Leto LXVI Naročnina mesečno 25 Din, za inozem« stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111 PoStnfna plačan« v Rolovfnt TffliSlftrft 9 flfie K sepfemEra 1938 Stev. 22CH Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Centf t.50 mn Cek. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva ulica štev, 6, Pogajanja v Godesbergu razbita Češkoslovaška mobilizira Češkoslovaška vojska znova zasedla Sudete Cheb, 23. septembra. KTS Načelnik češkoslovaškega generalnega štaba, je gen. Krejči, včera popoldne ukazal, da se vse razpoložljive čete iz drugih mest pošljejo v kraje, ki so naseljeni s sudetskimi Nemci. Povelje generala Krejči ja pravi, da se čete razmestijo tako, da nobena vas ne bo ostala brez vojaške posadke. Ze okoli 16. ure včeraj popoldne so začele, prihajati vojaške čete z oklopnimi avtomobili v glavne sudetske nemške kraje, kjer so organizacije sudetsko-nemške stranke že organizirale začasno policijo in kjer so se oddelki češkoslovaške državne policije prostovoljno umaknili. V vseh teh nemških krajih je vladalo že največje veselje. Po vseh hišah so bile izobešene zastave s kljukastim križem. V tem veselem razpoloženju pa so se nenadoma pojavili češkoslovaški oklopni avtomobili. Poročajo, da se češkoslovaške čete pomikajo proti Chebu in sicer pospešeno, ker so prejele povelje, da morajo še pred zoro zasesti Františko-tiškove Lažni in Asch. V Chebu so na vest, da se bližajo češkoslovaške čete, prebivalci zmedeno začeli snemati nemške zastave in vse cvetje in zelenje s hiš. Češkoslovaška vojska ima namen omogočiti državljanom češkoslovaške narodnosti miren umik, ako bi bilo to potrebno. _Za češkoslovaškimi četami so se vrnili tudi orožniki. Z začasnim sudetskimi organizacijami, ki so prevzele policijsko funkcijo, so se razvili v nekaterih ulicah spopadi, ki so bili ponekod zelo ostri. Po dosedanjih podatkih je 16 mrtvih. Podrobnosti pa še niso znane, ker je telefonska zveza s Chebom prekinjena. • London, 23. sptembra. AA. Posebni dopisnik »Dailv Exprcssa« poroča iz Prage, da so vozili preteklo noč skozi češka mesta in vasi številni vlaki s češkimi četami ter kolone tovornih avtomobilov. Danes zjutraj se je ponovila ista slika. Vsi transporti teh čet gredo v smeri proti meji. Češkoslovaška vojska ima zdaj nad 900.000 vojakov pod orožjem. Preteklo noč so v mesta prihajali že tudi rezervisti, ki so dobili poziv šele predvčerajšnjim. Povsod po cestah na severovzhodni meji so postavljene barikade v mnogo večjem obsegu kot se je to zgodilo 21. maja. V največjem sudetsko-nemškem mestu Reichenbergu so prihajali ves večer novi vojaški oddelki iz Prage. Boji s sudetsko legijo London, 23. septembra. AA. Po informacijah Iz uradnega vira so danes ob 13. začeli iz Nemčijo v sudetske pokrajine vdirati organizirani oboroženi oddelki sudetskih Nemcev, pomnoženi s člani narodno socialističnih rapadalnih in zaščitnih oddelkov (SA in SS). Ponekod se tem oddelkom pridružujejo tudi posamezni oboroženi sudetski Nemci, ki doslej še niso bili v prostovoljskih oddelkih. Češkoslovaška oborožena sila se napadalcem upira. Po uradnih podatkih sc razvijajo tu pa tam boji, dozdaj šo manjšega obsega, sudetski Nemci pa trde, da se je njihovim prostovoljcem posrečilo zavzeti več krajev in okrajev. Sudetski Nemci tudi trde, da za prostovoljci prodirajo tudi redne nemške čete. Godesberg, 23. septembra. c.Tudi v Godesbergu so se razširilo vesti, češ da so nemške čete že vkorakale v sudetsko ozemlje, oziroma da je prišlo ie do spopadov z redno nemško vojsko. Toda te vesti so so kasneje izkazale za netočne. Res je samo to, da so se ponekod spopadli češkoslovaški vojaški oddelki s člani sudetske legije tostran meje, pri spopadih pa ni bilo nemških SA ali SS oddelkov. Praga, 23. septembra, c. Češkoslovaška vlada !o danes raztegnila obsedno stanje še na južno eško-nemški okraj Kaplitz. Včeraj ob 11 dopoldne je 21 tovornih avtomobilov s četami krenilo proti Karlovim Va-rom. Vsa javna poslopja v Pragi straži vojska. Praga, 23. septembra, o. Nocoj ob 10 zvečer so vse češkoslovaške radijske postaje pozvale poslušalce, naj počakajo pri svojih aparatih. V naslednjih trenutkih je postaja igrala nekaj koračnic. Točno ob 10.20 so pa vse češkoslovaške radijske postaje v vseh jezikih narodnosti ČSR objavile povelje vrhovnega poveljnika češkoslovaške vojske in predsednika republike dr. Beneša o splošni mobilizaciji vseh častnikov, podčastnikov brez razlike na vrsto orožja in brez ozira na starost, moštva pa do 40. leta starosti, po 40. letu starosti pa moštvo za specialno službo. Z istim poveljem je prebivalstvo pozvano, da izroči državni oblasti vsa motorna vozila, vse vozove, vprežno živino in narodno premoženje. Ta proglas o mobilizaciji se zaključuje z vzklikom: »Naš boj je pravičen, branimo državo, narod in domovino!« Ko so radijske postaje objavile to povelje, so zaigrale državno himno »Kje dom je moj«. Chamberlain odhaja Pogajanja so se razbila Godesberg, 23. septembra, c. Zvečer poročajo, da so se angleško-nemška pogajanja razbila. Popoldne ob 6 je sir Neuville Henderson obiskal nemškega zunanjega ministra von Ribbontropa. Najbrž ga je obvestil, da Chamberlain namerava jutri zjutraj odpotovati v London. Kmalu po 7 pa je zapustil Chamberlainov hotel Hitlerjev sotrudnik Schmidt, in se preko Rena odpeljal v Hitlerjev hotel. Chamberlainov sodelavec Strang je časnikarjem izjavil, da bo Chamberlain še nocoj obiskal Hitlerja in se poslovil od njega. Jutri zgodaj zjutraj bo Chamberlain odpotoval v Koln in takoj nadaljeval pot v London, kamor želi priti še pred 12. Splošno prevladuje v Godesbergu prepričanje, da so se pogajanja med Nemčijo in Anglijo s tem razbila. ---- v Se je upanje? Godesborg, 23. sept. Chamberlainov tajnik Wilson je ob 20.15 naznanil množici in časnikarjem, da se Chamberlain vrne jutri zjutraj 24. t. m. v London. Chamberlain pa se je ob 22.15 podal v hotel »Dresden«, da se od Hitlerja poslovi. Ob tej priliki bo Chamberlain poizkušal pridobiti Hitlerja v zadnji minuti za sporazum. Tudi v Londonu še upajo, da se bo pri tem zadnjem sestanku med Hitlerjem in Chamberlainom našel temelj za nadaljnja pogajanja, ki so se bila razbila zato, ker je Chamberlain od Hitlerja zahteval, naj nemška vojska ne stori nobenih ukrepov proti Češkoslovaški, dokler trajajo diplomatična pogajanja. Istočasno pa je Chamberlain naročil angleškemu poslaniku Newtonu, naj praško vlado prosi, da ne ukrene ničesar, kar bi lahko izzivalo Nemčijo. Sestanek med Chamberlainom in Hitlerjem v sedanjem trenutku še traja in se ni še ničesar izpre-menilo v načrtu, da se angleški ministrski predsednik rano v jutro odpelje v London. Angleži in Francozi, če v Godesbergu ne uspe . • • London, 23. sept. KTS današnjem uvodniku stavek, ki je značilen za »Times« prinaša v je značilen stališče vsega današnjega angleškega tiska: »Če bi se konferenca v Godesbergu izjalovila, potem pač nihče v Veliki Britaniji in na vsem svetu ne more niti trenutek dvomiti, da se bo britanski narod takoj in brez obotavljanja odzval vsakemu pozivu tistih, ki vodijo usodo Velike Britanije, ne glede na to, kakšna bo vsebina tega poziva. Velika Britanija je vajena ravnati pravilno in se ne boji nobenih preizkušenj, ki bi jih mogle prinesti sedanje razmere.« Posebno značilno je pisanje konservativnega lista »Daily Telegrapli«. List prinaša od- Sovjetska Rusija grozi Poljski da bo odpovedala nenapadalno pogodbo Moskva, 23. septembra, b. Današnja »Moskovska Pravda« izjavlja, da po poljski zahtevi napram Češkoslovaški zahteva tudi Rusija ureditev odnosov do Poljske glede ruskih narodnih manjšin. Zaradi tega je ruski poslanik v Parizu dobil nalog, da stori potrebne korake za prijavo ruskih zahtev na Poljskem, ker se na Poljskem nahajajo znatne ruske narodne manjšine in tudi mnogo Ukrajincev. Moskva, 23. septembra, c. Danes zjutraj ob 4 je pomočnik komisarja za zunanje zadeve Potem-kin poklical k sebi odpravnika poslov poljskega veleposlaništva Zenkovskega in mu izročil noto sovjetske vlade. V tej noti Sporoča sovjetska vlada, da bo sovjetska Rusija odpovedala nenapadalno pogodbo s Poljsko brez kakršnegakoli prejšnjega obvestila, če poljska vlada 1. nc bo zanikala vesti, ki se širijo, da Poljska zbira svoje čete ob češkoslovaški meji, in 2. v primeru, če bi poljske čete vkorakale na češkoslovaško ozemlje. Sovjetska vlada pravi v svoji noti, da je iz ye5 virov izvedela, da Poljska zbira svoje čete ob češkoslovaški meji. Čl. 2 nenapadalne pogodbe pravi, da pogodba več ne velja, če bi eden izmed pogodbenikov neizzvan napadel. Varšava, 23. septembra, c .Dopoldne se je na dvoru zbrala konferenca predsednika vlade, maršala Ridza Smiglija in zunanjega ministra Becka. Predsedo-al je predsednik republike Moscicki. Na seji so govorili o sovjetski noti. Moskva. 23. septembra, c. Popoldne je poljski odpravnik poslov že izročil odgovor poljske vlade na sovjr-tsko noto. Polj«ka pravi 1. da poljska vhda lahko za svojo varnost stori vse. kar je treba in nima zato nikomur polagati računov; 2. poljska vlada dobro pozna besedilo pogodbe s Sovjcti, in 3. poljska vlada jc začudena nad stališčem in informacijami sovjetske vlnde. Praga. 23. septembra, c. Poljski poslanik v Pragi 1'apee je danes dopoldne zopet interveniral pri češkoslovaški vladi in zahteval odgovor na poljsko noto z dne 21. septembra. V tej noti zahteva namreč poljska vlada za svojo manjšino isto pnstnpnnje in iste pravice, ki bodo priznano sudetski nemški manjšini. prto pismo laburista lorda Strabondgyja z zahtevo, da se mora v Veliki Britaniji uvesti obvezno vojaško službovanje. Pariz, 23. sept. KTS. Lueien Bourgues piše v »Petitu Parisienu« — in njegovo stališče se sme smatrati kot stališče do malega vsega francoskega tiska: »V Godesbergu nnj vedo, da je šla Francijo na poti do sprave tako daleč, da teh meja ne more več prekoračiti. Tudi češkoslovaška je pri svojih koncesijah prišla do skrnjne meje in bi bilo nevarno zahtevati od nje še več.« »Aube« piše: »Preveč smo popustili. Mir in čast nam nalagata, dn nn vse nove zahteve rečemo: Ne!« Mnogi listi prinšajo dobesedno izjavo, ki jo je Daladier dal včeraj po konferenci z več člani vlade, ki nasprotujejo njegovi politiki. Dejal je: »če bi Nemčija hotela napasti bodoče meje Češkoslovaške, bomo takoj posegli vmes.« Listi prinašajo z velikimi črkami na prvih straneh vest o ponovni vojaški zasedbi sudetskih krajev, ki so jih bila obla-itva izpraznila. Poljske zahteve Varšava, 23. septembra. AA. Iz zanesljivega vira poročajo, da je poljski minister v Pragi storil danes dopoldne nov korak pri češkoslovaški vladi ter zahteval nujen odgovor na poljsko noto od 21. septembra, v kateri je poljska vlada postavila zahtevo, da se mora s poljsko manjšino postopati na isti način kot z ostalimi narodnimi manjšinami in to z ozirom na uradno izjavo, ki jo je podal češkoslovaški minister v Varšavi. Praška vlada je, kakor se zdi, odgovorila, da z ozirom na spremembo vlade ne more dati takoj svojega odgovora. Gleiwitz, 23. septembra. AA. DNB. Tcšinski radio je danes pozival v poljskem jeziku Poljake, naj se zavzamejo za poljsko stvar na češkoslovaškem. Med drugim je poudaril, da je treba poljsko prebivalstvo na Češkoslovaškem oborožiti, da bi se moglo osvoboditi češkega jarma. Danes opoldne je neka tajna radio postaja objavila, da bo v kratkem znrcln r oddajanjem še ncltn rlruga tajna radio postaja. Francija bo prišla na pomoč Pariz, 23. septembra. AA. Havas. Predsednik vlade Daladier je obvestil zastopstvo delavske stranke o zadnjih poročilih, ki jih je dobil na vprašanje nekaterih članov delegacije o možnosti, da se pogajanja preložc ali celo prekinejo. Predsednik vlade je izjavil, da sta se Francija in Anglija gotovo sporazumeli glede ukrepov, ki jih je treba podvzeti. V primeru, da bo Češkoslovaška postala žrtev neizzvanega napada, bo Francija takoj storila potrebne korake za pomoč. Na vprašanje glede možnosti sklicanja parlamenta, je Daladier izjavil: če bodo dogodki zahtevali, bo parlament sklican, da prevzame odgovornost obenem z vlado. Na francoski Maginotovi črti Rim, 23. septembra. V teku današnjega dneva so se pričele velike formacije francoskega vojaštva iz notranjosti dežele pomikati proti vzhodni meji. Maginotova linija, kakor tudi črta ob Renu, bo v najkrajšem času tesno zasedena. Sovjetska Rusija tudi Ženeva, 23. septembra. AA. Reuter. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov je govoril danes popoldne na seji političnega odbora Zveze narodov. Trdil je, da je češkoslovaška vlada, potem ko je bila ž sprejela »nemško angleško-fran-coski ultimatum« (tako se je izrazil Litvinov), prosila sovjetsko vlado, naj se izrazi, če se še smatra za obvezno držati se češkoslovaško-sovjetskega pnkta v primeru, da angleško-nemški razgovori ne bi dovedli do rezultata in da se Češkoslovaška odloči z oboroženo silo braniti svoje meje. Litvinov ie dejal, da je sovjetska vlada odgovorila, da sprejema obveznost tega pakta v primeru, če Francija zajamči svojo pomoč, kakor stoji v pogodbi. Nemške priprave Monakovo, 23. septembra. Ves dan korakajo čete nemške armade v popolni bojni opremi na kolodvore, odkoder se vozijo na češkoslovaško mejo. Obenem se prevažajo vojaška vozila, drdra-jo tanki in brze po mestu v smeri proti Češkoslovaški veliki avtotransporti ter transporti z živili. Na železniške vozove nalagajo težko in lahko arti-lerijo, nad mestom pa krožijo številne letalske eskadre. Povsod so postavljeni protiletalski topovi, ljudstvu pa se razdeljujejo plinske maske. Prebivalstvo navdušeno pozdravlja odkorakajočo vojsko. Železniški promet za civilne potnike je popolnoma prekinjen. Iz Sudetske je pribežalo 128.000 Nemcev. London se pripravlja London, 23. sept. b. V uradnih krogih ne izključujejo, da bo imela konferenca v Godesbergu nepredvidene posledice. Snoči so angleške oblasti storile vso potrebne ukrepe za obrambo od napadov iz zraka. Danes je napovedana zatemnitev mesta. Snoči so pričeli deliti tudi plinske maske londonskemu prebivalstvu. Včerajšnja oddaja ra-diopostaje London je bila posvečena samo navodilom za primer napada iz zraka. Oblasti so tudi sporočile lastnikom avtomobilov in motornih koles, nnj bodo pripravljeni na rekvizicijo. Minister za narodno zdravje je žo izdelal načrt za izpraznitev 31 londonskih bolnišnic, kamor bodo dali ranjence za primer letalskih napadov na London. Francoski vojaški zastopnik v Pragi se je prijavil k češkoslovaški vojski Praga, 23. septembra, c. Dosedanji francoski vojaški odposlanec v Pragi general Faucher jo poslal svojemu ministru ostavko na službo v francoski vojski. General Faucher se jc dnncs prijavil v službo v češkoslovaški vojski. Runcimanovi sodelavci zapuščajo Prago London, 23. septembra. KTS. Angleško letalo, ki ho čl a no Itiincimanovcga odposlanstva in angleško diplomatsko uradnike odpeljalo iz Prage v London, so jo proti večeru nn ukaz, ki je prišel po radiu, spustilo na letališču pri Niirnbergu. Nato sc jc letalo vrnilo v 1'rago, kjer ho vkrcalo šo več angleških vodilnih uradnikov. Po vesteh iz dobro poučenih virov bodo vsi člani angleške kolonije po navodilih iz Londona danes h posebnim vlakom zapustili Prago. Vlak odhaja iz Prnsc oh 10.15. London, 23. sept. b. »Daily Express< poroča iz VVashingtona: Ameriška vlada je sklenila ukiniti vse ugodnosti v ameriško-češkoslovnški trgovinski pogodbi za one industrije, ki so v sudetsko-nemškem področju. V ta namen je že izdelana črna lista. * Stnrkholm. 23, septembra. A A. (ITnvas) švedska vlada je sklenila šo nekaj čnsa pridržati v vojaški službi 25 odstotkov lislilt kadrovcev, ki bi na jesen morali zapustiti vojašnice. Predsednik vlm]o je izjavil zastopnikom tiska, da se je to zgodilo v zvezi s sedanjim mednarodnim nolo- Chamberlainovo pismo in Hitlerjev odgovor Godesberg, 23. septembra. KTS. Britanska dele-gaclja uradno poroča, da je Chamberlain poslal Hitlerju pismo. Sestanek, ki U imel biti danes dopoldne, je preložen na pozneje. Po informacijah iz krogov britanske delegacije se razume samo po sebi, da bo Hitler na Chamberlainovo pismo odgovoril. Naslednji sestanek obeh delegacij je odvisen od Hitlerjevega odgovora Chamberlainu. Iz angleških krogov se sliši, da je do zastanka prišlo zaradi tega, ker je Chamberlain zahteval, da Nemčija ne bi smela izvesti nikakih vojaških ukrepov, dokler diplomatska pogajanja niso zaključena. Hitler pa vztraja na svojem načelnem stališču, to je, da morajo nemške čete v enem tednu najpozneje vkorakati v sudetsko ozemlje. Prišlo je zato do preobrata v postopku. Snoči se je Chamberlain telefonsko pogovarjal z Londonom m baje je bilo tekom tega pogovora sklenjeno, da je Chamberlain pisal pismo Hitlerju, v katerem je zahteval pismenega odgovora in navedel svoje glavne zahteve. Dopoldne je bilo pismo dostavljeno Hitlerju, Hitlerjev odgovor pa je bil izročen Chamberlainu ob 15.35 popoldne. Ta postopek je vzbudil nekoliko pesimistično razpoloženje, posebno zaradi tega, ker si Hitler in Chamberlain dopisujeta kar čez Ren. Posebni nemški krogi pa so izjavljali, da vse diplomatske konference poznajo svoje težave in tako tudi ta konferenca ne more mimo njih. Chamberlain in nfegovi spremljevalci ves dan niso zapustili svojih sob in so celo obedovali v svojih sobah. Ves čas je bil Chamberlain v telefonski zvezi z Londonom in Parizom. Kot dober znak so pa proti večeru tolmačili dejstvo, da je Chamberlain naročil v Londonu, da naj z. letalom takoj dopotuje v Godesberg njegova osebna tajnica, ki bo prišla v Koln v večernih urah. To razlagajo tako, da se bodo jutri sestanki med Hitlerjem in Chamberlainom nadaljevali. Kaj bo zahteval Hitler po vesteh iz Rima Rim, 23. septembra, c, Nocoj se v Rimu širijo vesti, da bo Hitler v Godesbergu zahteval od Chamberlaina: 1. V enem tednu morajo nemške čete zasesti sudetsko ozemlje, vse, kjer živi 60—75% Nemcev; 2. plebiscit v drugih češkoslovaških okrajih z nemškim prebivalstvom; 3. za no ve češkoslovaške meje Nemčija ne bo prevzela nobenih jamstev; 4. v mešanih okrajih pa izmenjavo prebivalstvo, kakor svoj čas med Grki in Turki v Mali Aziji. V Londonu ne povedo, kaj Chamberlain poroča London, 23. septembra. AA. (Havas.) Finančni minister sir John Simon, ki nadomestuje Chamberlaina, je 6noči sklical na sejo lorda Haliiaxa, sira Samuela Hoara, Thomasa Inskipa in Malcolma Macdonal- da ter državnega podtajnika sira Aleksandra Cado-gana. Na seji so obravnavali prvo poročilo, ki je prišlo iz Godesberga o včerajšnjem popoldanskem razgovoru med Hitlerjem in Chamberlainom. Ministri o vsebini tega poročila niso hoteli ničesar povedati. Evropa dobiva nov obraz Ziirich, 23. sept. »Ziircher Zeitung« komentira sedanji politični položaj v Evropi in prihaja do naslednjih rezultatov: »Evropa, ki je že trepetala ob misli na uničevalno vojno, se je oddahnila. Mir je rešen, toda za kako cenol Cene za mir ne bodo plačali le mali narodi, ampak v prvi vrsti Francija. Z enim udarom 'je zgubila tri zaveznike: Češkoslovaško, Poljsko, ki gre s tretjim rajliom, kateri kaže vedno večjo silo, in sovjetsko Rusijo, ki nima več razloga, da bi se zanimala za francoske varnostne sisteme. Kakor v jeseni trepetajoče drevo v vetru zgubi ovele liste, tako zgublja Francija zveze in pogodbe Jugoslavije in Romunije tudi ne bo mogoče držati. Evropa je dobila nov obraz in Francija stoji pred diolomatičnimi razvalinami. Mirovne pogodbe iz St. Germaina Chamberlain novi češkoslovaški vladi Praga, 23. septembra. KTS. Uradno poročajo: Predsednik britanske vlade Chamberlain je češkoslovaški vladi poslal zahtevo, da povsod, zlasti pa v krajih z mešanim prebivalstvom, pozove narod, da ohrani mir in red. To Chamberlainovo zahtevo so sporočili vsem, posebno pa Nemcem. Chamberlain zahteva, da se incidenti ne smejo dogajati, tudi v notranjščini češkoslovaške države ne, pa tudi nobene tuje intervencije ne sme biti od nikoder. Češkoslovaška je storila vse, da ne pride več do incidentov, in da ne bo nobene sovražne intervencije. Zato češkoslovaška vlada ponovno poziva vse svoje državljane, da ohranijo red in mir, sama bo pa storila vse, kar je v njenih močeh, da se sedanjim diplomatskim razgovorom med Veliko Britanijo in Nemčijo ne bodo metala polena pod noge. Češkoslovaška vlada upa, da bodo tudi vsi ostali, ki jim velja Chamberlainov poziv, enako ravnali. , , Dr. Beneš vojski: Praga, 23. septembra. AA. ■ (Havas.) Predsednik republike dr. Beneš in bivM vojni minister Machnik sta izdala na vojsko proglas, ki pravi: »Vojaki I Ves narod se zaveda težkih skrbi za bodočnost države. Tuja propaganda izrablja te trenutke, da omaja zaupanje naroda 'v čini-telje, ki imajo nalogo voditi pogajanja. V tem težkem času se vznemirjeno prebivalstvo naslanja na vojsko, ker vidi v njej rešitev naroda in države. V vsakem primeru bo vojska delala čast zaupanju naroda in bo ostala čvrsta, močna in popolnoma disciplinirana ob strani predsednika republike.« Praga, 23. septembra. AA (ČTK.) Centralna zveza sindikalnih organizacij v ČSR je izdala poziv na delavstvo, da ohran; red in mir in da naj se vsakdo vrne na svoje delo. Poziv se konča z besedami: »Naj živi vlada — za obrambo republike.« Praška policija proti komunistom Praga, 23. septembra. Danes popoldne je vdrla praška policija v prostore komunistične stranke. Pri. preiskavi je našla mnogo obtežil-nega materiala, zlnsti letakov, s katerimi so komunisti hoteli razkrojiti češkoslovaško armado. Razen tega so komunisti že nekaj dni hujskali praško prebivalstvo in prebivalstvo drugih češkoslovaških mest k nemirom. Policija je strankine prostore zapečatila. Dr. Hodža se poslavlja Praga, 23. sept. AA. ČTK. Dr. Beneš je danes sprejel v poslovilno avdienco dr. Hodžo in vse člane njegove bivše vlade. Dr Hodža je v svojem nagovoru na predsednika republike izjavil med drugim, da so bila dobro mišljena prizadevanja, da se odstranijo vsa nesoglasja v najtežjih urah, da se doseže enotna akciju, zmerom cilj bivše vlade. »Okoliščina, da se poslavljamo od vas,« je rekel dr. 1 Iodža, »nas ne odveze od odgovornosti. Zato izjavljamo, da-smo popolnoma na razpolago državi in narodu z vsemi tistimi, ki jih zastopamo.« Prezident dr. Beneš se je zahvalil za tesno sodelovanje in izrazil upanje, da se bodo stvari zdaj popravile. Toda kljub temu ne smemo prenehati bdeti, ne meneč se za strankarske in osebne o/ire. Ta trenutek nam je pred očmi samo interes države. Spomnim samo na to, da sem si zmerom prizadeval, da sodelu jem z vami z iskreno vdanostjo in v želji, da bomo služili izključno narodni skupnosti. Sicer se pa od vas osebno ne poslavljam. Bodite prostovoljci za nove naloge, ki nas čakajo. Madžari in Poljaki naj počaUa'o Budimpešta, 23. septembra, b. Neka madžarska agencija je sporočila vest, da je Hitler nasve-toval vladama v Varšavi in Budimpešti, naj po-trpita. Tudi francoska vlada je mnenja, da se o zahtevah Poljske in Madžarske lahko razpravlja šele po ureditvi sudetsko-nemškega problema. Švica proti komunistom Bern, 23. sept. AA. (Štefani) Na včerajšnji seji zvezne skupščine je govoril član zveznega sveta za gospodarstvo Obrest, ki je odločno zavrnil vesti, ki se širijo iz marksističnih virov, češ da Švica v primeru vojne ne bi imela hrane niti za 14 dni. Obrest je v svojem govoru poudaril, da ima Švica dovolj rezervne hrane. Ko se je razprava nadaljevala, so socialisti predlagali, da naj se v kantonu Vat umakne prepoved delovanja komunistične stranke. Odgovarjal jim je sam zvezni predsednik Baumnnn, ki je med drugim rekel, da po vsej politični objektivnosti ne more nihče tajiti, da bi švicarski komunisti'ne delali po navodilih iz tujine in da bi zato ne bili nevarni za državo. ,,Samouprava" o naši zunanji politiki Belgrad, 23. septembra, m. V zvezi s sedanjimi evropskimi zunanje - političnimi zapletljaji današnja »Samouprava« ponatiskuje članek, ki ga je pod naslovom »Čehoslovaški slučaj je velik opomin za vse male narode in države v Evroipi« objavil novojsadski »Dan«. V članku se najprej razčlenjujejo sedanji zunanjepolitični momenti, ki jih j<] povzročila neureditev sudetsko-nemškega vprašanja v Češkoslovaški, nato pa razglablja o zaupanju ki so ga imeli Čehi v svoje zaveznike. Med drugim pravi: »Čehoslovaški slučaj je velik opomin za vse male narode in manjše države v Evropi. Toda čehoslovaški slučaj kaže še več, in sicer, kako lahko 6e nekaterim državam na zahodu dajejo obljube, katere pa se pozneje ne izpolnjujejo, kar dejansko zmanjšuje prestiž in moralne simpatije onega, ki je Češko pripravil do korakov, ki so jo spravili sedaj v brezizhoden položaj. Tako postopanje pa lahko spravi v propast tistega, ki 6e je tako nepremišljeno naslanjal na tako lepo dane obljube iz inozemstva. Svoja izvajanja zaključuje z ugotovitvijo, da, so dogodki, ki zadnja dva meseca vznemirjajo vso Evropo, znova potrdili pravilnost zunanje politike, ki jo zadnja tri leta vodi v Jugoslaviji sedanja vlada, ki ima zasluge, da se ni dala zavesti od siren-skih glasov, temveč je poslušala samo glasove iz svojih vrst. Zastopniki mednarodne zveze za turizem na Bledu Bled, 23. septembra. Danes dopoldne ob 10 se je na Bledu začela v hotelu Toplice konferenca zastopnikov mednarodne Cirila Završnik obsojena na 7 mesecev Ljubljana, 23. septembra. Popoldanska obravnava proti Cirili Završni-kovi zaradi poskušene zastrupitve moža je trajala od 17—20.30. Nato je bila objavljena sodba. Za-vršnikova je bila spoznana za krivo, da je dala svojemu možu Josipu Završniku v jed dvakrat živo srebro in s tem povzročila pri možu lahko telesno poškodbo, da je dobil krvavo drisko. Zakrivila je s tem prestopek lahke telesne poškodbe v smislu § 181 k. z. Obsojena je bila v smislu tega paragrafa na 7 mesecev navadnega zapora. V kazen se ji všteje preiskovalni zapor od 10. aprila t. 1. V smislu § 280 k. p. je bila oproščena za primer na Jesenicah. Branilec dr. Vladimir Knaflič je prijavil proti sodbi revizijo in priziv. Državni tožilec g. Sever se ni izjavil. Završnikova je bila drugače puščena na svobodo, kakor je to predlagal branilec. Streli na meji pri Sv. Duhu Maribor, 23. septembra. Danes proti večeru so obmejni stražniki naleteli na dva moška, ki sta bila že precej obložena s težkim tovorom. Ko so ju obmejni stražniki pozvali, naj obstaneta. sta začela bežati. Graničarji so oddali na oba par strelov. Med temi je eden od moških oru do približno 20. novembra' 1937, ko mu je prišlo na ušesa, da je pri Potočnikovih v Ješencih pri Račah bil zastrupljen pes. Ko mu je baje njegova bivša punca, s katero je svoj čas tudi pobegnil, rekla, da hoče on tudi starše usmrtiti in da je zadeva prijavljena orožnikom, se je začel skrivati po gozdovih. Do posestnika Ačka je prišel na ta način, da je srečal konjača, oziroma mesarskega pomočnika ter ga vprašal kam gre, in je ta dejal, da gre k Ačkotu v Kalše, kjer je kupil njegov gospodar vole. Ta je takoj svojemu bratu rekel, da se bo sestal s Pintaričem, ker je vedel, da je ta v Mariboru. Najprej sta bila v Zrkovcih, drugi večer pa v Kalšah, kjer sta se zmenila, da bosta kaj pokradla. Opisuje podrobnosti, kako sta se najprej napila žganja pri Ačkotu, kako se je vžgala luč, ker se je otrok zbudil. Pravi, da je Pintarič pretepal ženski, ki sta bili tam, da je Pintarič tudi vse premetal in razbijal, streljala pa da sta oba. Prvotno ni hotel priznati, tla je on tisti, ki je streljal skozi okno in usmrtil posestnika Ačka. Izgovarja se, da je bil tako pijan, da se ne spominja vseh podrobnosti. Prizna, da sta imela Pintarič in on, ko sla izvršila znani rop pri posestniku Ačku, maske na glavi. V ostalem pa je potem precej točno opisoval svoj zločin. Pravi, da je nosil pri sebi brovvning 6.35 mm, Pintarič pa dva brovninga in sicer 7.05 in 9 mm. Dejal je, da sta s Pintaričem večkrat menjala orožje. Opisuje tudi, kako sia poleg žene, ki je imela v naročju otroka, streljala v slrop. Ačko je bil ubit s kalibrom 9 mm. Potem opisuje, kako je iz Ptujske gore, ki je bil usoden dan zn Pintariča, pobegnil in isto noč spal v bližnjem gozdu, od tam pa se naslednjega dne podal do Vrhole na Loče in gor v hribe, kjer se je skrival po gozdovih in nikjer drugje. Pri njem so našli cel kup izrezkov iz časopisov, ki so poročali o njegovih podvigih in zločinih, ki sta jih skupno s Pintaričem izvršila. Kot znano, je bil Pintarič prijet 29. junija na Ptujski gori, dočim se je takrat Kodru posrečilo pobegniti. Potem opisuje vlom pri posestniku Grajfu v Račah, o katerem je prvotno trdil, da je našel samo 12.000 din, potem je zvišal na 18.000, naposled pa se je vdal in priznal, da je dobil tam 24 komadov po 1000 din in okrog 400—500 din drobiža. Od tega zneska je dal okrog 4000 din ženi nekega šoferja V Račah, bratu Etbinu je dal 2500 din, da mu nabavi pištolo in municijo, nekemu trafikantu v Skobah je posodil 5000 din, vendar pa mu je ta 3000 din takoj vrnil. Pri sebi je imel okrog 4 do 5000 din. Precej denarja je zapravil. 800 din je dal svojemu svaku za čevlje. Nadalje pripoveduje, kako je hodil čez planino ter prispel do Sv. Jurija ob juž. žel. Pravi, da je njegov prvi vlom, ki ga je izvršil pri trgovcu Magdalencu v Račah, precoj vrgel. Naklade! je veliko množino srajc, manufakturnega blaga in 10—15 kg sladkorja. Dobil je tudi okrog 100 din drobiža. Ta plen je deloma shranil, pa mu je bil pozneje ukraden. Drugi vlom je izvršil še isti večer pri Modriču v Ješencih, kjer je ukradel meso, mast in kruh. Tam je z lahkoto prišel v notranjost, kjer je snel le okno. Nekaj od tega plena je podaril svojim znancem. Tri vlome je izvršil v Sv. Janžu, kjer je odnesel tudi kad s 35 kg zaseke To zaseko je dal svojemu svaku Josipu Maglici. Nadalje opisuje štiri vlome v Zrkovcih, kjer je pokradel nekaj mesa. Svinjsko nogo in drugo orodje si je dal delati pri nekem kovaču na Planini. Po končanem zaslišanju so pripeljali predenj Melhiorja Pintariča. Ko sia se zagledala, je Pintarič najprej rekel: »Kar sva naredila, sva naredila! Priznaj in ne obremenjuj me po nedolžnem. Kar si storil, priznaj, kakor sem priznal tudi jaz.« Potem je Pintarič ponudil Kodru roko, pa se je mimogrede premislil ter mu je potem ni hotel dati. ker je nanj jezen. Koder mu hoče namreč naprtiti umor posestnika Ačka, Kakor rečeno, je Koder zelo zakrknjen in odgovarja, da se ne spominja točno, ali pa skuša vsak svoj zločin zmanjšati; noče pa izdati svojih sokrivcev. Pintarič mu je še vrgel v obraz- »Da te bodo dobili, sem vedel, ali da te bodo takoj dobili, tega nisem mislil.« V soboto dopoldne bodo oba zločinca prepeljali na kraj zločina v Kalše. da se točno ugotovi, kdo je pravi morilec in pojasni celotni zločin. Potem pa bosta oba izročena mariborskemu okrožnemu sodišču. se prav tako hitro razvezujejo, kakor je popustila versaillska pogodba. Nemška prevlada na vzhodu in okrepljena iniciativa osi Rim—Berlin na jugu so znak bodočega časa. Nimamo vtisa, da se bo Franciji v prihodnjem času bolje posrečilo plasirati svojega poslanika v Rimu, kakor je bil to do sedaj primer. Tla, na katerih Francija stoji v T u -nisu, niso na noben način postala trdnejša. Toda, kar je najvažnejše, razvoj gre za tem, da se med Nemčijo in Anglijo polagoma razvije razmerje, ki ho imelo vedno bolj značaj zavezništva. S tem pa je Hitler dosegel, kar je v knjigi »Mein Kampf« postavil kot političen cilj Nemčije, namreč izolacijo Francije Nova Evropa se ho oblikovala na račun Francije in Sovjetiji. Vsnk otrok danes lahko ve, da je Nemčija dobila veliko igro.« Newyork, 23. septembra. (DNR) Število smrtnih žrtev zaradi viharja in poplav ob obali znaša 310, težko ran ionih je več sto oseb. Na Lona Islau-du je ostalo brez strehe nad 3000 ljudi. zveze za turizem. Ob tej priliki so dopotovali na Bled predstavniki vseh evropskih držav, nekateri so prišli že včeraj zvečer, drugi pa danes zjutraj. Nastanili so se deloma v hotelu »Toplice«, deloma pa v »Park«-hotelu. Sestali so se sami strokovnjaki mednarodne zveze potniških pisarn, ki so včlanjeni v mednarodnem centralnem združenju za turizem, v AGOTu. AGOT je izbral za letošnje konference ravno našo državo, da se ob tej priliki spozna in seznani z našimi najlepšimi in najvažnejšimi turističnimi kraji na naši zemlji. Na žalost smo ugotovili, da niso na tej konferenci prisostvovali zastopniki Nemške, Češkoslovaške in Švice, kajti naša država ima v zadnjih ietih največji pritok tujcev ravno iz Nemške in Češkoslovaške. Na konferenco tudi ni prispel generalni direktor italijanskega biroja za turizem ClT, ki ie poslal na Bled le svojega zastopnika. Vsi zastopniki mednarodne zveze za turizem so zelo navdušeni in presenečeni nad lepotami naše Gorenjske, Bled ima namreč v teh dneh najlepšo jesensko sliko. Danes ob 10 se je pričela glavna in prva konfe-i renca pod predsedništvom direktorja »Putnika« iz Belgrada g. Vladimirja Peršeta. Po kratkem prisrčnem pozdravu so takoj prešli na dnevni red Dopoldanska konferenca je trajala do 1 popoldne. Nato je bilo kosilo v »Park«-hotelu. Ob dveh pa so napravili izlet z avtobusom v Bohinj. Presenečeni so bili od krai sot naših planin. Žal so se morali kmalu vrniti, ker so se popoldne ponovno sestali. Danes zvečer pa jim je zdravniška komisija priredila slavnostno večerjo. Jutri ob 8 bodo zastopniki mednarodne zveze za turizem odpotovali v Kranj in dalje v Ljubljano, kjer se bodo nekaj časa zadržali, potem se bodo pa odpeljali v Ribnico, kjer bodo kosili in odpotovali čez Delnice na Sušak. Iz Sušaka se bodo odpeljali z ladjo dubrovniške paroplovne družbe čez Crikvenico na Rab, odtod pa v Split, kjer si hočejo ogledati zanimivosti tega mesta. Na Makarski pa bo drugi del zasedanja konference. Konferenca se bo tam tudi kon-čala. Zastopmiki se bodo potem odpeljali v Dubrovnikt nato pa vsak na svoj dom. Kaj bo s spomenikom kralja Aleksandra L .; Ljubljana, 23. septembra. 1 Za danes zvečer ob šestih je bila po daljšem i' pfesledkft ^pet 'sklicana seja širšega odbora za postavitev spomenika- viteškemu kralju Aleksandru I; .i Zedinitelju. Seje se «j£»udeležiJo 3Sočlanov odbora. Malo po šestih je g. predsednik dr. Pipen-bacher začel sejo. Najprej je konstatiral sklepčnost, nato pa je pozdravil vse navzoče ter izrekel zahvalo g. županu dr. Adlešiču, ki je dal za to sejo na razpolago dvorano na magistratu. Nato je v kratkih potezah orisal vso zgo^ dovino od dopolnitve novega odbora. Poudaril je, da je ožji odbor takoj pričel z delom in dvignil pri' sodišču tudi denar, ki je namenjen za spomenik. Priprave za reševanje umetniških zadev je poveril prejšnjemu razsodišču, ki pa se je izjavil, da si ni popolnoma na jasnem, kateri prostor bi bil prikladne,jši za postavitev spomenika. Zaradi tega je ožji odbor naprosil klub arhitektov, da razpiše natečaj za regulacijo prostora pred univerzo in prostora med Bleiweisovo cesto in železniškimi tiri v osi Aleksandrove ceste. Klub je predložil načrte 8. avgusta t. 1. in ožji odbor je na svoji seji 14. sept. t. 1. osvojih predloge razsodišča, o katerih je poročal na današnji seji član razsodišča upravnik Narodne galerije g. Zorman. Gospod Zorman je povedal, da je prišlo le pet predlogo.v, od katerih pa so bili trije odklonjeni, načrta arh. Husa in Gostla pa sta bila sprejeta. Poudaril pa je, da se noben načrt ni oziral na spodnji del Kongresnega trga. Po obširnih informacijah g. Zormana, ki so bile prav zanimive, je bila skoraj poldrugo uro trajajoča debata, katere so se udeležili različni govorniki. Prvi je nastopil g. Golob, ki se je ponovno zavzemal za Zvezdo in izražal pomisleke zaradi Hu-sovega načrta. Za njim je govoril g. predsednik Zveze dobrovoljcev, ki se je zavzemal za Trg kralja Petra ali za Zvezdo in sicer rob na Kongresnem trgu. V imenu svoje Zveze je odklonil Husov; načrt. Nato so posegli v debato še drugi govorniki, zlasti gg. Zupančič, Zorman in inž. Bevc. V debato je segel končno še g. dr. Pipenbacher, ki je predvsem predlagal, naj se odbor zedini najprej za prostor, nato pa naj ponovno prosi mestno občino za dovoljenje tega prostora. Če pa občina tega ne bo odobrila, se je treba vrniti na sedanje projekte. Besedo je nato povzel g. inšpektor Wester, ki se je na vso moč zavzemal za Husov načrt in opozarjal na njegove odlike. Proti temu je nekaj oporekal g. Zupančič, za njim pa je v imenu mestne občine govoril g. prof. S. Kranjc, ki se je zavzemal za propileje in poudarjal, da je za odločitev mestne občine odločilno mnenje g. Steleta, ki je o tem že izrekel končno besedo. Tedaj je vstal g. dr Cepuder in pozval odbor, naj ne odlaša več. Propileje so pokopane in o njih ne more biti več debate. Zavzemal se je ponovno za Husov načrt. Za njim je posegel v debato še g. Mrzel, ki je v nekoliko ironičnem govoru na kratko slikal zgodovino tega »zgodovinskega« odbora in pozval odbor, naj vendar nekaj konkretnega ukrene, da ne bo nekoč kdo odboru očital kunktatorstva in sabotaže. Zaradi njegovih besed se je čuti! prizadetega g. Zupančič, ki je začel zavračati Mrzelova očitanja. Končno je dejal, naj se glasuje za prostor v Tivoliju ali Zvezdi. Debata se je nato še nadaljevala in vse je kazalo, da se bo začelo prerekanje, pred katerim je svaril Mrzel in prosil odbor, naj dela stvarno in ne ostri osti še dalje. Godrnjanje je bilo vedno večje in g. Pipenbacher je nazadnje odredil glasovanje o predlogu ožjega odbora, t. j. za prostor v Tivoliju. Od 38 odbornikov jih je 25 glasovalo z a , nekateri pa so se glasovanja vzdržali, tako zlasti oba zastopnika Zveze dobrovoljcev, in le 5 glasov je bilo proti. Pri slučajnostih se ni nihče več ogla&il k besedi in predsednik je ob 8 zaključil sejo.