GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
PRED MAMI SO VOLITVE
VOLITVE V SAMOUPRAVNE
ORGANE
Mandatna doba polovice članov samoupravnih organov preteče že meseca aprila. Zato je potrebno, da že danes razmišljamo o novih kandidatih, in to tembolj, ker smo ravno v času gospodarske reforme.
Samoupravni organi bodo morali zelo aktivno delati, da bodo kos danim nalogam. Naloge ne bodo lahke. Spoprijeti se bo treba z marsikatero nevšečnostjo in bo treba res dobro upravljati oziroma gospodariti. Ravno zato pa že danes začnimo razmišljati, katere člane kolektiva bomo predlagali — volili v samoupravne organe, kajti samo z dobrimi predlogi in zdravo diskusijo bomo dosegli dobre rezultate.
Če pogledamo delo samoupravnih organov za nazaj, lahko rečemo, da so delali dobro. Velikokrat so reševali težke naloge, toda vodila sta jih zdrav razum in odgovornost pred kolektivom in družbo.
Danes se ne smemo zadovoljili z dobrimi uspehi, ampak treba bo še bolj intenzivneje gospodariti, da bomo dosegli to, kar si želimo.
Cerar Ivan
VOLITVE V NOVA VODSTVA DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ
Kot vsako leto tako bomo tudi letos izvolili posredno ali neposredno nova vodstva naših družbeno političnih organizacij. Vodstvo organizacije ZK smo sicer že izvolili, ostalih organizacij pa bomo v tem mesecu.
Ob takih dogodkih se je treba vedno zamishti in dobro proučiti rezultate dela organizacij in posebno še; vodstev teh organizacij, ker oti j»iiR,jp predvsem odvisno, kako bo delovala celoina organizacija in (Seveda tudi njen posamezni član.
p m** t
Naloge v dobi gospodarske reforme vseh naših družbeno političnih organizacij niso lahke in enostavne in jim bo kos le tista organizacija, katere vodstvo bo sposobno presojati, kaj se v danih možnostih mora in da uspešno izvršiti.
Neizpodbitno dejstvo je, da so družbeno politične organizacije v podjetju pomemben činitelj pri razvoju našega gospodarstva in družbeno političnih, ekonomskih in medsebojnih odnosov in od njihove dejavnosti je v veliki meri odvisen uspeh dejavnosti, organov upravljanja in poslovanja podjetja.
Vsaka družbeno politična organizacija mora imeti svoj program dela, katerega mora dosledno izvajati, če hoče, da bo imela uspehe pri svojem delu. Poleg tega mora imeti pred očmi vedno in povsod cilj njene de-
javnosti in če ga bo dosegla bo tudi upoštevana pri vseh članih kolektiva.
Ne more nam biti vseeno kdo bo izvoljen v vodstvo katerekoli organizacije in se ne moremo sprijazniti z nobenimi kompromisi ampak moramo odločno izvoliti v vodstvo tiste člane, v katere smo prepričani, da so sposobni in pripravljeni delati v naših organizacijah.
V kolikor nas bodo pri volitvah spremljale te misli in bomo omenjena dejstva upoštevali, bomo tudi izvolili ustrezne člane v vodstva naših družbeno političnih organizacij.
S tem pa bomo veliko prispevali k našemu nadaljnemu razvoju in dobremu počutju v podjetju in do-
naa.
Zahvale upokojencev in njih mnenja
UREDNIŠTVU TOSAME!
V imenu vseh upokojencev, bivših delavcev tovarne »Vata« se najtopleje zahvaljujem, za velikodušno obdaritev z izletom in pogostitvijo, saj ob takem dogodku človek kar na novo oživi.
Ko smo se zbrali v tovarniški jedilnici, nam je tov. direktor ob kratkem nagovoru sporočil, kaj je kolektiv sklenil, za svoje bivše sodelavce, da se obdarijo in razveselijo na krajšem izletu.
Veseli smo bili velikega in za nas nepozabnega dogodka, enako pa smo bili veseli velikega napredka tovarne. Ob tej priložnosti pa želimo kolektivu še mnogo uspeha.
Ob 12. uri smo se odpeljali proti našim skalnatim lepotcem, ki so bili pokriti s snegom in obsijani s soncem. V vedrem razpoloženju smo se pripeljali v Kamniški Bistrico, tam pa smo bili pogoščeni in se zabavali do mraka.
Veseli smo se vračali in z željo, da bi se še kdaj zbrali in skupaj o-bujali spomine na našo delovno preteklost, ki je bila težja, kot je sedaj. Zelo lep vtis pa je na nas napravil sam tov. direktor, bil je enako z vsemi razpoložen in ni bilo pri njem razlike s kom se. razgovarja. V tovarni direktor, zunaj tovarne tovariš — najiskrenejša mu hvala!
Za zaključek pa želim celotnemu kolektivu še mnogo delovnih in poslovnih uspehov v letu 1967.
Juteršek Alojz
UREDNIŠTVU »TOSAME«
Kod upokojenec tega podjetja redno in z zanimanjem čitam vaše glasilo Tosama, katerega vsebina je vedno zanimiva in pestra, tudi jaz sem se odločil, da napišem članek, ki ga prilagam zgoraj napisanega kot prispevek za glasilo Tosama.
Mišlepja sem, da ne bi bilo odveč, d ase ta članek priobči v glasilo Tosama in da se člani kolektiva z njim seznanijo seveda je zaželjeno, da se tudi po njem ravnajo.
Požar! Kako strašna je ta beseda že sama po se,bi! Tem grozljivejša pa je tedaj, kadar se ognjeni element v svoji grozi resnično razbesni nad kakim objektom, ter v trenutku uniči vse. kar so dolga leta in leta s trudom in muko. gradile in ustvarjale marliive človeške roke.
Radi tega nam se je potrebno resno zamisliti, v to in nreduzeti vse da do požara ne bi prišlo, da ga pravočasno pogasimo, ali vsaj omeiimo kaiti zavedati se moramo njegovih zlih posledic. Pomisliti ie treba koliko nas je zaposlenih in si služimo svoj kruh. v tem podjetju in oko nam požar uniči tovarno ostanemo vsi brez dela in zaslužka, pred vprašanjem kam sedaj? Zato se moramo vsi zavedati, da je tovarna naš drugi
dom in ji moramo posvečati enako skrb, kot lastnemu domu ali stanovanju.
Radi varnosti pred požarom je tedaj potrgbno, da se vsi ravnamo in pridržavamo ukrepov in pravil kot preventive, vse to je zlasti nujna potreba v našem podjetju, kjer se izdelujejo lahko vnetljivi izdelki.
In ti ukrepi so:
1.	Prepovedano je kaditi v vseh oddelkih podjetja.
2.	Hoja po oddelkih z nezavarovano prižgano lučjo.
3.	Mastne krpe in pepel se mora odlagati v pločevinaste posode in na za to določenem prostoru.
4.	Vsako prekomerno trenje ali gretje ležajev pri stroju ali gretje motorjev je treba takoj javiti tehničnemu vodstvu.
5.	Vse okvare na električni napeljavi, strojih itd. sme popravljati in odstranjevati za to določeni električar.
6.	Po končanem delu mora vodja izmene pred odhodom iz oddelka pregledati in se prepričati, da so vsi likalniki in kuhalniki izklopljeni, ter da ni vključeno kako stikalo ali motor breg; potrebe in nadzora.
7.	Skrbeti za to, da so vsi Minimaxi in drugi aparati za gašenje požara po vseh oddelkih vedno v brezhibnem stanju, napolnjeni in na svojih in dosegljivih mestih.
8.	Vsak delavec in delavka naj bo dovolj poučena o ravnanju in upotrebi s temi ročnimi gasilskimi aparati.
9.	V slučaju, da požar nastane, v katerem koli oddelku, je dolžnost vsakogar, ki ga prvi opazi, da ga skuša takoj pogasiti ter poklicati pomoč. Pri gašenju pa je treba ohraniti hladnokrvnost in prisebnost nikakor pa, da bi se z nepotrebnim kričanjem ustvarjala zmeda in brezglavnost. kar vse več škodi kot pa koristi uspešnemu gašenju požara.
10.	Tovarniške gasilske skupine, da so te dovolj izvežbane za uspešni samostojni nastop, da je motorka in cevi vedno v brezhibnem stanju skupine pa. da so razvrščene na deju tako, da je na vsaki izmeni na delu ena kompletna skupina, da ta lahko v danem primeru požar pogasi, v težjem primeru pa se da signal s sireno za pomoč bližnjih gasilskih društev. Pokliče pa v pomoč tudi poklicne gasilske brigade iz Ljubljane. Toda o vsem tem in varnostnih ukrepih bi bilo potrebno še marsikaj pisati, vendar upam, da bo zadostovalo tudi to, saj, ako bodo člani kolektiva te vrstice prebrali pazljivo in resno ter se tudi po vsem tem ravnali tedaj je članek dosegel svoj namen.
Klopčič Franc
DRUGIM ZA VZGLED
Na seji delavskega sveta je dal tov. direktor Babnik Janez predlog, da naj bi se bivšim sodelavcem (u-pokojencem) priredil kratek izlet, kar je delavski svet to lepo pobudo tov. direktorja tudi sprejel, za kar se na tem mestu v svojem imenu tov. direktorju in delavskemu svetu najlepše zahvalim.
In res smo dobili po pošti vabila, da naj se javimo vsi bivši sodelavci (upokojenci) na tov. srečanje in to za dne 23. 12. ob 11. uri. Povabilu smo se v precejšnjem številu odzva-
li.	Ko smo prišli, so nas takoj povabili v tovarniško jedilnico, nakar smo si vsi medsebojno zaželeli dobrodošlico. V veselem srečanju in medsebojnem debatiranju so se kar naenkrat pojavili tov. direktor, tov. predsednik delavskega sveta, ored-sednik upravnega odbora, prvi nam je zaželel dobrodošlico tov. direktor ter nam v kratkem nagovoru podal nekaj smernic iz uspehov preteklega leta ter nas na kratko sezna lil z nalogami v prihodnjem letu in sicer, kakšne so naloge gospodarske reforme s katerimi se bo treba dobro spoprijeti. Na to pa je sledil še kratek pozdrav tov. predsednika delavskega sveta, nakar so si bivši sodelavci kdor je hotel, lahko ogledali tovarno.
Se pred tem pa se je med nami pojavila tov. Kristina ter nam razdelila denarne nagrade, tega darila smo bili zelo veseli posebno tisti upokojenci po splošnih predpisih, kateri pač nismo izbrani med srečnimi. Avtobus nas je že čakal in mislili smo takoj vstopiti, toda — Stop! — pred nami se pojavi tov. Miro s svojim aparatom z željo, da nas vzame na muho in res se je izpolnila njegova želja, kakšni pa bomo izgledali, se bo videlo pozneje. Sledil je odhod, lepo začetno zimsko popoldne nam je bilo jako naklonjeno tako, da skoraj nismo vedeli, kdaj smo se ustavili pred Kamniškim domom v Bistrici tam je bilo za sprejem gostov vse pripravljeno porazdelili smo se vsak na svoje mesto, nakar je bilo takoj servirano kosilo zatem pa še pijača po želii, pri dobri kapljici s.e je družba kmalu razživela, debata pomešana s petjem se je razširila na vse strani, tako da nam je krasno popoldne minilo kot da bi ga odnesel vihar. Začelo se je večeriti čas za odhod na že'to nekaterih tovarišev, da bi si radi ogledali žičnico na Malo planino, tud' to je bilo ustreženo od strani naših spremljevalcev.
Ustavili smo se pri Žičnici in sicer toliko časa. da je ena gondola odpeljala in se druga vrnila. Potem pa smo se veselo razpoloženi vračali proti domu pot je bila kratka, kar (Nadaljevanje na strani 4)
Naš razgovor
Kdo bi rekel, da je STANKA KLOPČIČ že dolgo v naši tovarni. Jaz sem se hotel z njo meniti o mladinski organizaciji, kamor bi po iz-gledu sodila, pa se je izkazalo, da je že trinajsto leto članica našega kolektiva. Njeno sedanje delovno mesto ima naslov »knjigovodja osebnih dohodkov.«
V preteklem letu je bila izbrana in poslana na tečaj za strojno knjiženje, Ta stroj imenovam »ASCOTA 170/35« (ima 35 števcev in vgrajen pisalni stroj) bo kmalu začel računati naše plače, zato smo tov. Stanko povabili, da bi nam kaj povedala o svojem in prihodnjem delu ter težavah in zadovoljstvu.
S kakšnimi skrbmi se ubadate v službi?
Stalna skrb ali bodo plače pravočasno izračunane me včasih preganja tudi doma. Vendar večinoma uspemo z osmimi obveznimi nadurami pripraviti vse za izplačilo dohodkov. Večkrat se prijezi kakšen član kolektiva, k meni, ker je pozabil na kakšen odtegljaj zaradi katerega je plača po njegovem premajhna. Pravilno je, da sodelavci to uredijo pri meni, vendar bi šlo vse še lepše brez razburjanja.
Kako se trenutno pripravljate za začetek strojnega knjiženja?
Sedaj čakamo, da bodo prišli obrazci in dokumentacija to nam je na sestanku povedal tov. Roglič. Na tečaju kjer sva bili s tov. Marinčkovo smo se, spoznali le z mehaničnim delom stroja. Ker smo opravili le eno finančno kniženje nas bodo morali strokovnjaki v glavno delo šele vpeljati.
Ali se udejstvujete v družbenih organizacijah?
Bila sem dve leti blagajniea sindikalnega odbora, sedaj pa sem njen član.
Tov. Klopčič sem vprašal s katerimi vprašanji se ukvarjajo na sestankih. Zaupala mi je, da smo z važnimi (ki pa jih je toliko, da se tisti trenutek ni mogla spomniti nobenega).
Ali sta vam všeč dva pomembna pomembna časopisa:	Pavliha in
TOSAMA?
Pavliha je zelo zanimiv, vendar pa ga ljudje premalo resno jemljejo.
TOSAMA pa je za potrebe tovarne še važnejša kot Pavliha. Ne vem, če bi bil lahko še bolj pester.
Kakšno je vaše največje veselje v tovarni in zunanj nje?
Tov. Stanko je trema precej zmu-čila — to je sama priznala, ob tem vprašanju pa sem videl, da je to res. Najbrž se je skromna kot je, ustrašila svoje tihe večne želje, da bi imela svoje skromno stanovanje. Sedaj mora upati na usmiljenje onih. ki ji odstopajo sobo, da potem živi v stalnem strahu kdaj ji bodo odpovedali. Najlepši dogodek pa je bil zanjo dan, ko je iz obrata prišla v pisarno, kamor si je stalno želela.
Ali radi obiskujete naši dve koči na Veliki planini?
Rada grem na Veliko planino čeprav več ne smučam. Ce bi turistično društvo iz Kamnika res prevzelo koče in jih potem oddajalo v najem vsem interesentom (o tem sem nekaj slišala govoriti) bi bila to velika škoda, saj bi koče izgubile, tudi tisto domačnost in še prostor bi bilo potem težko dobiti v njih.
MARICA MARINČEK materialni knjigovodja — je bila prav tako na tečaju za strojno knjiženje. S Srečom sva jo povabila, da bi nam kaj več povedala o tem. Med razgovorom je večkrat pogledala na zapestno uro, Pa sedaj ne vem, ali se ji res vedno tako mudi. ali pa ta pogled kaže njen ponos na darilo, ki ga je v petnajstih letih zaslužila v tej tovarni.
Da bi nam vsem postala jasna prednost strojnega knjiženja pred navadnim, sem ji v imenu bralcev zastavil par vprašanj.
Ali bomo s strojnim kniženjem zmanjšali število uslužbencev — ali bomo morda preje prejemali plače, ali pa nas bo presenetilo oboje?
Ker ima vsako podjetje svoj način obračunavanja plač, na tečaju nismo delali takšnih vaj, da bi jaz vedela točno odgovoriti. Ko bodo prišli sem strokovnjaki (tudi njim ne smrdijo dnevnice) in nas bodo
naučili to, kar bi nas lahko že prej bom lahko jasno odgovorila na to vprašanje. Za sedaj lahko povem le, da bo vse bolj pregledno, da bodo kopije enake originalu in da bo potrebno veliko priprav in morda tudi še kaj drugega, da bo strojno knjiženje v redu steklo. Te vrste stroji lahko množijo le, če jim dodamo (kupimo) še priključek.
Ali kje v okolici takšen stroj že uporabljajo? Bi si ga radi ogledali pri delu?
Nekaj tovam v domžalski občini takšen stroj že ima. Prav rada bi šla pogledat v kakšno tako podjetje, kako se kaj takšen stroj obnese, kako poteka delo z njim, vendar mi je nerodno, da bi sama silila v to.
Zakaj se dve pripravljata za strojno kniženje?
Delo s tem strojem zahteva visoko stopnjo duševne koncentracije, saj delo ni tako ponavljajoče, kot pri raznih izdelovalnih sti'ojih. Če bi delala to le ena je jasno, da bi po krajšem času storilnost močno padla, zato bova delali na njem dve izmenoma, vsaka po 4 ure. varni in zunaj nje?
Vašo največje zadovoljstvo v tovarni in zunaj nje?
V redu opravljeno delo v tovarni — poleti doma pa delo na vrtu. (Tov. Marica nam je obljubila članek o tem svojem konjičku).
Ali ste včlanjeni v družbeno političnih organizacijah?
Vpisana sem v SZDL in mama plačuje članarino, ker jo pobirajo takrat ko mene ni doma.
Kaj predlagate članom kolektiva ob praznovanju pusta?
Da bi sneli vsakodnevne maske in nadeli bolj vesele — nekateri!
Vaša želja?
Dosti denarja!
Viljem Dolenc
Mehanografija kot sredstvo za izboljšanje pisarniškega poslovanja
Z besedo »mehanografija« imenujemo vsa sredstva, ki so namenjena za mehanizacijo pisarniškega poslovanja od pisalnega stroja do najbolj izpopolnjenih elektronskih naprav.
Ne moremo si zamisliti niti najmanjše delovne organizacije, ki ne bi že v sedanjih pogojih razpolagala z določenimi mehanograiskimi sredstvi kot npr. s pisalnim strojem, računskim strojem in podobno. Že s to drobno mehanizacijo prihranimo ogromno časa, ki bi ga sicer porabili pri ročnem delu.
Glede na naš družbeno ekonomski razvoj pa taka mehanizacija ne zadostuje več za obsežno pisarniško delo., ki ga je treba opraviti. Zlasti to velja za delo v računovodsko-knjigovodski službi, ki vodi evidenco o vseh sredstvih s katerimi upravlja delovna organizacija, obračunava in izdeluje mnoge pokazalnike, ki so nujno potrebni organom upravljanja in vodenja pri njihovih poslovnih odločitvah. Ta služba mora biti stalno ažurna, ažurnost pa lahko dosežemo le, če razpolagamo s primernimi inehanografskimi stroji.
Splošno znano je, da je intenzivnost dela pri nas v administraciji dokaj nizka. Tu ni mišljena samo administracija v našem podjetju, temveč celotna administracija v državi. Še najboljše rezultate dosega
računov odsko-knjigovodsko služba,
kar je ugotovil tudi Zavod za produktivnost dela SRS v Ljubljani (»DELO« z dne 22. decembra 1966). Razlog za večjo učinkovitost dela ra-čunovodsko-knjigovodske službe je po mojem mišljenju v tem, da so skoraj vsa dela vezana na rok in da se obseg dela v tem sektorju ne zmanjšuje temveč povečuje. V tem sestavku ne mislim obravnavati povečani obseg del, niti ne povečanja števila zaposlenih, pripominjam le, da se je obseg dela povečal močneje kot število zaposlenih.
In kako je v našem podjetju glede mehanografskih strojev? Poveda-
nismo zadovoljivo rešili. Naše, podjetje je eno od redkih srednje velikih podjetij, ki do sedaj še ni imelo strojev za knjiženje. Vse knjižimo ročno. Glavni vzrok, da nismo kupili tovrstnih strojev leži v pomanjkanju sredstev, saj je znano, da smo vsa razpoložljiva sredstva vlagali v glavnem v osnovna sredstva proizvodnega sektorja. Sele letos se nam je ponudila prva priložnost, da smo kupili stroj za knjiženje. Stroj je iz uvoza, znamke, »ASCOTA« 170/35 MM. Kupljen je bil na podlagi sklepa DS in plačan z dinarskimi sredstvi. Na stroju se bo pričelo s knji-
ženjem v letu 1967, kupljen pa je bil že v letu, ker tovrstni stroji niso stalno v prodaji. Za delo na omenjenem stroju se mora usposobiti določeno število delavcev. Enomesečni tečaj je že v mesecu oktobru 1966 uspešno opravila tov. Marinček Marica, tov. Klopčič Stanka pa je enak tečaj obiskovala v mesecu decembru 1966. Stroj zahteva tudi posebne obrazce za knjiženje.
Stroj za knjiženje je« velika pridobitev za podjetje. Na stroju bo delo hitreje in boljše opravljeno. Razumljivo je, da bo začetek težak, tako kot pri vseh novih strojih, na katerih še nismo delali. Upam, da bodo te težave kmalu premagane in da bodo predvideni rezultati doseženi ž« v letu 1967.
Franc Roglič
PROIZVODNJA V MESECU JANUARJU 1967
Oddelek	Enota mere	Planirana količina	Proizvedena količina	%
1. Trakotkalnica	(M)0 vot.	79.640	77.870	97
2. Tkalnica širokih tkanin	000 vot.	411.004	375.855	91
3. Mikalnica	kg	65.450	68.333	104
4. Konfekcija	N din	2,878.282	2,882.934	100
Vložki	pkt	522.302	502.200	96
5. Cigaretni fitri	000 kom	30.624	31.062	101
Tkalnice niso dosegle operativnega plana proizvodnje zaradi pomanjkanja delovne sile. Ugotovljeno je, da imamo v tkalnicah po spisku manjše število ljudi od leta 1965, ne upoštevajoč rednega in bolezenskega dopusta. Izgubljeni dnevi zaradi rednega letnega dopusta se iz leta v leto večajo, glede na daljšo dobo zaposlenosti sodelavcev. Zaradi razkropljenosti naših tkalnic pa je ne-
mogoče imeti v pogonu vse tkalske stroje, če nimamo na razpolago določeno število delovne sile.
V ostalih oddelkih se v letošnjem letu proizvodnja normalizira, oziroma je produktivnost večja. V oddelku konfekcije-vložki je bila v mesecu januarju proizvodnja manjša zaradi večjega popravila enega izmed strojev.
S. — M.
ti moramo, da ta problem do sedaj	Proizvodnja v	letu	1966		
(Nadaljevanje, s strani 2) naenkrat smo se znašli v Domžalah	Oddelek	Enota mere	Planirana količina	Proizvedena količina	%
tam je izstopilo največ naših tovarišev in tovarišic. Postaje so bile go-	1. Trakotkalnica	000 vot.	f,011.654	941.340	93
ste, ker so naši spremljevalci poskrbeli za čim ki ajši prihod svojim	2. Tkalnica širokih tkanin	000 vot.	5,292.906	5,108.884	97
	3. Mikalnica	kg	847.044	820.105	97
nekdanjim sodelavcem na njihove	4. Konfekcija	N din	34,490.988	35,453.273	103
domove.	Vložki	pkt	6,600.000	6,354.260	96
Na koncu vsega tega dajem celot-	5. Cigaretni filtri	000 kom	328.520	337.252	103
nemu kolektivu tovarne sanitetnega	Skupno proizv. izvršena	v N din	40,527.389	41,784.049	103
materiala mojo osebno, iskreno zahvalo vsem članom kolektiva obilo zdravja in mnogo delovnih uspehov v prihodnjem letu 1967.
Z željo da bi se še kdaj srečali na podoben način.
Cerar Ivan
Letna proizvodnja je v splošnem zadovoljiva, saj so le tkalnice in mi-kalnica izpod planirane količine.
Vzrok manjše proizvodnje v oddelkih tkalnic, je v stlanih spremembah asortimana, zastarelem strojnem
parku, ter v slabem materialu-preji. V mikalnici je, proizvodnja padla zaradi rekonstrukcije belilnice. Upamo pa, da bo oddelku že v začetku prihodnjega leta uspelo izgubljeno količino nadoknaditi	M. D.
Qibanje proizvodnosti v letu 1966
(RAZMERJE MED VIŠINO PROIZVODNJE V KOLIČINSKIH ENOTAH IN IZKORIŠČENIMI DNEVI)
Obdobje	Bombažna tkalnica	Tkalnica Zvezda	Avtomatska tkalnica	Tkalnica Studa
	v votkih	v votkih	v votkih	v votkih
I — III	222	206	334	292
I — VI	225	213	354	299
I — IX	239	221	354	307
1 — XII	243	227	369	315
Tkalnica ovojev	Tkalnice	Mikalnica	Belilnica	Konfekcija	Filtri
v votkih	v votkih	v kg	v kg	v N din	v kom
44	145	115	165	965	30.337
44	150	119	164	898	30.135
45	153	120	163	923	31.534
45	156	120	160	924	32.017 S. R
PRODAJA GOTOViH IZDELKOV V DECEMBRU
Bojazen, da bo v decembru katastrofalno nizka mesečna realizacija, se ni povsem uresničila, vendar plan realizacije tudi ta mesec nismo dosegli. Plan je znašal 3,689.375.000 N din dosegli smo 3,457.390,35 N din za planom smo zaostali torej za 231.984,65 N din. Rezultat v odstotkih bi se glasil: plan smo izvršili samo z 93,7 °/o. Bile so možnosti, da bi bil uspeh ugodnejši, vendar nam je Italija nenadoma zaradi kontrole v u-vozu tekstila odpovedala izvoz Mitja blaga.
Letni plan realizacije smo zahvaljujoč ugodni realizaciji v prvih mesecih preteklega leta dosegli in še celo presegli za 424,533,00 N din ali za 1 %. Bruto realizacija leta 1966 znaša
41.010.722.42,	planirano pa je bilo
40.586.189.42.
Zaloge gotovih izdelkov so se za malenkost povečale, kar pa pripisujemo predvsem zmanjšanju prodaje zaradi zaključevanja poslovnega leta in inventur.
Tudi izvoz v tem mesecu je za malenkost pod povprečjem saj smo dosegli samo 37.638 $ od tega pa odpade velika večina 31.850 $ na vzhodno področje kliringa, smo 5.788 pa na konvertibilno področje. Letni plan izvoza smo izvršili z 302,5 0/o ali v absolutnih številkah:	planirano
112.640, doseženo 340.810,5. Od doseženega izvoza odpade na konvertibilno področje 189,535,5$, na vzhodno področje kliringa 150.150, ostali kli-ring pa sodeluje s 1125 $ blaga.
Za zaključek bi pripomnili, da nas na področju prodaje čakajo v novem letu velike naloge, kajti konjukture na tržišču skoraj ni več. poleg tega pa bo prost uvoz za nekatere artikle naše proizvodnje, ki bo povzročil dodatno konkurenco glede kvalitete in cen. Novi strožji pogoji gospodarjenja se bodo krepko odrazili tudi na poslovanju našega podjetja.
Slavko Bajec, oec
Želja, a za uresničitev te oseben prispevek
Počasi, veliko pi-epočasi napredujemo. Ta stavek, te besede slišimo vsak dan. Izgovarjajo jih ljudje različne starosti in različnih poklicev, z enim ciljem, doseči hitrejši proizvodni napredek.
Vsakdo izmed nas, članov majhnega, a za naš življenski obstoj tako pomembnega kolektiva, se zaveda vsaj moral bi se zavedati, da brez modemega strojnega parka in brez organizacijsko in tehnološko kar najbolje izpeljanega proizvodnega procesa, ne bomo napredovali. Ker pa je za nas vse drugo važnejše, kot proizvodnja se v zadnjem času tudi za te druge stvari bolj zanimamo. Kaj je in kaj ni zakonito? Kritiziramo še, toda ne upamo pa človeku povedati v obraz, da se mu ne bi
želje zelo majhen
zamerili. Kajti, če se pri nekomu zameriš potem, no potem si tudi vse kaj drugega kot pa koristen član delovne organizacije. Z vsem se ukvarjamo; raje in bolj z veseljem, kot pa s temo, kako pa s temo, kako povečati proizvodnjo. Na sestankih, razen na nekaterih, se pogovarjamo o plačah, kje je kakšen član ali oddelek, ki več zasluži kot mi. Kdo se je, ali se za nas »vleče« (seveda ko gre za plačo). Nikoli pa o tem, kaj bomo sami v svojem oddelku naredili. Za medsebojno razumevanje, zato da se bo sleherni sodelavec dobro, če že ne bolje počutil, da bo lahko svoje sposobnosti izkoristil in s tem prispeval k dvigu proizvodnje. Ne, o tem ne piše v nobenem izmed naših zapisnikov, se
ne obravnava na nobenem sestanku. To je za nas postranska stvar. Zato naj se zanimajo ljudje, ki so na višjih delovnih mestih kot sem sam itd. Tudi to delno drži. da je dolžnost ljudi, ki so na položajih, da skrbe za to, da imamo dovolj dela, da izdelke prodamo, da dobivamo v določenem roku in po možnosti čim večje osebne dohodke. Ne drži pa to, da morajo samo oni skrbeti za vse. Sleherni izmed nas ima svojo dolžnost in če bi se vsi tako držali pravil dolžnosti, kot pravic, bi bil naš kolektiv tak. kakršnega si želimo.
Moja dolgoletna želja je. da bi vsak član kolektiva nekje izrazil ustmeno ali pismeno svoje ugotovitve. Dajal predloge kako, kje in na kakšen način bi se lahko povečala proizvodnja, izboljšala kvaliteta in povečal delovni učinek. Vsak pameten in po možnosti izvedljiv predlog (izveden z majhnimi finančnimi sredstvi), naj bi se uresničil in ne zaspal; kot je to sedaj v navadi. Tisti, ki bi predlagal naj bi dobil v0/o nekaj od dobička — ustvarjenega na podlagi predlagane izboljšave. Enako naj bi bil % določen tudi za člane, ki bi predlog izvedli. Tako recimo, naj bi se lotili celotne izdelave in obdelave gaze (našega masovnega artikla, ki je trenutno zelo pereč), na čimkrajši način (recimo 3-4 strokovni ljudje). Od prihranka pri izvedbi skrajšanega tehnološkega procesa bi imelo koristi celotno podjetje. Vsak član kolektiva ima v rednem delovnem času določeno delo. Zato naj bi se strokovni kader lotil tega dela izven delovnega časa. Zakaj ne bi tako delo podrli, saj če bi uspelo, bi imelo podjetje korist, sicer pa ne bi ničesar tvegalo. Tvegali bi edino ljudje, ki bi na tem postopku delali (brez nadur).
Ce bi se ta predlog osvojil, sem prepričana, da bi veliko hitreje napredovali. Ljudjem, ki bi radi nekaj ustvarili bi pomagali in jim dali možnosti, da pokažejo svoie sposobnosti. Izginilo bi napačno tolmačenje, da strokovni kader ničesar novega ne naredi. Da imamo še vse postop-(Nadaljevanje na strani 6)
Nezgode v letu 1966
Ker se nezgode na poti bistveno razlikujejo od nezgod pri delu (čeprav se tako one kot druge prijavljajo z Prijavami o nesreči pri delu) je ta krajši pregled stanja nezgod v lanskem letu razdeljen in sicer na: nezgode, pri delu in nezgode na poti.
Nezgode pri delu:
V grafikonu št. 1 je prikazano gibanje prijavljenih nezgod v posameznih mesecih. Skupno, se pravi v celotnem letnem obdobju, je bilo 26 takih nezgod oziroma poškodovancev, zaradi česar je bilo izgubljeno 271 delovnih dni. V primerjavi z letom 1965 je stanje naslednje:
Število poškodb	1965 40	1966 26
Štev. izgubljenih dni	697	271
Pogostost nezgod z oziram na delovne dni	6.8-	10.2
Izguba del. časa na enega zaposlenega	8540’	3520’
Poškodovan vsak ... del.	15	23
Na prvem mestu je razvidna do-kajšna razlika v številu nezgod za pretekli leti, saj je bilo v letu 1966 za 35 "/o manj nezgod kot leto poprej.
ŽELJA, A ZA URESNIČITEV TE ŽELJE ZELO MAJHEN OSEBEN PRISPEVEK
(Nadaljevanje s strani 5)
ke take, kot smo jih prej sami, brez vsakršne strokovne pomoči naredili. To sedaj trenutno drži. Nihče pa ne vpraša zakaj je tako. Naš strokovni kader, o tem sem prepričana (vsaj v večini) ima voljo, da praktično pokaže svoje znanje, toda nima stimulansa. Zla delavca pri stroju smo poskrbeli (dali smo mu normo), poskrbimo še za kader, ne bo nam žal! Pri tem pa ne pozabimo; njihove predloge in analize je treba upoštevati, izpeljati jih, njihove zamisli pa uresničiti. Seznanjamo strokovni kader z novitetami in jih pošljimo v izpopolnitev kdaj tudi v druga podjetja, da kaj novega vidijo. Ne imejmo jih zaprte v ozkem delovnem krogu.
Dokajšna razlika je tudi pri izgubi delovnega časa zaradi poškodovanja. Število izgubljenih dni zaradi nezgod se je zmanjšalo lani nasproti letu 1965 za 175 »/«.
V grafikonu štev. 2 je prikazano gibanje izgubljenih delovnih dni zaradi nezgod pri delu.
Oddelek	1966	1965
Filtri	9	9
Belilnica	9	4,8
Vzdrževanje	13,5	2,8
Konfekcija	21	20,6
Pripravljalnica	25,5	48,5
Tkalnica širokih tkanin	32	39,5
Komerciala	39	18
Trakotkalnica	43,5	23,5
Uprava	56	54
V tej tabeli je prikazano na koliko zaposlenih v povprečju pride ena nezgoda v posameznih oddelkih Tosame za leti 1965 in 1966.
Na prvem mestu sta belilnica in DE Filtri z vsako 9. poškodovano osebo, ki dela v omenjenih dveh oddelkih. Ce je to nekako razumljivo za belilnico zaradi načina dela, pa velja za EE Filtre, da pri pazljivejšem delu nezgod v tej enoti ne bi bilo.
Koliko je bilo kvalificiranih oziroma nekvalificiranih poškodovan-
cev, kaže grafični prikaz. V nasprotju s prejšnimi leti, ko je bilo največje število poškodovancev polkva-lificiranih je bilo v letu 1966 poškodovanih največ nekvalificiranih delavcev. Pri tem je pripomniti, da je precej prav teh delavcev, ki delajo oziroma vodijo delo na posameznih strojih ali napravah.
Da bi se v bodoče število nezgod in poškodb še zmanjšalo morajo predvsem organizatorji dela skrbeti zato, da so vsi podrejeni seznanjeni s pravilnim in strokovnim delom na svojih delovnih mestih in da poznajo vse varstvene mere, ki so zahtevane pri teh dejih. Da se te zahteve tudi v praksi upoštevajo pa morajo organizatorji dela skrbeti s stalnim nadzorom svojih podrejenih.
Nezgode na poti:
Tovrstnih nezgod je bilo v letu 1966 prijavljenih 9, pri čemer je bilo izgubljeno 170 delovnih dni. V povprečju je poškodba na poti zahtevala za 75 °/o daljšo okrevalno dobo kot poškodba pri delu. To kaže, da so te nezgode v povprečju težjega značaja kot one pri delu.
Ker podjetje na stanje teh nezgod ne, more bistveno vplivati, so v zvezi s temi nezgodami samo še vzroki poškodovanj:
—	zaradi slabega cestišča je prišlo do 4 nezgod,
—	3 nezgode so se pripetile zaradi karambolov,
—	2 nezgodi pa je povzročila neprimerna obutev poškodovancev.
F. V.
Podiranje dimnika
M. D.
K a d r o v s
v Času od 12. februarja
DO 11. MARCA PRAZNUJEJO SVOJ ROJSTNI DAN:
Tkalnica ovojev: 12. 2. Sankovič Zdravka, 13. 2. Rožič Vera, 19. 2. Zabret Tilka, 21. 2. Mestek Francka.
Avtomatska tkalnica: 12. 2. Cerar Valentina. 15. 2. Galič Ivanka, 1. 3. Mejak Tilka.
Tkalnica Zvezda: 1. 3. Podmiljšak Pepi.
Studa: 12. 2. Armeni Tatjana, 22. 2. Košir anica.
Pripravljalnica: 16. 2. Ogrič Hilda, 22. 2. Vehovec Metka, 24. 2. Rems Janez, 25. 2. Pre.lovšek Cita, 6. 3. Pavlič Pepca, 9. 3. Brodar Franc.
Konfekcija: 4. 2. Gaberšek Minka, 14. 2. Bolhar Valentina, 15. 2. Rus Angelca. 16. 2. Breznik Metka in Cerar Jerica, 21. 2. Kocjančič Joži, 26. 2. Klopčič Francka, 27. 2. Prašnikar Mici, 28. 2. Pivec Fani, 6. 3. Urbanija Tilka, 7. 3. Križman Ivanka.
Filtri: 14. 2. Avbelj Francka, 16. 2. Mihelčič Julka. 17. 2. Starbek Tin-ca.
Mikalnica: 13. 2. Zore Tinca. 26.
2.	Zaje.c Albina, 7. 3. Gorjup Jože, 11.
3.	Šuštar Pepca.
Uprava: 17. 2. Hanzlovsky Tine. Računovodstvo: 20. 2. Miš Albina in Roglič Franc, 22. 2. Juteršek Zofka in Kraševec Marica, 6. 3. Juvan Mara.
Plansko analitski sektor: 4.	3.
Laznik Toni.
Komerciala: 16. 2. Vojska Pavla, 21. 2. Bajec Slavko, 1. 3. Marčun Ema. Klopčič Pepi, 11. 3. Jovičič Boško.
Pomožni obrati: 20. 2. Merkužič Marjan, 22. 2. Vidmar Jože, 3. 3. Cerar Albin.
PREGLED NEZGOD
ZA MESEC JANUAR
V času od 29. decembra 1966 do 28. januarja letcs so se pripetile naslednje nezgode pri delu:
DE Filtri:
Starin Mariia, pakovalka (5. 1. 1967). Do nezgode je prišlo1, ko je delavka stopila na zavitka krep papirja. da bi vzela kartonske tulice s police, pri tem pa je padla in si poškodovala nogo v gležnju.
Vodnjav Jakob, strojnik pri napravi za izdelavo pramena. (12. 1. 1967). Pri nameščanju ploščatega jermena na iermenico mu je stisnilo prst na roki.
DE režija:
Štrukelj Silva, strežnica (17. 1. 1967) Pri strežbi v bifeju je ponesre-
k e vesti
čenki spodrsnilo, da je padla in si poškodovala roko.
DE Tkalnice:
Bevc Amalija, tkalka (24. 1. 1967) Pri ustavljanju stroja je tkalka prijela za bilo tako, da ji je prst prišel v utor, kjer teče čolniček, kateri ji je pri tem stisnil prst.
V. F.
V MESECR JANUARJU SO SE RODILI:
Koderman Ivanki — hčerka, Uš-tar Mariji — hčerka. Tič Jožetu — hčerka.
V MESECU JANUARJU SE JE POROČILA:
Volkar Mimi — por. Horvat. Iskrene čestitke!
C. Z.
MOJSTER SONETA
Tudi v našem listu se spominjamo tega velikega mojstra. Posebno še sedaj, ko se Slovenci trudimo, da bi res imeli lep slovenski jezik. Tako kot že sam Prešeren govori, da »-Vremena Kranjcem bodo se zjasnila«, pri tem pa se moramo truditi mi vsi, da ne bomo nikdar in nikjer zatajili tega velikega moža in naš materin jezik.	P. F.
Misli
Boljše je biti neveden, kakor vedeti resnico in morati molčati.
Če ne dobiš vsega kar hočeš, misli na vse tisto, česar nočeš in tudi ne dobiš.
Močni značaj živi poglavitno svoje lastno življenje, slabotni značaj živi življenje, drugih s primesjo lastnega življenja.
Kako umazan je marsikdo, se cesto zavemo šele tedaj, ko se hoče umiti.
NAGRADNA
KRIŽANKA
IZID ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE
ZABAVNI KOTIČEK
Kar danes lahko storiš ...
Šef velikega podjetja je sklenil, da bo na vsak način pospešil delo v svojem zavodu. Zato je neko jutro razobesil po vseh pisarnah deščice z
napisom: »Kar danes lahko storiš, ne odlašaj za jutri.«
Uspeh je bil katastrofalen. Do večera mu je pobegnil blagajnik z blagajno, knjigovodja mu je ugrabil osebno tajnico, štirje korespodenti so ga poprosili za povišanje plače in praktikant je odšel iskat srečo pri filmu.
Med več kot tridesetimi pravilnimi rešitvami, ki so jih poslali pridni reševalci, je žreb namenil prvo nagrado tovarišici Veri Grajzar in Toniju Lazniku tolažilno drugo nagrado. Obema nagrajencema iskreno čestitamo. Vsem reševalcem se, zahvaljujemo za sodelovanje ter jih vabimo, da bi se še naprej tako številno oglašali.
RAZPIS ZA NAJBOLJŠI
PRISPEVEK V »TOSAMI«
Na razpis za novoletno zgodbo je poslal prispevek samo naš stalni sodelavec tovariš Kosirnik Ivan, kateremu pripada tudi prva nagrada. Njegovo novoletno zgodbo bomo objavili v eni prihodnjih številk »To-same«. Tovarišu Kosirniku iskreno čestitamo in ga vabimo, da še naprej sodeluje v »Tosami«.
Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale.
Urejuje uredniški odbor:
Dušan Borštnar, Vida Grlica, Vilijem Dolenc ing., Miro Pavlič, Franc Perše, Franc Roglič. Lojzka Rojc, Janez Rozman, Franc Rožič dipl. ing., Feliks Vodlan, Mirko Požek (odgovorni urednik). Tel. 72-313 int. 01 Tiska Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna
Naklada 800 izvodov
VATKA VCTHEC m FBLTER F!L!P