Podlrvi urad 9021 Celovec — Verlag&postamt 9021 Klagcafurl Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klageafurf Posamezni Izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 Šilingov Letnik XXI. Celovec, petek, 4. februar 1966 Štev. 5 (1236) Usodna odločitev V ponedeljek zjutraj je imel ameriški predsednik Johnson govor po radiu in televiziji, kjer je povedal, da ameriško vojno letalstvo spet začenja z bombardiranjem objektov v Severnem Vietnamu. S tem je padla usodna odločitev, ki je še enkrat pokopala upe na mirno rešitev vietnamskega vprašanja. Dobrih pet tednov na severnoviet-namsko ozemlje niso več padale ameriške bombe. Washington je ta čas izkoristil za svojo »mirovno ofenzivo*, s katero je skušal prepričati mednarodno javnost, da mu je do miroljubne rešitve. Johnsonovi odposlanci so prepotovali skoraj ves svet, kjer so z uglednimi državniki razpravljali o vietnamskem vprašanju. S teh posvetov se sicer niso vrnili z vtisom, da je ameriška »mirovna ofenziva* dovolj prepričljiva, vrnili pa so se z nedvoumno ugotovitvijo, da so povsod proti temu, da bi se nadaljevalo bombardiranje Severnega Vietnama. Kljub temu se je predsednik Johnson odločil za nadaljevanje vojne. Po 37-dnevnem premoru so ameriška vojna letala v ponedeljek spet letela nad Severni Vietnam in od takrat spet padajo na to deželo smrtonosne bombe. Kaj je napotilo predsednika Johnsona, da je raje ugodil zahtevam tistih, ki zagovarjajo vojno, namesto da bi bil poslušal svarila pretežne večine ameriške in mednarodne javnosti, ki se je zavzemala za miroljubno rešitevf Točnega odgovora na to vprašanje verjetno nihče ne bo dal, medtem ko utemeljitve, ki jih \e za svojo usodno odločitev navajal Johnson, nikakor niso bile prepričljive. V svojem govoru po radiu in televiziji si je namreč prizadeval, da bi vso odgovornost za ponovno bombardiranje Severnega Vietnama zvalil na nasprotno stran. Poudaril je, da prizadevanja ameriške vlade in drugih držav niso rodila uspeha, 'kajti sevemovietnamska vlada po njegovem zatrdilu nikakor ni pripravlje-na na pogajanja oziroma noče po-1skati miroljubne rešitve. Predsednik Johnson bi moral vedeti, da s takimi trditvami ne bo prepričal nikogar. Vsemu svetu je namreč znano, da je severnovietnam-ska vlada stavila za pogajanja en sam pogoj: priznanje južnovietnam-skega osvobodilnega gibanja kot Partnerja na razgovorih. Ta zahteva je povsem razumljiva, če upoštevamo, da pretežni del Južnega Vietnama kontrolira osvobodilna fronta, rnedtem ko je vpliv južnovietnamske vlade vedno bolj v padanju in se dr- na oblasti le še s podporo ameriške vojske in izdatne podpore v dolarjih. Če se je Amerika kljub temu odtočila za nadaljevanje vojne in čc skuša predsednik Johnson krivdo zvaliti na nasprotno stran, potem je to najboljši dokaz, da je politika yashingtona zgrajena na trhli podlagi. Do tega spoznanja so prišli tudi ugledni ameriški politiki, ki so Johnsona resno svarili pred odločitvijo, katera bi prej ali slej lahko privedla do Razširitve vojne še na druga področja. Celo vplivni vojaški krogi Amerike so namreč prepričani, da je vietnamska vojna lahko samo uvod v širše merjenje sil — ali pa razmetavanje denarja za >ubijanje in uničevanje brez haska*, kar pa sodi že v kategorijo čistega zločina. Spričo tega prav nič ne preseneča dejstvo, da sc del ameriških politikov zavze-rna za omejitev predsednikovih pravic v primeru vojne. Trenutno pa ima Johnson še vsa Potrebna pooblastila in se jih tudi ‘Zdatno poslužuje. V ta okvir spada njegova sedanja odločitev, ki lahko privede do dalekosežnih posledic, usodnih v širokem mednarodnem Ameriške bombe spet padajo NA OZEMLJE SEVERNEGA VIETNAMA Z zaskrbljenostjo in z razočara- v svetu niso bile deležne zaželje-njem je mednarodna javnost spre- nega odziva. Nasprotno: vsa med-jela vest, da so ameriška vojna ie- narodna javnost najostreje obsoja tala po večtedenskem premoru ta ponovno bombardiranje Severnega ponedeljek spet začela bombardi- Vietnama, prepričana, da Amerika rati objekte v Severnem Vietnamu, s tem ni zaprla le vrata za miro-Predsednik Johnson je tozadevno ljubno reševanje vietnamskega odločitev sporočil v posebnem go- vprašanja, marveč je tudi tvegala, voru po radiu in televiziji, kjer je da se vojaške akcije razširijo še na povedal, da se je za ta sklep od- druga ozemlja. Predvsem pa je na ločil po posvetovanju s svojimi naj- svetu zelo malo ljudi, ki bi brez- ožjimi političnimi in vojaškimi sodelavci, kateri da so ga svarili pred »še večjimi žrtvami", če ne bo odločno nastopil proti »agresorjem". Hkrati je izjavil, da novi letalski napadi na Severni Vietnam pogojno verjeli Johnsonovim besedam, da je ameriška vlada izčrpala vse možnosti miroljubnega reševanja in da se je za zaostritev vojne odločila šele potem, ko je uvidela, da na nasprotni strani ba- V smislu sklepa zadnje skupne seje Nadzornega in Upravnega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem bo v soboto, dne 5. februarja 1966 ob 8. uri zjutraj v dvorani I celovške Delavske zbornice zborovanje krajevnih zastopnikov Obravnavali bomo aktualna vprašanja v zvezi z letošnjimi državnozborskimi volitvami. Krajevni zastopniki so bili osebno vabljeni. Izvršni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem »ne bodo vplivali’ na ameriška pri- je ni pripravljenosti na pogajanja, zadevanja za miroljubno rešitev. Iz vseh delov sveta prihajajo ve-Čeprav se je predsednik Johnson sti, da so v vodilnih političnih kro- trudil, da bi krivdo za sedanjo zaostritev zvalil na nasprotno stran m tako našel »utemeljitev" za svojo tvegano odločitev, njegove besede Amerika zlorablja OZN Hkrati ko je začela z novim bombardiranjem Severnega Vietnama, je napravHa Amerika tudi preizkušeno diplomatsko potezo: zahtevala je sklicanje izredne seje Varnostnega sveta, ki naj bi se bavila z vietnamskim vprašanjem. Ni prvič, da se Amerika ravna po tem načelu. Že ob drugih priložnostih, ko je s svojim vmešavanjem v notranje zadeve tujih držav izzvala nevarne zaplete, se je po-služila starega gesla »Primite tatu!" in tako bi hotela tudi zdaj za vietnamsko vojno zlorabljati Varnostni svet oziroma Združene narode, da bi pred svetovno javnostjo prikrila svoje lastne interese, ki jih z oboroženo silo zastopa v tej državi. gih sprejeli ponovno bombardiranje Severnega Vietnama kot tragično odločitev, ki je izzvala splošno razočaranje in resno zaskrbljenost. Ameriška politika v Vietnamu je bila že doslej deležna ostre obsodbe, s sedanjim ukrepom pa je vlada v VVashingtonu zapravila tudi še zadnje simpatije celo pri tistih, ki so morda še verjeli, da se z vmešavanjem v notranje zadeve neodvisne države bojuje za »mir in svobodo". Velika nesoglasja v Italiji Minuli teden v Italiji je jasno pokazal, da so imeli prav tisti, ki so menili, da je bil zakonski osnutek o otročkih vrtcih le zunanji povod za vladno krizo. Med razpravami v posameznih strankah, kjer so obravnavali stališča do bodoče vladne koalicije, so prišla namreč na dan številna protislovja, posebno v strankah, v katerih so močno oblikovane posamezne struje. To velja zlasti za krščanske demokrate, kjer si stojijo nasproti desničarska, zmerna in levičarska struja, od katerih vsaka ima povsem drugačne poglede na politiko levega centra. Precej podoben pa je položaj tudi pri socialistih, ki so trdno odločeni, da pri pogajanjih o novi vladi v določenih vprašanjih ne bo- VICEKANCLER PITTERMANN V ŽELEZNI KAPLI: Dobro sožitje, mir na meji, enakopravnost in gradnja mostov med narodi so srčna zadeva socialistov Na svojem volilnem potovanju koncem tedna se Je vicekander dr. Pittermann ustavil tudi v naših krajih po Podjuni, po Rožu in pri Zilji. Med drugim se je dalj časa zadržal v Železni Kapli, kjer so ga občani obeh narodnosti pričakali in poslušali njegova Izvajanja. V svojem govoru je vicekander govoril o vprašanjih tovarne celuloze Rebrca in o kmečki dodatni renti, posebej pa je naglasil potrebo po sožitju v deželi In med narodi, po utrjevanju miru na meji in po gradnji mostov med narodi preko meja, ki jih še ločijo. Uvodoma je župan občine Že- vence, ko je bil tam kane. dr. Klaus lezna Kapla-Bela, deželni poslanec na volilnem obisku. Vsi smo avstrij-L u b a s , zavrnil napad dr. Mayr- ski državljani, je naglasil dež. posl. hoferja v Grebinju na koroške Slo- Lubas, vzdrževanje prijateljskih stikov s Slovenijo, ki smo jih vzpostavili, pa zelo koristi mirnemu sožitju obeh narodo v deželi in na njeni meji. Po zborovanju se je vicekander dr. Pittermann dalj časa zadržal pri kosilu v gostilni Niederdorfer. Tam do popustili; nekateri so celo mnenja, da bi šli tudi v opozicijo, kar bi po vsej verjetnosti imelo za po- Spet dva „nedolžna“ zločinca KI SE MORATA ZAGOVARJATI PRED SODIŠČEM Pred porotnim sodiščem v Solz- proti policijskemu poveljniku v Sta-burgu že nekaj časa traja obrav- nislawu Krugerju, kateri je povedal, nava proti dvem nacističnim voj- da živita brata Maurer zdaj v Solznim zločincem, ki sta obdolžena, burgu. da sta med zadnjo vojno sodelo- Državno pravništvo je sedanji vala pri množičnem pobijanju Ži- proces pripravilo zelo skrbno. Za-dov in pripadnikov odporniškega s|ija|0 je nad 200 prič, 45 prič pa gibanja v poljskem mestu Stanislaw. so povabili, da osebno nastopijo Obtoženca, brata Johann in Wil- pred sodiščem, kjer je v zadnjih helm Maurer, sta »volksdeutscher- dveh tednih prišlo do pretresljivih ja" iz Lvova, ki sta po vojni našla prizorov, ko so posamezne priče pripovedovale o grozodejstvih obeh obtožencev in njunih sodelavcev. Kljub jasnim izjavam in neovrgljivim dokazom pa obtoženca dosledno zanikata vsako krivdo in se delata nedolžna tudi takrat, ko so ju priče nedvoumno spoznaie kot nekdanja zločinca. Med razpravo pa je prišlo tudi ---------------------------------do nezaslišanega dogodka: ko je merilu. Odločitev pa hkrati pomeni, eden od obtožencev trdil, da seda-da so že vnaprej obsojeni na neuspeh ni' Proces n> njč drugega kot ,ži-vsi poskusi Amerike, zvaliti krivdo lovska zarota", so mnogi poslu-in odgovornost na druge. šalci v dvorani navdušeno ploskali. sledico razpis novih državnozborskih sta ga s svojimi pesmimi pozdravi-volitev. la nemški delavski pevski zbor Bela Na razprave v strankah je ne- in pevski zbor SPD .Zarja’. Dež. dvomno vplival ^ tudi kongres itali- p0s|. Lubas je pri tem v slovenskem janske komunistične partije, ki je jeziku predstavil zbor SPD .Zarja" prejšnji teden zasedal v Rimu. Tako , . , , v , v poročilu 'generalnega sekretarja ko*,deJ "nase9° ^turnega z.vlje-Longa kot v večdnevni razpravi in nJ° ■ Ko J®..hotel zbor Podstavili v zaključnem referatu je bilo obšir- *ud‘ v nemščini, je vicekander de-no govora o vprašanjih notranje po- jak da tega ni treba, ker iz časov litike s posebnim ozirom na sodelo- življenja na Koroškem pozna slo-vanje strank v koalioiji levega cen- venščino, poleg »ega pa dobro ob-tra., Ker so komunisti druga naj- v,ada sorodno češč| ne |ede močnejša stranka v Italiji, ki ima ... .. . , kot opozicija precejšen vpliv v par- na 'ez,k Pa se,dobn !JudJe tudl ,ako lamentu, vladna koalicija ne bo mo- dobro razumejo. Vicekander je stis-gla povsem prezreti stališč, zastopa- nil vsakemu pevcu roko, zboro-nih na kongresu. vodji Vladimiru Prušniku pa je Končno pa je na vladna pogaja- po|eg tega izroči| ?e darilo za nja vrgla senco 24-urna stavka ita- pevce lijanskih kovinarjev, ki je zajela več H kot milijon delavcev tako v privat- O koroških Slovencih je vice-nih kot tudi v državnih podjetjih, kancler dr. Pittermann govoril tudi ki so protestirali proti zastoju v po- v Galiciji. Opozoril je zlasti na »i-gajan,,h za nove kolektivne pogod- sfe fočke soda|ističnega .Pr0gra- be. Vendar je to le eno izmed mnogih vprašanj, s katerimi se bo morala nova vlada baviti na gospodarskem področju. ma za Avstrijo", ki narodnostnim manjšinam v Avstriji v polni meri jamčijo njihove pravice. zatočišče v Avstriji, kjer sta kot »uboga brezdomca" dobila tudi državljanstvo, ne da bi se bile oblasti zanimale za njuno krvavo preie-klost. Sodni postopek proti njima je pravzaprav sprožil šele proces, ki se je leta 1962 odvijal pred sodiščem v Munstru (Zahodna Nemčija) „Samo na podlagi sožitja" Južnotlrolski poslanec dr. Jenny (katerega hoče južnotirolska ljudska stranka izključiti, ker se ji zdi preveč napreden) je na zborovanju socialističnih študentov na Dunaju govoril o možnostih rešitve juž-notiroiskega vprašanja. Pri tem je poudaril, da »perfektne rešitve* za to vprašanje ni, marveč je treba rešitev iskati v ustvarjanju možnosti za trajno sožitje med južnimi Tirolci in Italijani v bocenski pokrajini. Posebej je poslanec dr. Jenny naglasil, da bo treba mobilizirati tiste italijanske kroge, ki imajo razumevanje za manjšino in ki se v tem smislu tudi borijo. »To pa so demokratične levičarske stranke, ki delujejo v tej smeri, zato ne moremo mimo dejstva, da bo le napredni razvoj, ki se v Italiji vedno bolj uveljavlja, ugodno vplival tudi na južnottrolsko vprašanje.' Izgleda, da končno tudi med južnimi Tirolci prodira spoznanje, do je le od naprednih sil mogoče pričakovati razumevanje za potrebe manjšin. PO KRIVDI OVP : Koroška v senci industrijskega razvoja Od leta 1959 naprej obstoja in deluje v državi posebna banka, katere naloga je, da v obliki dolgoročnih in pocenjenih kreditov pospešuje razvoj industrije po občinah in pokrajinah, ki so v preteklosti v svojem gospodarskem razvoju zaostale. Banka — imenuje se »Osterreichische Komunalkredit AG• — daje v ta namen občinam kredite za dobo 20 let proti 5,75 odstotnim obrestim, če občine za take kredite zaprosijo in če predložijo ustrezne projekte v odobritev. Svoja sredstva črpa banka iz raznih virov, med drugim zlasti iz tako imenovanega ERP-sklada pri zvezni vladi. Lani je dobila banka iz tega sklada 30 milijonov šilingov, letos pa je zaprosila za isti znesek. V sedmih letih svojega poslovanja je Osterreichische Kommunalkredit AG rešila skupno 128 prošenj in odobrila 388 milijonov šilingov kreditov. Od tega zneska je lani odobrila 53,3 milijona šilingov. Tako skupni kakor tudi lanski znesek kažeta, da je njena pomoč občinam, ki se potegujejo za razvoj industrije in za delovna mesta svojega prebivalstva, lahko dokaj pomembna, če je razdeljena po kriteriju največjih potreb. Med občine, ki so take pomoči razmeroma najbolj potrebne, sodijo nedvomno tudi številne koroške občine, zlasti pa vrsta južno-koroških občin. O teh občinah je znano, da so bile že leta 1956 v deželnem in zveznem merilu uvrščene med občine, katerim je treba v prizadevanju za rešitev iz gospodarske zaostalosti in za gospodarsko okrepitev ter zaposlitev prebivalstva posebej pomagati. Znano je tudi, da se skoraj vsaka teh občin v mejah danih možnosti poskuša prikopati do večje gospodarske moči ter do boljše gospodarske in socialne trdnosti svojega prebivalstva. O tem pričajo obsežni projekti občinskih cest in vodovodov v isti meri, kot sredstva v občinskih proračunih, ki so namenjena za pospeševanje gospodarskega razvoja. Tovrstna prizadevanja naših občin gotovo niso manjša od prizadevanj občin po drugih zveznih deželah. Znano pa je tudi, da naše občine tudi po letu 1956 v svojih prizadevanjih niso bile deležne ustrezne pomoči države, ki drugače takšnim občinam pomaga s posebnimi proračunskimi zneski, po katerih se poterri ravna tudi višina deželne pomoči. 2e večkrat smo lahko opozorili, da imajo n. pr. občine Nižje Avstrijske, Gradiščanske in Štajerske pri državnem pospeševanju gospodarskega in industrijskega razvoja prednost pred koroškimi občinami. Do iste ugotovitve tudi prihajamo, ko primerjamo, kam je v zadnjih sedmih letih Osterreichische Kommunalkredit AG dala največ svojih kreditov. Iz tozadevnega poročila je namreč razvidno, da je bilo med 128 prošnjami več kot polovica rešenih s področja Nižje Avstrijske in Gradiščanske. Banka je namreč za občine teh dveh zveznih dežel odobrila 76 prošenj v višini 227 milijonov šilingov. Nižjcavstrijske občine so dobile 131, gradiščanske pa 96 milijonov šilingov. Na ostale zvezne dežele, ki so bile pomoči banke deležne, je torej odpadlo le 52 prošenj v skupni vrednosti 161 milijonov šilingov. Od odobrenih prošenj je odpadlo na Koroško le 14, medtem ko jih je na Štajersko odpadlo 21. Koroška torej tudi v tem pogledu životari v senci naglejšega pospeševanja gospodarskega razvoja po občinah drugih zveznih dežel. Ker pa dela imenovana banka — kakor smo zgoraj videli — do 60 odstotkov z državnimi denarji, je ta način pospeševanja industrije nadaljnji primer zapostavljanja koroških občin, zlasti pa južnokoroških občin in njihovega slovenskega prebivalstva. Da je za to zapostavljanje odgovorna predvsem OVP, ki upravlja finančno ministrstvo in ministrstvo za obnovo in ki ima v rokah industrijska in gospodarska združenja, bodi omenjeno samo ob robu. ________________ PO DECEMBRSKEM ŠTETJU ŽIVINE: Še vedno napet položaj na trgu z mesom Položaj na trgu z mesom bo v Avstriji slej ko prej napet. Po splošnem štetju živine, ki je bilo 10. decembra 1965, se je ilevllo goveje živine sicer povečalo za 3,9 •/•, zato pa je bilo število prašičev za 15,7 •/• nižje kot pri štetju decembra 1964. Lani se je zmanjšalo tudi število kokoši in druge domače perutnine, nazadovalo je tudi število konj in ovc, ki pa v proizvodnji mesa ne igrajo posebne vloge. Goved so decembra našteli 2,441.174 ali za 90.905 več kot pred letom dni. Najbolj se je povečalo število pitovnih bikcev in krav, dočim se je število molznih krav In telic le neznatno povečalo. V teku lanskega leta pa je število kmetov, ki se bavijo z govedorejo, padlo od 283.941 na 278.102. še bolj kot število kmetov, ki se bavijo z govedorejo, je lani nazadovalo število kmetov, ki se bavijo z rejo in pitanjem prašičev. Leta 1964 so jih našteli 346.967, lani pa samo še 320.853. Po starosti prašičev je število pujskov do 8 tednov starosti padlo od 674.942 na 502.507, število prašičev pod pol leta starosti od 1,359.652 na 1,195.257, število klavnih in pitanih prašičev pa od 681.015 na 602.534. Najbolj je padlo število plemenskih svinj. Kar tiče kokoši, je padec števila najbolj očiten pri piščancih in mladih nesnlcah. Njihovo število je padlo za 248.515 na 860.171. Nasproti temu je število nesnlc padlo le za malenkost in sicer za 411.750 na 7,637.394. Močno pa je bil v tem času trg založen z opitanimi piščanci, ki jih je bilo kar za pol milijona več kot koncem leta 1964. bodo upoštevane vse stvarne okoliščine, mora bili torej industrija mineralnih olj ob naftovodu Trst—Dunaj ustanovljena na Koroškem. VPRAŠANE INDUSTRIJE MINERALNIH OLJ: Ali bo Koroška spet prikrajšana? Kakor znano, je v zvezi z gradnjo naftovoda Trst—Dunaj koroška deželna vlada zahtevala, da bi družba, ki gradi naftovod, na Koroškem ustanovila industrijo mineralnih olj, tako imenovano petrokemično industrijo. Ker bo naftovod speljan od Kotschach-Maufhena po Ziljski dolini, po Rožu in po Podjuni, kjer bo severno od Labota prestopil koroško-štajersko mejo, je jasno, da bi se morala industrija mineralnih olj razviti le nekje v Podjuni, ki turistično ni tako frekventirana in ki zaradi pomanjkanja industrije tudi gospodarsko najbolj trpi. Medtem pa je tudi Štajerska prijavila svojo zahtevo po ustanovitvi industrije, ki bi nafto predelovala v razne proizvode. Odločitev, ali bo ta industrija ustanovljena na Koroškem ali na Štajerskem, bo verjetno padla še tekom meseca februarja. Odločitev leži zaenkrat pri študijski družbi za gradnjo naftovoda, kateri je prof. Koren prijavil tozadevno znanstveno študijo. Dokončno bo o kraju gradnje objektov za to industrijo sklepala družba, ki je lastnik naftovoda. Na tej družbi je „Osterreichische Mineralolvervvaltung" udeležena s 26 % akcij, 74 % pa jih imajo v rokah avstrijske družbe zahodnoevropskih koncernov mineralnih olj. Zahteva, naj bi družba rafinerijo in industrijo mineralnih olj ustanovila na Koroškem, je docela upravičena. Ustanovitev rafinerije bi omogočila zaposlitev določenega števila ljudi, ki doslej v domačem kraju nimajo industrijske ali obrtne zaposlitve. Poleg tega bi taka industrija zmanjšala tudi pritisk italijanskih mineralnih olj na Koroški in avstrijski trg, ne nazadnje pa bi imela v KELAG, ki hoče graditi elektrarne na mineralna olja, dobrega odjemalca. Prilično z istimi argumenti nastopa tudi Štajerska, pri čemer pa je njen argument, da bi preprečila pritisk italijanskih mineralnih olj na avstrijskem trgu, brez vsake osnove. Rafinerija na Štajerskem bi bila tudi preblizu rafinerije v Schwechatu pri Dunaju. Če PLINOVOD KOPER—AVSTRIJA— ČEŠKOSLOVAŠKA Kakor je pred kratkim sporočil ii-skovni urad češkoslovaškega poslaništva v Italiji, izdelujejo avstrijski, jugoslovanski in češkoslovaški strokovnjaki podrobnosti načrta za izgradnjo mednarodnega plinovoda. Ta plinovod, ki se bo vil preko treh držav, bo 580 km dolg. Njegova dolžina na jugoslovanskem ozemlju bo znašala 245 kilometrov, po avstrijskem ozemlju bo tekel v dolžini 259 km, preostalih 40 kilometrov pa bo odpadlo na Češkoslovaško. Izhodišče plinovoda bo v Kopru, kamor bodo utekočinjen plin z ladjami uvažali iz Alžirije. V Kopru ga bodo spremenili v plin in ga po plinovodu skozi Slovenijo in vzhodno Avstrijo pošiljali na Češkoslovaško. Kdo zaostaja s plačevanjem davkov? V državnem proračunu za leto 1965 je finančni minister dr. Schmitz zračunal, da bodo dohodki države iz davkov in dajatev narasli za 14,3 % in da bodo znašali 37 milijard šilingov. Svoj račun je finančni minister napravil brez krčmarja, se pravi brez krogov, ki v industriji in trgovini s svojimi dohodki in dobički lahko manipulirajo po svoje in ki gledajo predvsem na to, kako bi v državno blagajno odvedli čim manj davkov. Kakor v prejšnjih letih so bili tudi lani prav ti krogi tisti, ki so po poti svobodnega odpisovanja vrednosti svojega premoženja in z raznimi navideznimi investioijami pred finančno upravo izkazali manjše dohodke in dobičke, kot so jih imeli, vsled česar je prišlo v državno blagajno za 2,1 milijarde šilingov manj davkov in dajatev. Deficit v trgovinski bilanci Avstrija je lani v svoji zunanji trgovini slabo odrezala. Vrednosti uvoza v višini 54,6 milijarde šilingov stoji nasproti vrednost izvoza v višini 41,6 milijarde šilingov. Primanjkljaj v trgovinski bilanci znaša torej 13 milijard šilingov in je za 13°/o višji, kakor je bil leta 1964. Doslej je Avstrija svoj vsakoletni primanjkljaj v trgovinski bilanci krila z deviznimi dohodki turizma. Primanjkljaj v trgovinski bilanci za leto 1965 s temi dohodki ni bil pokrit. Znašal je 2 milijardi šilingov. Na eni strani lani pritok turističnih deviz ni več tako naraščal kot zadnja leta, na drugi strani pa so avstrijski turisti v inozemstvu potrošili več deviz kot prej. Nobeden od davkov, ki jih v glavnem plačujejo industrija, obrt ,in trgovina, namreč lani ni dosegel predvidenega in napovedanega porasta 14,3 °/o. Znesek davka na blagovni promet je narasel le za 6,8 % in je z njim prišlo v državno blagajno 13,7 milijarde šilingov. Znesek dohodninskega davka je znašal 5,7 milijarde šilingov in je narasel le za 10,3 odstotka, znesek davka na mineralna olja je s 3,5 milijarde šilingov narasel le za 9,8 %>, obrtni davek, ki je vrgel 2,5 milijarde šilingov, pa je narasel celo le za 6,7 %>. Dohodki iz carin so narasli za 7,7 °/o in dosegli višino 4,3 milijarde šilingov, čeprav smo lani uvozili več blaga kot prejšnjega leta. Temu nasproti pa so dohodki iz mezdnega davka, s katerimi so obremenjeni delavci in nameščenci, lani narasli za 23,6 % in dosegli 5,7 milijarde šilingov. Ta primerjava najbolj očitno kaže, kdo v naši državi zaostaja z davki. Spričo vedno bolj napetega finančnega položaja države, zveznih dežel in občin pa nastane s tem tudi vprašanje, zakaj se finančna uprava pri izterjavanju davkov ne poslužuje pri industriji in trgovini istih metod, kakor se jih poslužuje, ko gre za plačevanje mezdnega davka, katerega delavcu in nameščencu pri prejemu zaslužka avtomatično odtegnejo. V JUGOSLAVIJI: Proizvodnja električne energije narašča Združene jugoslovanske elektrarne so lani dale 13,46 milijarde kilovatnih ur električne energije. V primerjavi z letom 1964 je njihova proizvodnja narasla za 11%>. 8,41 milijarde kilovatnih ur je odpadlo na proizvodnjo rečnih elektrarn, ki so s tem dale lani za 20 odstotkov več električne energije kakor leta 1964. Proizvodnja termoelektrarn se je lani zvišala le za 2 °/». Največji proizvajalec električne energije je bila lani Slovenija, ki je sama dala 3,23 milijarde kWh. Po vrsti so ji sledile Srbija s 3,18, Hrvatska s 3,09 ter Bosna in Hrcegovina z 2,66 milijarde kWh. V Črni gori in v Makedoniji je proizvodnja električne energije še slabo razvita. NajveČji skok v proizvodnji električne energije je lani zabležila Hrvatska, ki je svojo proizvodnjo povečala za 22 °/o. Čeprav je lani proizvodnja električne energije močno narasla, Jugoslavija še ni bila v stanju, da bi 'krila lastne potrebe. Lani je sicer izvozila 134 milijonov kWh, istočasno pa je morala 507 mil. k^Tb uvoziti. Največ električne energije je Jugoslaviji lani dobavila Avstrija, in sicer 419 milijonov kWh, kar približno odgovarja zmogljivosti elektrarne v Kazazah. Kakor smo že poročali, bo Jugoslavija v prihodnjih letih proizvodnjo električne energije močno povečala. Do leta 1970 bo v ta namen investirala 435 milijard dinarjev, s čemer bo svojo proizvodnjo povečala za 5,4 milijarde kWh. Največja elektrarna, ki bo zagotovljena v tem okviru, bo elektrarna Djerdap na Donavi, ki jo gradi skupno z Romunijo. Po tem načrtu se bo njena letna proizvodnja električne energije povečala letno za 13 °/o. IR0Ke0)SV€CU NEW DELHI. — Indijsko-pakistanski sporazum, ki sla ga v začetku leta v Taškentu podpisala predsednika vlad obeh držav, rodi prve vidne uspehe. Na podlagi taSkentske deklaracije sta se poveljnika indijske in pakistanske vojske sporazumela o podrobnostih glede umika čet na položaje, ki so jih zavzemale ob začetku lanskoletnih sovražnosti med Indijo in Pakistanom. Prvi del umika je bil medlem tudi ie izveden. PARIZ. — Države-članice Evropske gospodarske skupnosti so na konferenci ministrov v Luzemburgu dosegle kompromis, po katerem bo Francija spet sodelovala v EGS. Doseženi sporazum spornih vpražan) pravzaprav sploh ni rešil, marveč je omogočil le to, da se bo delo EGS lahko nadaljevalo — do prve nove krize. Temu primerne so bile tudi izjave, ki so jih ob koncu zasedanja podali udeleženci konference: belgijski zunanji minister Spaak je zaključke označil kot kompromis, s katerim so Se enkrat reSili EGS, zunanja ministra Zahodne Nemčije in Nizozemsko po sta naglasila, da po sestanku ni ne zmagovalcev no premagancev. LONDON. — Britanska vlada se Se vedno ni mogla odločiti, da bi proti rasistični vladi v Južni Rodeziji podvzela dovolj ostre ukrepe, marveč iSče rešitev v delnih akcijah, ki pa doslej niso imele zaželjenega uspeha. Najpomembnejši ukrep, ki ga je doslej podvzela, Je nedvomno popolna prepoved trgovanja z Rodezijo, kar bo Smithov režim nujno spravilo v kočljiv položaj, saj je bila Velika Britonija glavni uvoznik rodezijskega blaga. Hkrati je britanska vlado opozorila tudi druge države, da ne bo odgovorna za dolgove, ki jih je Smithova vlada napravila po enostranski razglasitvi rodezijske neodvisnosti. WASHINGTON. — Vladi Amerike in Poljske sta se sporazumeli o izmenjavi znanstvenih delavcev. Sporazum določa, da bo vsako leto 40 poljskih znanstvenikov obiskalo Ameriko, prov toliko ameriških znanstvenikov pa Poljsko. OSLO. — NorveSki koncern „Norsk Hidro”, ki je glavni proizvojalec električne energije v tej državi# namerava do leta 1975 zgraditi v fjordu pri Oslo atomsko električno centralo z zmogljivostjo 400.000 kilovatov. MADRID. — Odkar se je 17. januarja pripetila nad Španskim ozemljem nesreča, ko sla trčili dve ameriški vojni letali, katerih eno je nosilo atomske bombe, je Španska vlada prepovedala vse bodoče polete ameriških letal, ki nosijo atomske bombe, čez Špansko ozemlje. BEOGRAD. — V zadnjih dneh januarja je bil no obisku v Jugoslaviji predsednik romunske vlade Ion Gheorghiu Maurer, ki se je s tem odzval povabilu predsednika zveznega izvrSncga sveta Petra Stamboliča. Med svojim bivanjem v Jugoslaviji se je predsednik Maurer na Brionih sestal tudi s predsednikom SFR Jugoslavije Josipom Brozom Titom. NEW YORK. — Generalni sekretar OZN U Tani je znova pozval vse članice Združenih narodov, naj prostovoljno prispevajo za financiranje mirovnih sil OZN na Cipru. Zaradi stroSkov za mirovne operacije na Cipru je finančni primanjkljaj svetovne organizacije to lani dosegel 6 milijonov dolarjev, nato pa so sklenili, da se mandat mirovnih sil podaljša Se za tri mesece, za kar je treba zagotoviti nadaljnjih 6 milijonov dolarjev. Od te vsote so posamezne države doslej prispevale le okrog milijon dolarjev, tako da bi bilo treba zbrali Se 11 milijonov dolarjev. TRST. — TržaSkl občinski svet je zavrnil predlog svetovalcev komunistične partije in socialistične stranke proletarske enotnosti, naj bi v srediSču mesto postavili spomenik padlim borcem odporniškega gibanja. Za predlog so glasovali zastopniki komunistične partije, socialistične stranke proletarske enotnosti in liste slovenske skupnosti, socialisti so se glasovanja vzdržali, ostali člani odbora pa so glasovali proti. Predstavnik občine je zavrnitev predloga utemeljil s tem, da bo občina nojprej uredila Rižarno, ki je bila minulo leto z dekretom predsednika italijanske republike priznana za narodni spomenik, nato pa naj bi znova razpravljali o predlogu glede spomenika. MONTE CARLO. — Komisija OZN za mednarodno pravo, ki je pod predsedstvom jugoslovanskega delegata dr. Milana BartoSa razpravljala o pravicah mednarodnih paktov, je zaključila delo. Od skupno 73 členov, kolikor jih vsebuje predloženi osnutek# jih je komisija doslej proučila in sprejela le 19. BEOGRAD. — Predsednik zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata William Fulbright je v Intervjuju z dopisnikom beograjskega tednika .NIN* poudaril, da vojna v Vietnamu zastruplja odnose med Ameriko in Sovjetsko zvezo ter utegne biti huda ovira za uresničitev Johnsonovega načrta o loko imenovani .veliki družbi”. Fulbright je izrazil prepričo-nje, da človeštvo ni voljno prenesti le ene vojne, niti vojne z uporabo konvencionalnega orožja, ko-krSna Je vojna v Vietnamu, kaj Sele atomsko vojno, ki bi pomenila katastrofo. BONN. — ZahodnonemSka vlada je zahtevala, na) odbor OZN za razorožitev, ki zaseda v Ženevi, zavre sleherno vmešavanje Sovjetske zveze v obramb' na prizadevanja Zahoda v okviru razprav o prepovedi Sirjenja jedrskega orožja. Predstavnik bonske vlade je dejal, da ima Zahodna Nemčija .pozitivno stallSče” do prizadevanj za sklenitev sporazuma e prepovedi Sirjenja jedrskega orožja, vendaf pa je prepričana, da so obrambni problemi Zahoda .zgolj zadeva Zahoda samega”. NEW YORK. — V 60. letu starosti je v New Yo?ku umrl znani ameriški sindikalni voditelj Michael Outll, kateri je v začetku tega leta vodil 12-dnevno sta/ko newyorSkih transportnih delavcev. Ker stavke, ki |e • stavila celotni javni promet v New Yorku, ni hotel preklicoti, je bil Ouill oretiran, vendar je v zapore utrpel srčen napad In so ga moroli prepeljati v bolnišnico. Le nekaj dni po vrnitvi iz bolnišnico je umrl. BERLIN. — Tekom zadnjih tednov je pritlo v raznih krajih Zahodne Nemčije do novega vala nacističnih In protlžidovskih Izgredov, pri katerih so sodelovali slasti mladoletniki. Protestantski prolt GrOber je v tej zvezi dejal, da dejanja gotovo ni narekovala lastno fantazija mlade generacije, marveč Je korenine treba iskati v dejstvu, da se določeni krogi odraslih predvsem učitelji in vzgojitelji Se dones nočejo odpovedati starim metodam. Koroški koledar za leto 1966 Za vzgojo otrok si moramo vzeti dovolj časa Razgovor z otrokom o soli in učnih uspehih ter neuspehih naj hi bil v družini vsak dan na dnevnem redu. Lepo je in spodbudno, če si na primer zakonca izmenjata vsak dan nekaj besed o tem, kaj je kdo doživel med delom, kakšne težave je pri tem srečal, v čem mu je uspelo ali ne. Taki razgovori zbližujejo in povezujejo moža in ženo, saj se v njih izraža medsebojna skrbnost in pripravljenost, da si drug drugemu pomagata. Še bolj pomembno in potrebno pa je, da je tak stik med starši in otroki, da je med njimi razvito medsebojno zaupanje. Tako zvemo sproti za vse otrokove težave, mu svetujemo in mu pomagamo, da jih premaguje; zvemo za otrokove uspehe in se z njim veselimo. Taka oblika spremljanja in posredne nevsiljive in prav nič uradne kontrole bo z otrokovo rastjo lahko postala glavna in najboljša oblika — in to ne le glede otrokovega učenja, pač pa tudi glede vsega drugega življenja in doživljanja, ki poteka pri otroku izven doma. Čeprav je v družini čas za take razgovore navadno kratko odmerjen, jih ne smemo črtati z dnevnega reda, saj zadostuje včasih le nekaj vprašanj: kako je bilo v šoli, ali je bil kaj vprašan, ali se je dobro odrezal, kako je bila ocenjena domača naloga, k%ako je bilo s šolsko nalogo ali tiho vajo. Otrok bo v očetovih in materinih vprašanjih čutil njihovo skrbnost, ki ga bo spremljala in spodbujala. Zelo važna je pri tem otrokova iskrenost. Zgodi se, da bo iz strahu zamolčal kak svoj neuspeh in bomo zvedeli zanj šele ob dnevu staršev na šoli. Prav je, da se v takem primeru z otrokom zelo človeško pomenimo in mu dopovemo, da staršem ne sme prikrivati neuspehov, da ga bodo poskušali razumeti tudi v takih primerih in mu pomagati, da mora najti v sebi vedno dovolj poguma, da pove tudi svoje neuspehe in nerednosti. Prevelika ostrost in težke kazni pa seveda ne bodo nikdar razvile v otroku možnosti in sposobnosti, da bi bil iskren ob takih neugodnih primerih. Pri vsem tem pa ne pozabimo, da so Staršem pri vzgoji otrok najboljša opora redni stiki z učiteljem, ker odpirajo širši vpogled v otrokovo napredovanje in vedenje v šoli. Taki stiki bodo staršem pomagali, da bo njihova pomoč otroku vedno pravočasna in usmerjena tja, kjer je najbolj potrebna. Že prejšnji teden smo poročali, da jc Slovenska prosvetna zveza razposlala svoj letošnji knjižni dar, ki skupaj s koledarjem spet obsega pet lepih in zanimivih slovenskih knjig. Ostale štiri knjige, ki so izšle pri Prešernovi družbi v Ljubljani, smo bralcem podrobneje predstavili že v zadnji številki našega lista, tokrat pa bomo povedali nekaj besed o .Koroškem koledarju" za leto 1966. Začnimo kar pri ovitku, katerega prikupna podoba se je tekom let sicer že udomačila, vendar ne bo odveč, če ji spet enkrat posvetimo malo več pozornosti. Prva stran nam v obliki treh biserov simbolično predstavlja naše tri doline: Žilo z nagrobnim spomenikom Franceta Grafenauerja, tribuna in odločnega zastopnika pravic koroških Slovencev; Rož z našim ljudskim pevcem Andrejem Drabosnjakom, začetnikom slovenske prosvete na Koroškem; Podjuno z Djekšami, najvišjo vasjo na jezikovni meji. Na zadnji strani pa so upodobljeni naši veliki možje, katerih življensko delo pomeni važen prispevek koroških Slovencev v skupno zakladnico slovenske kulture, umetnosti in znanosti. Ovitek je delo pred nekaj tedni umrlega akad. slikarja Slavka Pengova, ki je narisal tudi mesečne vinjete iz zgodovine in življenja koroških Slovencev ter slike k spominskim dnevom. Vsebina letošnjega koledarja je v pretežni meri spominskega značaja. Prvi tak prispevek je govor predsednika ZSO dr. Francija Zwittra, ki ga je imel lani na pogrebu dolgoletnega vodilnega narodnega delavca in poslanca koroških Slovencev dr. Franca Petka, katerega življenjsko pot spoznamo iz njegovih lastnih spominov na študijska leta. Lojze Serajnik piše o našem pokojnem rojaku akademiku dr. Ivanu Grafenauerju, katerega spominu velja tudi ponatis njegove razprave .Koroške pesmi, ki so šle v druge slovenske pokrajine". Iz zgodovine slovenskega slovstva je članek ob 170-let-nici smrti Antona Tomaža Linharta, Izidor Cankar pripoveduje o obisku pri pisatelju Ksaverju Mešku, medtem ko pomeni članek dr. Julija Felaherja poklon plodnemu kulturniku in znanstvenemu delavcu dr. Janku Kotniku, ki je lani decembra slavil svoj 80-letni življenjski jubilej. Potreben in koristen je ponatis programa Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, v katerem je podrobno prikazana današnja narodno-politična, kulturna in gospodarska problematika koroških Slovencev, medtem ko iz zgodovine med drugim spoznamo zanimive podrobnosti o izvedbi ljudskega štetja leta 1939 in o Slovencih v času naselitve. Posebno mesto zavzema v letošnjem koledarju sodobna kulturno-umetniška ustvarjalnost na Koroškem, kjer sta s pisatelji in upodabljajočimi umetniki predstavljena oba naroda v deželi. Končno je v koledarju poleg raznih drugih člankov še cela vrsta lepih ilustracij, tako da .Koroški koledar" tudi letos predstavlja pester in zanimiv letopis, hkrati pa dragocen prispevek k dokumentaciji o zgodovini, življenju in boju našega ljudstva. KUKU RM DROBOM % Slovenska akademija znanosti Hi umetnosti je Ime* la prejSnji teden svojo redno glavno skupSčlno, na kateri so razpravljali o delu akademije. Za predsednika SAZU je bil ponovno izvoljen Josip Vidmar, za podpredsednika dr. Anton Kuhar, za glavnega tajnika pa dr. Milko Kos. Q Na velikem tekmovanju violinistov, ki ga vsaka itlri leta prirejajo v Sovjetski zvezi, je zmagal 19-lctnl Viktor Tretjakov, učenec prvega letnika na moskovskem konservatoriju. Strokovnjake je motno presenetila mojstrska zrelost njegove igre. Prav toko Sele 19 let pa je star tudi sovjetski violinist Oleg Kagan, ki je prejel prvo nagrado (3000 dolarjev ali 75.000 Šilingov) na mednarodnem Sibeliusovem tekmovanju. 0 Znani slovenski književnik, prevajalec Hi publicist Božidar Borko, ki je 1e dni obhajal svojo 70-letnico, je ob tej priložnosti prejel tudi visoko čeSkoslovaSko odlikovanje, katero mu je podelilo združenje za mednarodne odnose v Pragi. 0 Predstavniki Italijanske unije za Istro In Reko (osrednja organizacija italijanske manjSloe v Jugoslaviji — epu ured.) ter zastopniki ljudske univerze Iz Trsta so na svojem sestanku v Kopru sprejeli načrt kulturnega sodelovanja za prvo letoSnje polletje. Načrt predvideva vrsto predavanj, koncertov, Studijskih potovanj In literarnih srečanj, poleg tega pa bodo Italijanski kulturni krožki In Sole dobili Iz matične države razne knjige In druga učita. 0 Hochhutovo dramsko delo .Namestnik”, ki je ob raznih uprizoritvah vzbudilo mnogo razburjenja, sl uspel-no utira pot Sirom po svetu. Doslej so sl pravico uprizoritve zagotovila gledališča že v 22 državah. V kratkem bo .Namestnik” uprizorjen v Oslu, Bruslju, Buenos Airesu, Tokiu, Budimpešti In VorSovl, medtem ko je v vzhodnem Berlinu na sporedu že ta mesec. Indija - dežela treh uradnih jezikov V Indiji, ki je za Kitajsko najgosteje naseljena dežela sveta, je dolgoletna kolonialna uprava zapustila vrsto problemov, med katere spada tudi vprašanje jezika ali bolje povedano jezikov, saj govore v Indiji kar 845 različnih jezikov in narečij. Prej je bil edini uradni jezik angleščina, ko pa je Indija dosegla svojo neodvisnost, je postalo aktualno tudi vprašanje lastnega »indijskega« jezika, kajti: »Indijci morajo imeti nacionalni jezik, če žele postati nacija«. Kakor je to geslo navidezno preprosto, pa so se ob uresničevanju že od vsega začetka pojavile naravnost nepremostljive težave. Pred enim letom je bila z vladnim dekretom proglašena za uradni jezik hindijščina, ki jo govori kakih 46 odstotkov indijskega prebivalstva; toda ta rešitev je zadovoljila le del prebivalstva. Deželo je zajela prava jezikovna vojna, ki je zahtevala večje število mrtvih. Vlada je bila prisiljena, da išče izhod v kompromisni rešitvi. Predstavniki indijskih pokrajin so izdelali tako imenovano »trijezično formulo«, po kateri ostane hindi sicer še vedno uradni jezik, toda poleg njega se morajo učenci, ki obiskujejo srednje šole in univerze, obvezno učiti tudi angleščine ter svojega materinega jezika. S tem je bilo zagotovljeno, da je dobilo vseh 14 glavnih jezikov enakopraven položaj, kajti v teh 14 jezikih bodo tudi izpiti za državne uradnike. V kolikšni meri bo uvedba treh uradnih jezikov res privedla do zadovoljive rešitve, bo pokazala šele bodočnost. Mnogi izobraženci že zdaj dvomijo v to in navajajo vrsto argumentov proti sedanji ureditvi. Njihov glavni ugovor je, da se bo prebivalstvo, ki ne go-voni hindi, moralo sedaj naučiti jezika, kateri po njihovem mnenju ni dovolj razvit. Drugi spet menijo, da se je Indija s tem, ko je v upravi zamenjala angleščino s hindi, oškodovala za sredstvo, s katerim bi lahko še nada- lje pospeševala znanost, kulturo in gospodarstvo. Pa tudi mnogi starši hočejo svoje otroke še naprej pošiljati v angleške šole, ker so spoznali pomen tega jezika za Indijo, čeprav na drugi strani drži, da govori angleščino le 1,5 odstotka prebivalcev. Formalno je torej indijski »jezikovni Babilon« z uvedbo treh uradnih jezikov rešen. Toda na vprašanje, če in v kolikšni meri bo ta rešitev izvedljiva in predvsem zadovoljiva, bo dala odgovor šele bodoča praksa. giimmmimimiiiiiiiiiiiimiiimuiiiiiiiiiiiiitiiinfliiimiiiiiiiiimiiinu I ..Mladi rod“ 1 1 \ | ZA JANUAR IN FEBRUAR i §• | Nekoliko pozneje kof navadno je | | izšla nova številka »Mladega roda", § | namenjena mesecema januar in te- | I bruar. Tako po vsebini kot po ilu- | | stracijah je pretežno zimska in so te- § | mu letnemu času posvečeni razni | | članki in pesmice. i Poseben članek velja kulturnemu 1 | prazniku slovenskega naroda, ki ga | | vsako leto obhajamo 8. februarja, ob | | obletnici smrti največjega slovenske- | | ga pesnika Franceta Prešerna. O | 1 njem pripoveduje v »Mladem rodu* 1 | pesnikova hčerka Ernestina Jelovšek. | | Razumljivo pa vsebuje »Mladi rod" = | tudi tokrat še vrsto zanimivih sestav- | | kov, pripovedk ter stalnih rubrik »Mia- S | dina piše' in ugankarski kotiček. Knjižni dar Slov. prosvetne zveze $ KOROŠKI KOLEDAR za leto 1966, ilu str. 120 str. £ Ivan Tavčar: V ZALI, povest, ilustr., 120 str. £ Ernest Hemingway: IMETI ALI NE, roman, 192 str. Qi Kristina Brenkova: PRAVLJICE, ilustr., 1 60 str. • Ing. Dušan Ogrin: ZELENJE V NAŠEM OKOUU, slik. priloge, 208 str. Vseh pet knjig skupaj samo 30 šilingov! Dobite pri krajevnih slovenskih prosvetnih društvih in v knjigarni »Naša knjiga" v Celovcu, Wulfengasse. ♦♦«♦»»»< Zgodovina in problemi našega gospodarstva Skoraj vsak Avstrijec se je trudil, da bi prvo obdobje čim prej pozabil. Vendar je zelo koristno, da vedno spet obudimo spomin nanj. Čas stiske je bil tudi čas obnove. Le-ta je uspela le po izpolnitvi dveh Pogojev: prvi je bil uveljavljanje dobrin socialistične miselnosti v gospodarski politiki, kakor n. pr. podr-zavljenje, drugi pa je bil dosega uiozemske pomoči. O slednji pravi avtor: • Premaganje kaosa in lakote ter vzpon iz bede in revščine do svetlih višin sedanjega blagostanja je avstrijskim ljudem omogočila inozemska pomoč Združenih držav. Ta pomoč je avstrijsko ljudstvo v kritičnih letih obvarovala pred smrtjo zaradi lakote, avstrijska podjetja pa pred kompletno ustavitvijo obratovanja. Če sc spominjamo, kaj je pomenila za nas pomoč Marshallovega plana, kako nam je šele omogočila, da smo preživeli povojna leta, potem smo jezni in nas je sram, ko moramo poslušati zbadljivke ozkosrčnih ffl omejenih reakcionarjev nad v resnici skromnim prispevkom, ki ga Avstrija nudi kot pomoč državam v razvoju. Od zunaj pa ni le prišla pomoč. Od zunaj so pretile tudi nemale ne- varnosti. Treba je bilo vse daleko-vidnosti in energije dr. Scharfa, da je Avstriji obvaroval avstrijsko mineralno olje. S tem so bili ostali stroški državne pogodbe sicer še vedno visoki, toda bili so znosni. DENAR IN INFLACIJA Z denarjem ima vsak od nas rad opravka, vsak mora svoje dohodke upravljati, Kako malo pa ve večina o tem blagu, za katerega lahko zamenjamo vsako drugo blago. Funkcija narodne banke, kreditna politika, funkcija varčevanja v našem gospodarstvu, naloga bank, problemi kapitalnega trga so za povprečnega državljana nejasni pojmi. Kdor hoče priti v to nepoznano deželo, v to džunglo skrivnostnih pojmov, potrebuje vodiča, kakor je omenjena knjiga. V njej je v 7. poglavju, ki obravnava inflacijo, rečeno: • Vsak čas ima svoje posebno gospodarsko zlo. V letih, ki so sledila prvi svetovni vojni, je bila to drveča inflacija; okoli leta 1930 smo imeli svetovno gospodarsko krizo in množično brezposelnost; leta po 1945 so bila zaznamovana s pomanjkanjem blaga vseh vrst in od leta 1955 se vse dežele borijo proti zlu počasnega, toda stalnega padanja kupne moči de- narja, proti plazeči se inflaciji. V začetku smo se pomirjevali s tem, da smo za plazečo se inflacijo gledali kot ceno, s katero je treba plačati polno zaposlitev. Razlika med bedo in revščino okoli leta 1930 in med razvijajočim se sodobnim življenjem, v katerem je večajoče se blagostanje posledica utripov gospodarske dejavnosti, je dejansko tako silna, da smo bili pripravljeni vzeti lahko razvrednotenje denarja, ki je povezano s polno zaposlitvijo, kot neko višjo silo. Nekaj let sem pa prihajamo v oceni plazeče se inflacije do sprememb. Ne jemljemo je več na lahke rame, niti je ne gledamo kot neizogibno. Vzroke plazečega se razvrednotenja denarja obravnava avtor zelo natančno in se bavi zlasti s problemom povezave med proračunsko politiko in inflacijo. GOSPODARSKA RAST KOT GESLO Zadnje čase je veliko govora o gospodarski rasti in o pospeševanju rasti. Zato tudi od Auscha lahko pričakujemo, da bo te stvari postavil v pravo zvezo. Kakor vidimo iz naslednjega, ima zelo močne ugovore proti sedanji obliki svobode ocene (Besvertungsfreiheit). Ausch ugotavlja: ® ... od 1960, odkar kaže av- strijsko gospodarstvo vse znake visoke konjunkture (delež brezposelnih v letnem povprečju pod 3 odstotki) je svoboda ocene prenehala biti kon-junktumo politični instrument, ker je postala stalna uredba. Nadalje ugotavlja: • Proti svobodi ocene v njeni sedanji obliki govorijo nadalje resni obratno- in splošnogospodarski pomisleki. Obratnogospodarsko: vsako podjetje se bo samo po sebi razumljivo dalekosežno poslužilo možnosti predčasnih odpisov, da mu ne bodo ušle masivne davčne prednosti, ki so povezane s svobodo ocene. To pa zavaja tudi v skušnjavo za izvedbo dvomljivih, odvečnih, ja celo napačnih investicij. Splošnogospodarsko: moderno gospodarstvo je podvrženo zelo naglim spremembam, proizvodne panoge pridejo, rastejo, stagnirajo in odmirajo. Danes se že večkrat zahteva, naj državna fiskalna in gospodarska politika to spreminjanje strukture pospešujeta, ker je važen predpogoj za nadaljnjo rast gospodarstva. Za nekaj takega pa je svoboda ocene neodgovarjajoče sredstvo, ker enakomerno pospešuje vse panoge in podjetja, vsled česar otežkoča proces prilagajanja in ga preko mere zavlačuje. POMEN JAVNIH INVESTICIJ Z javnimi ustanovami ravna meščanska družba povsod mačehovsko. Vzrok tega zanemarjanja, ki ima za življenje ljudstva težke posledice, je konservativna finančna in davčna politika. Po Auschu je v Avstriji med 1950 in 1964 delež investicij, ki jih je izvedla ali pospeševala javna roka, padel od 65,5 na 40 odstotkov, medtem ko je delež privatnega gospodarstva na investicijah narasel od 34,5 na 60 odstotkov. Ta razvoj je povzročil Dosebne težave pri železnici in pošti ter v elektrogospodarstvu in v podržavljeni industriji. Konservativna finančna politika pa ni le dušila avtomatizacijo telefonskega omrežja in elektrifikacijo zveznih železnic in podobnih važnih investicij, zavirala je tudi »duhovne investicije« in sicer v taki meri, da je iz tega nastal pravi škandal. Pouk, vzgojo, šolanje, izobrazbo in raziskovanje jemljejo konservativni krogi resno le še v svojih lepih govorih. Tak se je zgodilo, da izda Avstrija le 0,3 odstotka bruto-narodnega produkta za raziskovanje in da ima v vrstnem redu držav na tem področju svoje mesto komaj še pred Gano. Posledica takega stanja je »emigracija nadarjenih«. (Se nadaljuje) Tudi turizem ima meje sklep koroške deželne vlade: Zadnjih 15 let se je turizem ali tujski promet po naših krajih bohotno razvijal. Število gostov, ki so čas svojega oddiha preživljali po naših krajih, je iz leta v leto močno naraščalo. Z njim je naraščalo tudi število njihovih nočitev. Vzporedno s tem razvojem pa smo iz leta v leto večali število gostišč ter turističnih sob in postelj, marsikje z večjo naglico, kakor je naraščalo število gostov m njihovih nočitev. Na splošno zadnje čase še nimamo opravka s popuščanjem števila turistov po naših krajih. Očitno pa je, da njihovo število marsikje ne narašča več tako, kakor je naraščalo pred leti. Kljub temu število turističnih sob in postelj še naprej narašča, marsikje celo bolj, kakor je naraščalo v prvih letih povojnega razvoja turizma. To pa je problem, ki ga je treba videti in spoznati. V naslednjem ga bomo poskušali predočiti na primerih občin Bekštanj in Št. Jakob v Rožu. Občina Bekštanj je lani zabeležila 50.122 gostov in 543.127 njihovih nočitev. Na turista je leta 1964 odpadlo še 13 nočitev, medtem ko jih je lani odpadlo le še 11,3, čeprav se le število njihovih nočitev povečalo za 4 «/o. Vzrok je predvsem v povečanju števila turističnih postelj, ki je naraslo za 10°/o na 5126. Spričo tega je v povprečju odpadlo lani na turistično postelj le 106 nočitev, medtem ko jih je leta 1964 odpadlo še 113. Po Številu nočitev, ki so lani odpadle na turistično postelj, je vendar Bekštanj še vedno daleč nad koroškim povprečjem. Vse slabše stoji v tem pogledu občina Št. Jakob v Rožu. V tej občini je zadnja leta število turističnih nočitev naravnost skokovito naraščalo in je lani s porastom za 10 °/o preseglo 40.000 no-eitev. Ker pa je medtem število turističnih postelj naraslo na 961, je bila lani povprečno vsaka postelj zasedena le 43 noči, kar je izredno nizko n globoko pod deželnim povprečjem. Na teh dveh primerih vidimo, da so tudi turizmu postavljene meje, če hočemo, da bo rentabilen. Narobe je, ce turizem pospešujemo zgolj po poti večanja turističnih podjetij in turističnih postelj. Pospeševanje turizma mora biti mnogostransko, zlasti pa moderno. Toda o tem drugič več. Zgornja primerjava naj bo samo pobuda, da po vaseh in občinah vzamemo resno v pretres, kako stojimo v pogledu na rentabilnost turizma in da premislimo, kje so vzroki, če v njegovem razvoju morebiti tako šepamo, kakor v Št. Jakobu v Rožu. Dunajska Revija na ledu v Celovcu včeraj naprej gostuje na «mefnem drsališču v Celovcu du-najdca Revija na ledu. Tokrat je Pdšla v Celovec z novim programom pod naslovom »Mavrica", ki 9° je pripravil njen režiser Will P e-’ e r in za katerega je glasbo napi-so* Robert S t o I z. S tem programom nastopa vsak dan, izvzemši Ponedeljkov, ob treh popoldne in osmih zvečer. Gostovanje traja do 20. februarja 1966. Vso podporo za obstoj in zboljšanje pogojev Rebrce Negotovost o nadaljnji usodi tovarne celuloze Rebrca se po malem umika stvarnim načrtom za obdržanje tovarne, s tem pa tudi za ohranitev delovnih mest 340 delavcev in neposrednega tržišča za les okoli 2000 kmečkih in gozdnih posestnikov okolice. Rebrco hoče skupno s podjetjem Arland AG kupiti avstrijski industrialec dr. S a n d n e r pod pogojem, da mu pri tem in pri nadaljnjem obratovanju deželna in zvezna vlada nudita dalekosežno pomoč. Koroška deželna vlada je na svoji seji v torek za Rebrco zagotovila svojo pomoč. Vlada je soglasno izrazila svojo pripravljenost, da v primeru nakupa odstopi od svoje zahteve po 9,7 milijona šilingov, ki jih Arland AG dolguje, in da poleg tega velja tudi v tem primeru sklep o prevzemu jamstva za obratno posojilo 8,5 milijona šilingov, ki ga je za Rebrco zagotovila. Svoja zagotovila deželna vlada veže na edini pogoj, da tudi zvezna vlada v tem primeru črta dolg, ki ga ima Arland AG za Rebrco. Ta dolg obstoja v obliki ERP-kredi-ta v višini 44 milijonov šilingov in v obliki denarjev iz sklada tako imenovanega produktivnega brez- poselnega skrbstva socialnega ministrstva v višini 10 milijonov šil. Kot protijamstvo je v tem primeru dr. Sandner pripravljen z nakupom Arland AG prevzeti poravnavo njenih dolgov v višini 50 %. Pripravljen je tudi na zagotovilo, da bo pustil tovarni v Rebrci in v An- drifzu obratovati najmanj 10 let, pri čemer obljublja, da bo Rebrco še povečal. Problem Rebrce je v torek minulega tedna načel tudi vicekancler Pittermann na seji ministrskega sveta. Taisti problem je ministrski svet obravnaval tudi ta teden. V nasprotju s predlogom kanclerja Klausa, da bi vprašanje obravnavali šele po 30. juniju 1966, je ministrski svet sklenil, da je treba takoj pričeti s pogajanji za prodajo, pri čemer je treba upoštevati predvsem pogoje, ki jih nudi dr. Sand- Nevšečnost Preseškega jezera bo odpravljena Razvoj turizma ob Preseškem jezeru je doslej vedno motila ne-ustaljenost njegove gladine. Njegova gladina se je čez zimo vedno močno znižala in je pričela na- V Selah velike skrbi in malo denarja za nakup Kakor številne druge občine, je pred kratkim tudi občina Sele dobila svoj letni proračun za leto 1966. Občinski svet pod predsedstvom župana Hermana Velika je sklenil, da bo imela občina v rednem proračunu 615.650 šilingov na razpolago, v izrednem proračunu pa 610.000, skupno torej 1,225.000 šilingov. Proračun v tem obsegu je za raz-sežno gorsko občino Sele dokaj skromen. Da bi imela občina od njega kar največ koristi, občinski svet z njim ne bo le skrbno gospodaril, marveč bo v bodoče poskušal dohodke občine povečati. V tej smeri je župan zlasti poudaril potrebo po izdatnejšem pospeševanju turizma. Da bi bilo v ta namen več denarja na razpolago, je občinski svet sklenil, da bo krajevno takso zvišal od 1 na 1,50 šilinga. Kakor glede proračuna na splošno je bil občinski svet tudi soglasen v tem, da občinski svetniki v bodoče ne bodo več zahtevali povračila sejnih stroškov. De nar, ki je v te namene določen, bodo pri občini uporabili v dobrodelne namene. Izredni proračun bo uporabljen za zgotovitev novega občinskega poslopja. Za druge namene v izrednem proračunu ne bo ostalo denarja. Občinski svet je apeliral na deželno vlado, da bi k gradnji prispevala čim večji znesek, da bodo izdatki za občinsko poslopje letos odplačani in da se bo občina v prihodnje lahko lotila izvedbe drugih projektov, katerih izvedba postaja neodložljiva nujnost. Občinski svet je smučarskemu društvu v Selah odobril 6000 šilingov pomoči, poleg tega pa enkratni prispevek 5000 šilingov smuč in podobnega. Seji je prvič prisostvoval kot novi občinski svetnik Franc Roblek, pd. Pušelc na Šajdi, ki je na listi KDS zamenjal dosedanjega občinskega ‘svetnika Guština Olipa, kateri kot delavec, ki je zaposlen v Salzburgu, ne more opravljati funkcije, za katero je bil izvoljen. S to zamenjavo KDS v občinksem svetu nima več nobenega zastopnika delavcev, čeprav predstavljajo delavci pretežno večino občanov. Kakor je slišati, so vodilni ljudje KDS svojčas Guština Olipa kandidirali splloh zaradi tega, ker so vedeli, da bo moral za delom v tujino in bo njegovo mesto zavzel eden od ostalih kandidatov, kateri pa ne uživajo zaupanja delavcev. ftRALCI SE OGLAŠAJO: Šentlipških Nemcev vera y$t. Lipš v Podjuni je vas s pre--«no slovenskim prebivalstvom. So 'lcer ljudje, ki ne spregovore slovenske besede in ki pri tem mislijo, da bodo po tej poti polagoma po-stali Nemci. Je pa tudi nekaj ljudi, v resnici niso vešči slovenskega Jezika, vendar to niso domačini, tem-yeč priseljenci. Zato je umevno, da ,e jezik v cerkvi slovenski. Nekateri od druge in tretje sku-P>ne ljudi, ki so se ob nedeljskih ma-zbirali nad »žagradom«, so to dejstvo hoteli spremeniti na čuden način. Medtem ko so duhovnik pred °ltarjem in ljudstvo v cerkvi molili Vero v domačem slovenskem jeziku, V0 ljudje iz teh skupin nad »žagra Kaj bi n. pr. bilo, če bi se v Huttenbergu ali Millstattu zbralo v cerkvi pet Slovencev, ki bi sredi molitve nemških vernikov pričelo glasno moliti slovensko. Po maši bi se najbrž domačini v skupinah zbrali pred cerkvijo in godrnjali nad »slovenizacijo« in nad takimi »sadovi dobrososedskih odnosov« z Jugoslavijo. Gotovo bi bila petonica Slovencev klicana na zagovor in bi morala s svojim početjem nehati. To bi se moglo zgoditi tudi v Št. Lipšu in še marsikje drugje. Pa se ni zgodilo, ker vloge obeh narodnosti niso bile prav razdeljene. In kako je stvar končala? Je mogoče zmagala zdrava pamet in uvidevnost ali pa stremljenje po miru in j- ' l ■ —r , —° aevnost au pa stremljenje po miru i aom« v zboru raz vsem glasom mo- sporazumevanju? Težko! Medtem so A11 yeroizpoved v nemškem jeziku. st0pile v veljavo odredbe koncila m je to bogoslpzje motdo »n da je -■ * ... “do domačemu prebivalstvu kamen Totike, ni treba posebej naglašati, ■iK€ & Mestnemu svetu v Londonu so predložili načrt za izgradnjo steklenega mostu čez Temzo. Cenijo, da bodo strolki projekta znaSali 7 milijonov funtov. Od tega odpade približno 4 milijone funtov na gradnjo 300 metrov visoke steklene stolpnice, v kateri predvidevajo restavracijo v sedmih nadstropjih, otroški vrtec, parkirne prostore »n drsališče. Prek mostu pa bi bilo speljanih sedem cestišč. 0 V Kanadi nameravajo uporabiti sokole, da bi pregnali jate ptic, ki ovirajo promet nad letališč.!. Samo v lanskem letu je prišlo do približno 400 letalskih nesreč, ki so jih povzročile ptice. O Angleški arhitekt Sean Kenny je v nekem hotelu v Los Vegasu predstavil občinstvu »gledališče bodočnosti". To nima tradicionalnega odra, temveč oder sestoji iz ploščadi, stebrov in podiumov, ki jih lahko premikajo s posebnimi elektronskimi napravami. Tudi prostor za gledalce lahko premikajo v različne lege, lahko ga dvigajo aii spuščajo. Namesto zavese si je arhitekt izmislil ten-čico iz parfumov ali barv, ki zakrije pogled na oder, medtem ko preurejajo sceno. O V raziskovalnem središču za premog v Angliji so izdelali novo brezdimno kurivo, ki se je pri praktičnih poizkusih v industriji zelo dobro obneslo. Izdelovali ga bodo v bližini Coventryja in sicer 600.000 ton na leto. ftaznim angleškim podjetjem so razposlali okoli 16.000 vzorcev. Polovica jih je izjavila, da je kurivo ravno tako dobro kot vsa do zdaj znana kuriva, 45 °/o pa jih pravi, da je celo boljše. 0 Angleži so demonstrirali novi elektronski mikroskop, ki se odlikuje posebno po preprostem upravljanju z enim samim gumbom in poveča od 1009- do 250.009-krat. Elektronskemu mikroskopu ni potrebno več menjati elektrod, nepravilnosti zarodi termičnih ir. mehaničnih vplivov pa so Izločili. Na minimum so zmanjšali tudi možnost, da bi se opazovani preparat zamazal s prašnimi delci iz neposredne okolice mikroskopa. ~~ ta številka povsem točna, pač pa so predvidevanja zgrajena na demografskih podatkih, ki kažejo močno naraščanje števila prebivalcev: leta 1900 je imela Ljubljana komaj 57 tisoč prebivalcev, leta 1953 jih je bilo 138.000, leta 1964 pa že 176.000. Torej je povsem možno, da ibo leta 2000 živelo v Ljubljani že okoli 360.000 ljudi. V tem obdobju se bo v Ljubljani močno razvila tudi industrija, predvsem kovinska in elektroindustrija, kemična, živilska in grafična industrija, razumljivo pa še razne druge panoge, kot so trgovina, <3brt, šolstvo, zdrav- stvo in druge dejavnosti. Urbanistični načrt predvideva, da se bo do leta 2000 vrednost industrijske proizvodnje v Ljubljani povečala sedemkratno, število zaposlenih v industriji pa se bo do leta 2000 v primerjavi z letom 1964 le podvojilo. Za 360.000 prebivalcev bo razumljivo treba zagotoviti tudi dovolj stanovanj. Trenutno jih je v Ljubljani približno 46.000, do leta 2000 pa jih bodo potrebovali najmanj 110.000. Po urbanističnem načrtu bi morali v Ljubljani vsako leto zgraditi po 3200 novih stanovanj, tako da bi lahko do leta 1977 »zamašili« sedanji primanjkljaj, ki znaša približno 13.000 stanovanj, hkrati pa omogočili, da ta polagoma lahko porušili stare, doslužene in neustrezne stanovanjske zgradbe. V Ljubljani je zdaj kakih 12.000 osebnih avtomobilov, 10.000 motornih koles in 2500 tovornjakov. Strokovnjaki za promet, ki so sodelovali pri izdelavi urbanističnega načrta, sodijo, da bo čez 35 let v slovenski metropoli kakih 115.000 osebnih vozil. To pomeni, da bo leta 2000 promet v Ljubljani desetkrat gostejši, kot je danes. Ta ugotovitev že danes opozarja na nujno rekonstrukcijo mnogih cest in sploh na potrebo po temeljiti študiji prometa v mestu. Zmogljivost štiripasovnih cest je .največ 60.000 vozil na dan, pri napovedanem razvoju prometa pa bo šlo po glavnih mestnih arterijah celo do 100.000 vozil dnevno. Torej je pričakovati, da verjetno že čez kakih deset ali petnajst let največje ljubljanske prometne žile ne bodo mogle sproti »požirati« vsega prometa in bo treba misliti na druge rešitve. Za mesto s 360.000 prebivaloi se bo razumljivo močno povečala tudi poraba električne energije. Po računih strokovnjakov bo poraba električne energije v Ljubljani leta 2000 že samo v gospodinjstvih štirikrat večja, kot je danes. Močno se bo povečala tudi poraba plina, saj bo po računih urbanističnega načrta priključenih na plinsko omrežje kakih 90.000 gospodinjstev. Končno 'bo povprečni Ljubljančan iz leta 2000 porabil tudi precej več vode kot sedaj. Ljubljana ibo že v kratkem dobila svojo toplarno, ki bo v prihodnjih letih dajala mestu ne samo električno energijo, marveč tudi paro za ogrevanje prostorov in toplo vodo za oskrbo gospodinjstev. Vendar so urbanisti ugotovili, da bodo zmogljivosti toplarn čez 35 let že premajhne in bo treba zgraditi vsaj še dve ali tri podobne toplarne. Vsekakor pa bo leta 2000 v Ljubljani kakih 200.000 prebivalcev dobivalo potrebno toploto za ogrevanje stanovanj iz toplarn. Poseben poudarek daje -urbanistični načrt razvoju šol, prosvetnih in kulturnih ustanov, trgovin, servisov, zdravstva in drugih dejavnosti. Po prognozah načrta bo treba v Ljubljani do leta 2000 zgraditi še kakih 54 osnovnih šol s povprečno zmogljivostjo po 700 učencev v eni izmeni, -nadalje vrsto varstvenih ustanov za predšolske otroke (za okroglo 21.000 otrok) in številne obrate družbene prehrane. Tehnika proti mrčesu Tehnika izdeluje napravico, ki na} bi na preprost in prijeten način pregnala komarje in podobno drobno zalego od šotorov v kampih. Iznašli bi radi oddajnik, ki odbija ali privlačuje razne insekte. Že nekaj let vedo, da večina insektov reagira na zvočne signale. Vešče bežijo na primer pred ultra zvočnim »krikom«, ki ga oddaja netopir. V Kanadi to že nekaj časa izkoriščajo za preganjanje vešč, ki se jim ličinke zaredijo na posevkih. Komarje pa vabijo s posnemanjem »brenčanja« njihovih samic v mreže, nabite z elektriko. Zdaj bi radi napravili podobno napravo za domačo uporabo. Namreč ne električnih mrež, pač pa oddajnik žepnega formata, ki bi lahko oddajal vse šume, odbijajoče razne vrste mrčesa. Jekleni mož bo samostojno „mislil“ in se gibal Skupina ameriških znanstvenikov proučuje izdelavo robota, ki naj bi bil popolnoma samostojen. Načrt znanstvenikov ni izdelal stroj, ki bi ob pritisku na gumb napravil določen gib, ampak napravo, ki bi delovala po človeški volji in ki bi popolnoma samostojno opravljala vrsto dejanj, pri tem pa bi celo lahko sama ugotovila, kateri gib je najprikladnejši za dosego kakega rezultata. Ustvariti hočejo torej pravega »jeklenega moža”. Znanstveniki so optimisti, saj računajo, da bi jim to popolnoma uspelo že v petih letih. Ameriško vojsko ti poskusi zalo zanimajo in zato pazljivo spremlja njihov razvoj. Načrt izgradnje jeklenega robota je večstopenjski; doslej so zgradili le roke in noge. Ude jeklenega moža, oziroma bolje njihove posamezne dele, so izdelali v raznih jedrskih in kemičnih laboratorijih širom ZDA in jih nato montirali na nekem skrivnem kraju. Sedaj opravlja družba General Electric Company kontrolne poskuse z nogami pri čemer skuša predvsem ugotoviti, ali bližina različnih materialov in električnih napeljav ne povzroča nepredvidenih učinkov. Ko bodo dogradili robota, bo le-ta visok 5 metrov in pol. Največja težava pri ustvarjanju jeklenega moža so problemi v zvezi s prenosom povelj od »možganov" robota do posameznih udov in vzdrževanje ravnotežja Robot naj bi opravljal posamezna dejanja na povelje posebnih signalov, ki bi jih ujeli njegovi »možgani" in nato prenesli na druge dele naprave, ki bi opravile zaželene operacije. Nekaj o kačah Med 2500 vrstami kač, kolikor jih je znanih doslej, so našteli naravoslovci okoli dvesto tistih, katerih strup je nevaren človeku. Brez strupenih kač so Čile, Nova Zelandija, Irska, Madagaskar in še nekaj otokov. Zaradi kačjega pika umre po svetu povprečno 4000 ljudi na leto, od teh 70 odstotkov na azjiski celini. VLADO FiRM: Uskoška nevesta J«. NADALJEVANJE Zavila sta v ozko Zidovsko ulico, kjer so se v nizkih j hišah vrstile židovske trgovinice, polne blaga. Jure je ustavil Sivca, ga odpeljal okoli vogala in ga privezal za obroč, ki je bil vdelan v počrnelo in razpokano kamnito steno. Vonj po zatohlosti starega nakopičenega blaga mu je puhnil v obraz, ko je odprl cvileča vrala. Na zasilno zbiti prodajni mizi so ležale debele jutrovske preproge. Ko -so se mu oči privadile mraka, je razločil majhne police, ki so segale do modrikasto barvanega nizkega stropa. Polne so bite raznovrstnega blaga. Volneno blago je ležalo poleg bakrenih posod, cizelirana bodala, pokrita s prozorno plastjo prahu, pa so se vrstila ob odprtih škatlah z lepo-tičjem. Na žeblu so viseli baržunasti in usnjeni pasovi. Tišina ga je motila. Ko se je obrnil, je zažvenketalo. Pre- ] vrnil je s svojimi širokimi komolci srebrne krožnike, naložene drug na drugega na majavi polici, ki je stala v kotu. V zadregi jih je pričel pobirati. »Hoj, ni žive duše?" se je oglasil in oziral naokrog. Zvonek smeh ga je presenetil. Rdeča zavesa, ki je poprej ni opazil, se je razmaknila. Kot duh se je pojavilo za prodajno mizo črnolaso dekle. Žarek, ki je hušknil mi-mp odmaknjene zavese, je osvetlil njene gladke, dolge, nai hrbet padajoče lase. Temne dekletove oči so vprašujoče zrle vanj. Bila je srednje, vitke postave. Temnozelena žametna obleka je skrivala obline telesa. Okoli vratu ji je rumenela jantarjeva ovratnica, ki se je zapenjala s kačjo glavo, v katero sta bila vdelana drobcena svetleča smaragda. Mlada Judinja je prekrižala roke na prsih, odhitela je Okoli prodajne mize in se postavila pred Jureta. Jure se je prestopil in se zagledal o modrikasti strop. V nos mu je udaril vonj nepoznane dišave. »Kaj želiš, tujec?" je vprašala z nizkim glasom. »Sobota je, praznik, ne prodajamo." »Si gospodarica?" je s pridušenim glasom vprašal Jure, ki se je že iznebil zadrege. »Ne, moj oče, Izak. Pojdi, zaprla bom." Jure je čutil, kako njeni pogledi polže po njegovem obrazu. »Prijezdil sem iz..." »Strelskega dvorca, vem,” mu je segla v besedo Judinja. »Me poznaš?" »Kaj bi kupil?" je vprašala črnolaska in ga prijela za roke. Jure je čutil, kako je njena roka topla in mehka. Zdelo se mu je, da ne sliši sikanja kače, ki je ždela pod njenim belim vratom. Zmrazilo ga je. Odstopil je za korak. »Bežiš, tak hrust," mu je udaril na uho njen nizki glas. Zadirčen smeh je napolnil mali in tesni prostor. »Kresila, bruse ..." »In črni »žametni pas s rebrno zaponko," je smeje se dopolnila črnolaska. Jure si je popravil lase, ki so mu zlezli na čelo. Bili so znojni, lepljivi. Molčal je. .No?" »Kako si uganila?" »Kako? Mlada glavarjeva žena hoče črn, svetleč pas. Pas s srebrno zaponko. Le eden je še. Vse mlade meščanke ga žele." Nasmehnila se je, ga ošinila s pogledom in odšla za prodajno mizo. Snela je pas, širok, črn, žameten. Zaponka je zapela, ko je udarila ob mizo. Za seboj je slišala: »Moja žena ni meščanka, uskoška je, razumeš!" Njegov glas je bil oster in se je kot odmev izgubil v kotu. Jure jo je gledal, kako je spravljala stvari v pisano torbo iz koruznega ličkanja. Potegnil je mošnjič iz globokega žepa. Vprašujoč jo je pogledal. »Deset srebrnikov." se je oglasila. »Bogat si, plačaj. Vojvoda ni hotel kupiti vina od mojega očeta. Rdečega ciprskega vina." »Medica je boljša, pijemo jo, dekle. Ne moti glave," je odgovoril Jure. »Ha, sladka kot ženska," je pripomnila in mu ponudilo torbo. Jure jo je vzel, spraznil in spravil stvari v svojo torbo. Na mizi je zažvenketalo deset srebrnikov. Še enkrat je pogledal torbo in jo vrgel na prodajno mizo. »Je nočeš?" Jure jo je pogledal izpod čela in kratko odgovoril: .Ne." »Glavar, vzemi srebrnike!" Jure se je molče obrnil, stopil k vratom in odšel na cesto. Za seboj je slišal njen klic. , »Pri Nazarejcu, počakaj me! Mrači se." Jure je neodločno obstal. Čez trenutek je bila za njim na cesti. Zaklenila je vra1- . ta s starinsko ključavnico in stopila k njemu. »Ej, glavar, nikar ne trmoglavi. Pas podarjam tvoji j ženi. Pospremi me. Stopiva v krčmo po očeta. Tam napojiš 6 — štev. 5 (1236) PODARI [M 4. februar 1966 Položaj na trgu s klavno živino in prašiči zaradi slinavke in parkljevke v Evropi Val slinavke in parkljevke, ki je zajel Evropo in ki ga zlasti občutijo Holandska, Zahodna Nemčija, Belgija in Švica, je po državah Zahodne Evrope docela spremenil položaj na trgu s klavnim mesom. Holandska je koncem decembra prepovedala izvoz klavnih goved in prašičev. Istočasno so vse države Evropske gospodarske skupnosti prepovedale uvoz klavnih goved in prašičev iz Holandske. S tem je na zahodnoevropskem trgu kot izvoznik mesa odpadel za Dansko najmočnejši producent klavne živine in prašičev. Kaj to za zahodnoevropski trg pomeni, razvidimo iz tega, da je Holandska še v decembru izvozila okoli 100.000 klavnih prašičev, in da je morala do začetka januarja v boju proti slinavki In parkljevki prisilno poklati nad 100.000 prašičev vseh starosti. Spričo tega je očitno, da se bo zaradi slinavke in parkljevke na Holandskem tudi močno skrčilo število goveje živine in prašičev. Posledica tega bo vsaj za nekaj mesecev omejen izvoz oz. možnosti nakupa mesa na Holandskem. Klavne prašiče so na Holandskem v glavnem kupovale Francija, Belgija in Zahodna Nemčija. Po teh državah pa je v zadnjem času proizvodnja klavnih prašičev v nazadovanju, vsled česar bodo morale potrebe kriti po drugih državah. Najbolj je proizvodnja nazadovala v Zahodni Nemčiji in Italiji, torej na neposrednih zunanjih tržiščih mesa Avstrije. Po vseh teh državah so pričele ce- ne klavnih prašičev naraščati. Na naraščanje cen je vplivala sedaj tudi prepoved izvoza klavne živine in prašičev iz Belgije, ki jo je, podobno kot prej Holandsko, sedaj zajel val slinavke in parkljevke. Najbolj so cene klavnih prašičev od Novega leta naprej narasle v Italiji. Vzrok tega porasta bo na eni strani v razmeroma nizki lastni proizvodnji in v ustavitvi uvoza Sodobno pridelovanje in spravilo zrnate koruze Pod tem naslovom na feljo kmetov Iz pliberSke okolice pri£en)amo razpravo o sodobnem pridelovanju in sprovilu zrnate koruze od sod Avstro-hibridov, ki so prilil zadnja leta tudi pri nas v promet in ki so se v vrsti izkulenj po donosnosti bolje obnesle, kako* katerakoli nalih drugih poljlčin. V razpravi bomo najprej ugotovili gospodarski moment pridelovanja zrnate koruze, nato pa bomo načeli probleme njenega pridelovanja Ja spravila. UVOD Po naših krajih prihaja zadnje čase pridelovanje zrnate koruze spet v ospredje zanimanja kmetovalcev. Vzrokov za to je več. Na eni strani so to delovnotehnični pogoji, na drugi donosnost hibridnih sort koruze, na tretji pa izkušnje, da te sorte tudi pri nas sorazmerno dobro obrodijo in dozorijo. Zato je gospodarsko docela na mestu, da krompir vsaj v tej meri, kakor ga pridelujemo za krmljenje prašičev in za prodajo na veliko, po malem nadomestimo s koruzo za zrnje. Čas, ko je bil krompir edina poljščina, ki je vrgla več kot 10.000 šilingov po hektarju, je mimo. Danes z hibridnimi sortami koruze dosežemo tudi pridelke 100 q po hektarju, kar odgovarja vrednosti 20.000 šilingov in več. Če pri tem upoštevamo, ■ da verigo pridelovanja in spravila koruze lahko docela mehaniziramo, ■ da se s pomočjo Gesaprima lahko otresemo slehernega plevela in s tem tudi okopavanja in ■ da so poskusi tudi pokazali, da za krmljenje prašičem koruze ni treba več sušiti in da ima pri pitanju prašičev s storži vred zmečkana in silirana koruza boljši učinek od zrnate, potem hi grešili, če hi še v taki meri kot doslej sadili krompir, ki pri pridelovanju zahteva za peso največ dela, zlasti ročnega in ki nas pride tudi pri skladiščenju in pripravi za krmljenje razmeroma drag. Iz ravnokar povedanega že lahko sklepamo, da dobiva zrnata koruza hibridnih sort po krajih, ki se morajo zaradi klimatskih pogojev v večji meri baviti s pitanjem prašičev, zlasti v kmečkih gospodarstvih prednost pred pridelovanjem krmnega krompirja. Prednost pred krompirjem pa dobiva zrnata koruza hibridnih sort tudi v krajih, kjer pridelujemo krompir za industrijske namene. Lanska jesen nas je najbolj občutljivo naučila, kako težko postaja na Koroškem spraviti industrijski krompir v denar. Kljub slabi letini, Podjuna ni našla kupca, da hi prevzel po kolikor toliko odgovarjajoči ceni razpoložljive količine industrijskega, niti ne jedilnega ‘krompirja. V prodaji na veliko smo prišli na Koroškem docela v senco organiziranih pridelovalcev krompirja Zgornje in Nižje Avstrijske, ki vedno bolj ob-dbvladajo avstrijski trg in ki so zaradi izpeljane organizacije od proizvodnje semenskega krompirja, preko proizvodnje tržnega blaga, njegove opreme in predelave z njim na trgu cenejši, kakor moremo biti na Koroškem, kjer nam take organizacije manjka in kjer je vnovčenje krompirja takorekoč prepuščeno kmetu samemu. Tako gledano postaja krompir zanimiva poljščina le še za tistega med nami, ki ima zagotovljen krog stalnih odjemalcev. Tisti naj se s pridelovanjem krompirja tudi naprej bavi, vsem drugim pa ne preostaja dosti drugega, kakor da njegovo pridelovanje omejijo in ga nadomestijo z zrnato koruzo hibridnih sort. (Se nadaljuje) iz Holandske. Težave v oskrbi z mesom pa so medtem nastale tudi že v Zahodni Nemčiji in Franciji. Vse te države bodo morale sedaj nekaj časa svoje potrebe po mesu kriti po drugih državah zahodne in vzhodne Evrope. S tem so naenkrat stopile v konkurenco Švici, Avstriji in Španiji, kjer je tudi še premalo klavnih prašičev. Švica bi svoje potrebe lahko sama krila, vendar jih ne more, kjer jo je podobno kot Holandsko zajel val slinavke in parkljevke, ki je — kakor poročajo — najhujši v povojnih letih. Namesto izvoza določenih viškov mora sedaj Švica klavne prašiče uvažati iin jih je samo v prvem januarskem tednu uvozila okoli 9000. V Avstriji sicer ponudba klavnih prašičev sezonsko narašča, vendar še vedno ne krije domačih potreb. Tako tudi naša država zaenkrat ne more ponuditi omenjenim državam večjih količin prašičjega mesa. Edina država, ki je trenutno v stanju zadostiti evropskemu povpraševanju za mesom, je Danska, katere proizvodnja klavnih prašičev je letos večja kot je bila lani. Ob takem razvoju na zahodnoevropskem trgu z mesom pa je tudi prav gotovo, da bo tudi Avstrija viške klavnih prašičev, ki jih pričakujemo v mesecih marec, april in maj, na zahodnoevropskem trgu lahko prodala. Gotovo ije tudi, da bodo zaradi posledic slinavke in parkljevke v zahodni Evropi tudi težave pri izvozu klavnih govedi v kratkem padle in da bo prenehala dosedanja diskriminacija s strani Italije in Zahodne Nemčije. V teh okoliščinah pa lahko rečemo, da bo letos trg s klavno živino in prašiči stabilen in da tudi v Avstriji ni pričakovati upadanja cen. NE PREZRIMO: Krave potrebujejo veliko rudnin Cim več daje krava mleka, tem več rudnin potrebuje. Okoli 600 kg težka krava potrebuje samo v vzdrževalni krmi dnevno 30 gramov kalcija, 20 gramov fosforja In 14 gramov natrija. Za vsakih 10 litrov mleka, ki jih dnevno da, potrebuje n a d a I j n I h 25 gramov kalcija, 20 gramov fosforja in 8 gramov natrija. Teh količin pa domača krma letos pozimi skoraj nikjer ne vsebuje. Zato pokladamo molznicam, pa tudi doraščajoči plemenski in pifov-ni živini dnevno še rudninske mešanice, ki so vitamlnizirana In ki vsebujejo tudi sledovne elemente — Spurenelemente. Če sc jih živali branijo, jih mešajmo s soljo ter otrobmi ali pa oljnimi tropinami. V taki mešanici naj dobi vsaka krava dnevno 10 do 15 dkg vifamini-ziranih rudninskih krmil. Naše kokoši pozimi Na vsaki kmetiji, zlasti na manjših želimo, da bi imeli pozimi dosti jajc. Ta želja pa se nam more izpolniti le, če tudi sami ustvarimo potrebne predpogoje, med katerimi so poleg dobre pasme ustrezno krmljenje, ustrezen hlev in dovolj dolga svetloba v kurnici najvaž- •v • nejsi. Kakor more krava dati dosti mleka le, če je obilno krmljena in če je krma pravilno sestavljena, tudi kokoš ne more dobro nesti, če dobi malo in slabo sestavljeno krmo. To velja zlasti za zimsko krmljenje kokoši, ki jih drugače poleti spuščamo na prosto, na »pašo*, da same poiščejo, kar jim drugače v hrani primanjkuje. Poleti take kokoši same najdejo potrebne beljakovine živalskega izvora, poleg njih pa tudi rudnine in vitamine. Poleti potem kokoši tudi še lahko nesejo, če od gospodinje ne dobijo druge krme kot žito. Pozimi in pri zaprti reji nesnic je seveda stvar docela drugačna. Pri zaprti reji mora krma vsebovati vse sestavine, ki jih potrebujejo kokoši za svoje življenje in za tvorbo jajc, poleg ogljikovih hidratov tudi dovolj beljakovin rastlinskega in živalskega izvora, dovolj vitaminov in dovolj rudnin. Najbolj preprosto krmljenje zaprtih nesnic je krmljenje s krmno mešanico z imenom »Le-gemehl*. Tej mešanici, ki je briketirana, nekako zrnata, ni treba ničesar več dodajati, ker vsebuje v odgovarjajočem razmerju vse sestavine, ki jih kokoš potrebuje za redno in obilno nesnost. Če pa take mešanice nočemo kupiti in če raje krmimo domače žito, potem moramo vedeti, da je treba žitu dodajati vse sestavine, ki jih samo ne vsebuje. To pa so tako beljakovine živalskega in rastlinskega izvora kot pa rudnine in vitamini. Od živalskih beljakovin kokošim lahko dajemo vse vrste, razen ribje moke, katere duh in okus se preneseta tudi na jajca. Rastlinskih in živalskih beljakovin naj dobijo nesnice okoli 20 %> skupne krme. Poleg tega naj dobijo tudi mešanico mineralnih krmil, odpadke solate, peso in tudi nekaj senenega zdroba, ki prepreči, da rumenjak v jajcu ne pobledi. Glavno pa je, da dobijo nesnice krme, kolikor je pospravijo. Dovolj krme pa bodo nesnice pospravile pozimi, če jim bomo dan podaljšali na poletno dolžino. To pa bomo napravili, če bo v kurnici zjutraj čim prej zagorela električna luč in če zvečer čim delj ne bo ugasnila. Kokoši imajo majhen želodec in prebavni trak, zaradi tega morajo večkrat jesti. Ker v temi ne morejo jesti, jim moramo to omogočiti s svetlobo električne žarnice. Najbolje je, če od žarnice napeljemo kabel do stikala ob postelji, da lahko luč v kurnici prižgemo, čim se zjutraj prvič zbudimo in da jo ugasimo, preden zvečer zaspimo. Če bomo ob taki skrbi za kokoši še skrbeli, da bo hlev tudi čez dan svetel, zračen in suh, da bodo dobile kokoši tudi dovolj sveže vode, in če bomo jato nesnic vsako leto obnavljali s tem, da bomo piščance kupili že tekom marca, potem nobeno zimo ne bo zmanjkalo jajc. Pozimi pa je njihova cena najboljša. ing. Marko Poker mi litin ................................im.......imun............ konja. Pusfa je ulica in dekletu ni varno v mraku." Jure je prikimal: .Toda samo do krčme pojdem, pa mudi se mi. Z nočjo moram biti doma. Mestna vrat zapro in potem?" Črnolaska se je vzpela na prste in ga prijela z rokami za prsi ter mu šepetala na uho. Jure jo je odrinil in ponovil: .Samo do krčme. Domov pojdem." Ko ga je pogledala, je videl v temi le njene svetlikajoče se oči. Njen rahli smeh ga je dražil. Ko se je skušala oprijeti njegovega komolca, se je odmaknil in nerazločno zamomljal. Zavila sta okoli vogala in se ustavila pred krčmo. Hrup in glasen smeh jima je udaril na uho. Zelenkasta svetilka, obešena na dolgem železnem kavlju, se je pozibavala. Zdelo se je, da se svetloba utrinja in zope* poraja. Lepa Judinja je sklenila roke, da so zapokali členki. .Pred krčmo sva, glavar," je prekinila molk. .Vidim," je kratko odgovoril Jure. Odprla je vrata in se na pragu obrnila. Slabotna svetloba je pridrsela prav počasi preko njene glave. Jure si je popravil čepico, ki mu je zlezla na oči, in stopil na prag. V kotih so stale mize. Nekaj pijanih mestnih vojščakov je motovililo okoli njih. Sredi sobe je stala miza. Za njo je sedelo nekaj bolje oblečenih meščanov-trgovcev, ki so vsi v en glas govorili. Jure se je vzravnal, da je zrasel visoko čez glavo mlade Judinje, ki je stisnjenih ust zrla v prizor pri okrogli mizi sredi sobe. .2e zopet prodaja trgovino in mene," je siknila in skrčila pesti. ,Pfej, kako so nesramni dedci trebušasti. Glavar, z menoj stopi," je šepnila v Juretov obraz, ki se je sklanjal čez njo. Na politi mizi so zažvenketali svetleči se goldinarji. Rezek smeh starega Juda je preglasil hrup v gostilniški sobi. Jure je videl, kako je hahljajoči se Jud stegnil koščeni roki, jih zaril v kupček goldinarjev, da so zažvenketali, in jih drugega za drugim zmašil v črno svileno mošnjo. Vstal je, segel v žep in se odmajal proti vratom. Že pa je tudi v drugi roki držal prav tak črn mošnjiček, poln zlatnikov. Njegove jastrebje oči so se zapičile v hčerkine. ,He, he, he," je zvenel njegov smeh in se pomešal s krohotom trgovcev, ki so rinili za njim. Stari Izak pa je potrkaval z mošnjama in se hahljal, ne da bi mogel prenehati. Po nagubanih kosmatih licih pa so se mu trkljale solze in kapljale na široke rokave, iz katerih so molele koščene roke. Kot mačka se je črnolaska pognala v pijane postave. S krikom je iztrgala očetu nabita mošjiča in ju treščila ob ilovnata tla, da so se goldinarji raztresli na vse strani. Jure se je uprl na podboje. V njega so divje strmele temne oči. Ha, ha, je trdo udarjal v uho njen hripavi smeh. »Se bojiš, mladi glavar? Ha, ha, ha. Ne bo me prodajal Izak, moj skrbnik. Ni on moj oče, ha, ha, ha, mladi glavar, se bojiš?" Jure je še videl, kako je Judinja besno zamahnila z roko. Tlesk, je padla njena mala roka po Ilcu trgovca, ki se je zamajal proti steni. V kotu so planili na noge nasršeni vojščaki in prevrnili mizo. Jure je slišal med hrupom njeno vpitje. ,Uh," je prhnil Jure, se obrnil in bil v nekaj skokih za vogalom. Zaničljiv smeh mu je šinil preko obraza. »Svojat nenasitna," je zamrmral in hitel po konja, katerega nemirno kopitanje je slišal od daleč. Pospešil je korak. Nenadejano se je glasno zasmejal v noč in si otepal rokav na komolcu, kjer se ga je oprijela mlada Judinja. Kmalu je bil pri Sivcu, ga odvezal in ga zajahal. Zdirjat je proti mestnim vratom. Že se je pred jezdecem pokazalo mestno obzidje. Ker je že minil čas, so bila mestna vrata zaprta. Iz straž-nega stolpa je bilo čuti neubrano prepevanje čuječih vojščakov. V nekoliko temni sobi so posedali po surovo obtesani klopi, pripovedovali krepke vojaške šale, se krohotali in prepevali. Ob oknu pa je na preprostem ležišču dremal stražni poveljnik in kdaj pa kdaj zabrundal nad kričavostjo in prešernostjo že okajenih vojščakov. Skozi zastrto sobno okence je silila v jasno noč medla svetloba in se podilo za senco, ki je poskakovala po kamnitem tlaku. Jure je ustavil Sivca v bližini stražnice. Nekaj časa je poslušal hrupne glasove in ker ni bilo nikogar na spregled* mestna vrata pa so bila trdno zapahnjena, se je, ne da b« razjahal, obrnil v sedlu, obkrožil usta z dlanmi in zavpil: »Hej, hoja, čuvaji, da bi vas zlodej!" Ker se kljub njegovemu kričanju ni nihče prikazal no vratih stražnice, je pognal Sivca pod okno in s pestjo krepko pobutal po oknu. Cez nekaj trenutkov je kričanje potihnilo. Stara vrata so se odprla. V šopih je uhajala svetlobo v noč, ven pa se je prizibala postava debelušastega stražnika, ki je končno le opazil nejevoljnega jezdeca. »Hej, tujec, kaj se potepaš ob taki uri okoli mestnih vrat. Bi rad spustil rokovnjače meščanom za vrat, he?" jo dobrovoljno vprašal neučakanega Jureta. »Pusti šale, stražnik, in brž odpri vrata! Mudi se mi,* mu je osorno velel Jure. »He, kdo? Ti boš meni ukazoval, potepin ponočni,* se je razhudil okajeni vojščak, ki ga je odrezavi Jure razjezil. (Se nadaljuje) S.februar-kulturni praznik slovenskega naroda France Prešeren: SEdvavljica Prijatlji, obrodile so trte vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi. Komu najpred veselo Zdravljico, bratje, črno zapeti Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sioveže matere! V sovražnike 'z oblakov rodu naj našga trešči grom, prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom; naj zdrobe njih roke si spone, ki jih še teže! Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo! Otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, ko pred, spet naša boste last! Bog živi vas, Slovenke, prelepe, žlahtne rožice! Ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov Iz vas bo strah sovražnikov! Mladenči zdaj se pije Zdravljica vaša, vi naš up! Ljubezni domačije noben naj vam ne usmrti strup, ker zdaj vas kakor nas Jo srčno branit kliče čas! Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ki dobro v srcu mislimo! Dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi! Kjerkoli žive Slovenci, doma ali v svetu, slave 8. februar kot svoj kulturni praznik. Tega dne, leta 1849, je prenehalo utripati srce največjega našega poeta dr. Franceta Prešerna. Letos bo ta dan še posebno slovesen, spominjali se bomo kar treh znamenitih obletnic: letos bo minilo 120 let, kar so bile dotiskane Prešernove »Poezije*; prav tako 120 let bo minilo od Prešernovega prihoda v Kranj, kjer je bil leta 1846 po petih neuspešnih kandidaturah končno le imenovan za samostojnega odvetnika; najpomembnejša pa bo stoletnica uveljavitve * Franceta Prešerna v slovenski li teraturi. Do leta 1866 so vladale na Slovenskem kaj čudne razmere in nenavadno slab okus; bobneče pesnikunstvo Jovana Vesela-Koseskega je preglasilo tihe in nežne Prešernove pesmi in šele Stritar ter Jurčič sta z uvodom v novo izdajo »Poezijm — Malce vremenoslovca. Petak, 11. 2.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Cerkev in svet — Beremo za vas. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4 — 202 m-UKV frekvence 88,5 -- 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHZ Poročita: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00« 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen v nedeljah); 4.30 Dobro jutro — 11.00 Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vai* — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert — 19.05 Glasbene razglednice — 22.10 Plesna glasba. Sobota, 5. 2.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Mladi glasbeniki pred mikrofonom — 10.15 Operni koncert — 12.05 Med novimi posnetki našega arhiva — 12.40 Ansambla Borisa Franka in Rudija Bardarferja — 14.05 Z našimi solisti po Verdijevih operah — 14.35 Voščila — 15.30 Pesmi in plest jugoslovanskih narodov — 17.35 Najljubše popevke tedna — 18.20 Radio Maribor — 18.45 S knj-ižnega trga — 20.00 Sobotni večer lahke glasbe — 20.30 Mož s krinko — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 6. 2.: 8.05 Pisana žogica, mladinska igro — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Humoresko tedna — 17.05 Slavni pevci, znamenite arije — 17.30 Zasledovalec, radijska igra — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.00 Glasba pripoveduje. Ponedeljek, 7. 2.: 8.05 Slovenske skladbe — 8.55 Zo mlade radovedneže — 9.10 O sankah, otroška igra —' 10.35 Naš podlistek — 12.05 Brandenburški koncert —’ 12.40 Slovenske narodne pesmi — 14.05 Skladbe Matij« Bravničarja — 14.35 Voščila — 15.35 Zdravljica — 18.20 Signali — 18.45 Družba in čas — 20.00 Veliki orkeslf — 20.30 Sonetni venec. Torek, 8. 2.; 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Sprehod * i velikimi zabavnimi orkestri — 10jf5 Iz opere .Orfej in Evridika* — 12.05 Slavni virtuozi — 12.40 Ansambla Boris« Kovačiča In Mihe Dovžana — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert p° željah — 18.20 Ansambla F. Puharja in J. Kampiča —' 18.45 Na mednorodnih kriipotjih — 20.00 Pevski zbor .Slavček" iz Trbovelj — 20.20 Ministrant, radijska ig'° — 21.20 Pesem godal. Sreda, 9. 2.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Mladinski zbori — 10.45 človek in zdravje — 12.05 Iz manj znanih ruskih oper — 12.4C Ljubljanski komorni zbor — 14.35 Voščila — 15.30 Pihalne godbe — 17.05 Jubileji v tem letu — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Aida, opera. četrtak, 10. 2.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Pike Nogavička, glasbena pravljica 9.42 Stari in novi znanci — 12.05 V razgibanem tempu — 12.40 Na kmečki peč — 14.05 Dunajski simfoniki — 14.35 Lirika za otroke 15.30 Pihalna godba — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 20.00 četrtkov večer domačih pes-*1' in napevov — 21.00 Literarni večer. Petek, 11. 2.s 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirsk tednik — 9.35 Pet minut za novo pesmico —- 10.15 Skld' datelj! novih akordov — 10.35 Novo»l na knjižni poli*1 — 12.05 Iz Smetanovih oper — 12.40 Slovenske narodn* v duetu — 14.35 Nemške narodne pesmi — 15.30 Od va* do vasi — 15.45 Novo v znanosti — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.45 Kulturne diagonale — 20.00 I* orhiva operetnih melodij — 21.15 Oddaja o morju *n pomorščakih.