$t. 308 Mffln (tati ontitt tn li Tr^i, v lai. ek 25. decembra 1924. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLIX izvretn* pondeljek. vJhtaan xj aj. Uredni»vo: p" Atittega St 20, I. nadstropje I tepisi na, sc ooSlljaJo are - Men** • pteira se n« tf rej tirajo. roKpp^i sc ne ačajo. — - Oufofofal urednik: Prof. F. Peric. — Ustnik tiskal ,ost- Tisk tiskarne Edinost M* *r«£a is mesec L 7.—, 3 iresece ?. \ pol let« L 32.— in celo leto L 81— Z* inozemstvo mesečno 5 lir več. — *..efoo uredništva In oprave Jt 11*57* EDINOST Posamezne itevflke v Trstu In okolld po 30 cest — Oglasi se rafinnajo v Hrokosti ene kolone (77 mm.) — Oglasi tigowe» la obrtnikov mm po 40 ceat, zahvale, poslanica ta vabila po L L—, oglasi denarnih uvodov po L 2 — Malt oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L X — Oglu*, naročnina In reklamacije ae pobijajo Izključno uprav Edinosti, v Trsta, alka s«, fmnčUks Aslfkegs Jtev. 20, L nadstropja — Telefon nrednUtvn ta mecmvm 11-67, Mir ljudem! Božični dnevi so čes v Ittu, ko se ljudje, upehali od vsakdanjega dela, dnevnih skrbi in bojazri, želijo duševno ter telesno oddanniti in cdpočiti. Pod svojo streho in v krogu svojcev iščejo tolažbe svojemu srcu v sajnsžnepfem čustvu vere in rodbinske ljubezni, V teh dneh se slavi spomin tiste zna-joecste noči, ko se je nad Betlehemom začni z neba tajin.itveni glas: Slava Bogu na višavi in mir ljudem blage volje na zemlji! Mir jt; najvišja dobrina za <3oveštvo. Ta dcbrina se je izgubila v viharju svetovne vojne. Po vojni je še-le človeštvo prav spoznalo in se zavedelo, kaj je izgubilo. Zato je danes koprneča želja vseh ljudi blagih src in vseh narodov s plemenitimi čustvi, da bi se tehtnica ljudske uredbe zopet uravnotežila, da se povrne zopet izgubljeni mir. Iz božanstvene poezije božičnih praznikov, proslave spomina na rojstvo Odre-Šerika, oznanja velepenem ideje miru in ljubezni. S tc*L*o zavestjo smemo reči m«, da smo vseldar zvesto služili tej vzvišeni ideji. Vsekdar in na vse strani, posebno pa Se v teh povojnih letih. Miru si želimo v razmerji! našega ljudstva napram državi, ki smo ji priključeni. Ta želja naša je iskrena in brez vsakih zahrbtnih rnisc. Mirno sožitje z ljudmi drugega pleroera je cilj, po katerem stremimo s svojim razumom in iz polne, poštene jugodov enake narodne duše. Fo miru hrepenimo z vsem svojim čustvovanjem in žit jem tudi v našem domačem •u£osiovensken» taboru. Po miru med istoredmami brati, po miru, ki bi vse sine ve našega izmučenega naroda družil in spatat ra delu in strem! jenju za plemenit:; naloge, na srečo in blagor našega ljudska. Tej*a zaželenega udru le noče biti in dogodki kažejo-, kakor da se vedno bolj oddaV>ufemo od njega toliko v razmerja napram državi, kolikor v življenju našega donvačega tabora. Ta vtis vsega razvoja stvari je pelin v naših čustvih ▼ teh svetih bor-ičnih dnevih. Edino, kar je nam v tolažbo — dasi žalostno — je zavest, da ni krivda na naši strani, da ni odvisno od nas, ali in kdaj pride nad naše ljudstvo blagoslov miru v zsra-lu blagovestja iz svete noci, miru, ki daj a možn jsti za plemenito delo in plodo-tiosaa s* *eml;enja. V podkrepitev naše trditve, da ni krivda la strani našega ljudstva tji tera, da raz-jierje nrad našo narodno manjšrno in državno upravo ni tako, kakor bi si ga mi želeli prav iz srca: v podkrepitev te trditve, pravimo, ni treba mnogo besed in razlage j Saj govorijo dovolj glasno dogodki vsakega dne! Naj je že samo zla Vfjla a?i pa tudi slepota: dejstvo je, da pada uiarec za udarcem na narodno, kulturno, socijalno in gospodarsko življenje našega ijudstva, Konkretnih primerov ne navajamo, ker jih občuti na svo;ji koži ter a z grozo in žalostjo vsa naša javnost. Ž boHo v srcu in trpkimi čustvi razmišlja .te dni naša narodna vkupnost o svojem j sedanjem položaju, nevrednem zavednega naroda in nevrednem človeka, ki se zaveda svojega Človeškega dostojanstva. Ge- r-ravice in človekoljubja si mora v ia} zakrivrii obraz: izneverjajo se mi, z a! skujejo me, prezirajo mojo voljo, moje zapovedi in nauke! Razmere v našem domačem taboru Jti-Sfjskro K'vine so razruv«_ae in skrajno žalostne. Mislimo namreč na vihro, ki se je razmahnila med nami in nažimi brati v Gorici, ki jih ni treba imenovali. A zopet moremo reči z mirno vestjo, da ni krivda na naši strani na tem. da se je to medse-boMo razmerje razvilo v tako žalostne smeri, pogubne za itak že pretežkimi položaj našega ljudstva na tem ozemlju. Mi Smo bili tisti, ki smo neprestano opozarjali na neogibno potrebo tesne strnit ve vsega našega življa. Vedno smo naglašali, da je taka združitev zapoved pravilnega razumevanja sedanjega položaja naše narodne vki*peosti, zapoved resnične, nesebične in čiste ljubezni do svofega ljudstva. V dosego tega cilja smo šli v popuščanju napram goriškim nasprotnikom do skrajne dopustne mere! To je ugotovljeno že sedaj, če pa bo potrebno, pridemo z dokumentaričnimi neoporečnimi dokazi. Naša javnost bo strmela, koliko blage volje je bilo na eni, a kako gluha so bila ušesa na drugi strani. Naši klici, narekovani od skrbi za korist in bodočnost naših rojakov v Julijski Krajini, niso samo ostali le brezuspešni, marveč so nam prihajali v odgovor vedno novi in vedno hujši napad, podtikanja, klevete. Ko pa fe prigj0 tako daleč, da so se nasprotniki jeli dotikati ne le politične kakovosti naših voditeljev, marveč so hoteli metati črno senco tudi na čistost njihovih namenov in celo tudi na njihovo osebno poštenje, tedaj nam je nalagala neogibna dolžnost, da smo zastavili tudi mi pero proti taki — da se blago izrazimo — nelojalnosti r javnem in političnem fivijenju! Tu ima naša javnost pojasnilo, !cako je prišlo do sedanjega boja med nami La onimi Goričani, oziroma: kdo je hotel tako, na čigavi strani je krivda! Pa tudi iz naših polemik t tej vihri je vedno še izzvenevala želja po likvidaciji tega spora, zadovoljivi za obe strani Dosledno in iz polnega prepričanja smo wd odklanjali vsako stramkarstvo, kot po-|godkih v Albanip. ^Kasneje te bil v ista gubno in kot luksus, ki a ga ne smemo Utvari pri ministru Pribičeviču in pri refe-dovoljevati v tako težkih časih. Slej ko rentu za albanske stvari v zunanjem mi-prej smo po strnitvi vseh naših sil j nistrstvu Branku Lazar eviču. Minister dr. v deželi v enotno fronto, v enotno poli- Ninčić se je posvetoval tudi s čehoslo-tično organizacijo. Naš ceterum cenneo je I vaškim poslanikom Šebo o nemirih v Al-bil vedno inješe danes in bo vetkksjbaiuji, da ne smemo iskati tistega, fcar nas lo-t Prođranje vstalev BEOGRAD, 24. Po najnovejši informacijah iz Albanije operirajo čete Ahmed bega Zogu z vedno* večjimi uspehi. 2« prihajajo vesti, da je tekom popoldneva bila Hrana osvojena, Fan Noizjeva vlada pa ujeta. Istotako javljajo iz Piškopeje, da so vstaši sinoči osvojili Krajo ter vladi odrezali vse zveze z Lješom m S kadrom. čuje, marveč tisto, kar nas združuje: misel na skupne interese vsega našega prebivalstva. Zvezda - vodnica mora biti nam vsem žira in neminljiva vera v nacijonalno idejo! Ne «liberalizem*, ne «lderikalizem», ne «so-cijaUzem*, ampakedinolenarodna misel more podati podlago ca strnitev vseh rojakov brez ozira na morebitne razlike v n a - ziranju v tem ali onem pogledu! Vsak poizkus uredbe našega političnega življenja na podlagi ene ali druge gori omenjenih treh idej se mora že po naravi izjaloviti, bi neogibno povzročil še večje cepljenje narodnih energij. Se le tedaj, ko prodre to spoznanje v vse plasti našega ljudstva, se odprejo naši narodni v kupo os ti boljši izgledi v bodočnost, se odpre pot do plodonosnega razmerja v našem domačem taboru, doživimo res — srečen Božič; ko se bo moglo naše ljudstvo res oddahniti in cdpočiti ter se tudi njemu uresniči blago-vest je svete noči: Mir ljudem na zemlji! Ka&lniR mccedonsketedarslisiične stranke umorjen Zločin je izvršil njegov političen nasprotnik MILAN, 24. Včeraj predpoldne je ustrelil tukaj neki macedonskr nacijcnalist svojega sorojaka, novinarja in načelnika rnacedonske federalistične organizacije. O tem potiličnem zločinu smo zvedeli sledeče podrobnosti: Merilec je izpovedal da je izvršil umor po naročilu svoje stranke. Imenuje se Dimitrijev Štefanov Rojen je bil v Sofiji leta 1900 ivzame Življenje, toda iz nepoznanih vzrokra»v mu je samokres odpovedal. Dimitrijev Štefanov je rtaito jezen vrgel samokres na tla in je v spremstvu nekega delavca odšel na bližnji policijski komlsarijat, da prijavi svoj krvavi čin. Zakaj je prišlo do umora? Iharvlev je bil do meseca maja tekočega leta član trium-virata, ki je načeloval macedonskemu nacionalističnemu revolucijo!n?>—^gi banju. V drugi polovici maja je ^Slo v triumviratu do nesoglasij. Dva člana sta zahtevala, da nadaljuje macedonska organizacija svojo borbe izključno na naci-jonalistični podlagi, da se doseže neodvisnost Macedonije, tretji član triumvirata Ihavlev pa je zastopal stališče, da ie mogoče izvojevati macedonsko neodvisnost s pomočjo zveze balkanskih narodov. Za hteval je, da mora macedonska organiza cija nadaljevati isvoje delo le v tej smeri. S tem programom si je Ihavlev v kratki doki pridobil mnogo pristašev m je tako postal načelnik skupine macedanskih disident ov, ki gojijo še sedaj tesne zveze z Radićem. Ker je macedonska nacionalistična organizacija videla »v Ihavlevu nevarnega tekmeca, je poverila svojemu članu Dimitrijevu Štefamovu nalogo, da umori Ihavleva. Štefanov je izjavil preiskovalnemu uradniku na policiji, da se niti najmanj ne kesa umora Ihavleva, kajti z umorom je le točno izvršil naročilo ma-cedonskega revolucionarnega odbora, kateremu sam pripada. Smatra, da bo njegov čin koristil macedooski stvari. Protest jugoslovenske vlade proti Fan Nolijsvem podtikanjem Jugoslavija poslala protestno noto Društvu narodov, francoski in angleški vladi BEOGRAD, 23. Na nocojšnji seji ministrskega sveta je poročal referent za albanske zadeve v zunanjem ministrstvu Branko Lazarovič o brzojavkah, ki r* e prejel o dogodkih v Albaniji. Kak s doznava, namerava storiti dr. Ninčić korake pri albanskem kabinetu v Tirani, da ■se zaščiti jugosl. živelj v tej deželi. Vlada bo zapretila z ostrimi proti odredbami. BEOGRAD, 23. Vlada je poslada Zvezi Francoska spomenica glede Izpraznitve Koe'na se predloži konferenci veleposlanikov in odpošlje po ratifikaciji nemški vladi PARIZ, 24. Zunanje ministrstvo izdeluje načrt za spomenico glede izpraznitve Koelna. Tekst se predloži v soboto konferenci veleposlanikov in se odpošlje po ratifikaciji nemški vladi. Laroche, pravni izvedenec Fromageot in general Desticker, ki se pečajo z redakcijo načrta, se se stanejo danes zvečer z Herriotom, da mu poročajo o dorvršenem delu. Izgon KalDonsUh komunistov Iz Francije SAINT ETIENNE, 24. Notranje ministrstvo je dostavilo danes ob 4. zjutraj štirim Italijanom, ki so širili v Franciji komunistično propagando, dekret o izgonu. Imenovani marajo takoij zapustiti oženile francoske republike._ lov pollskl poslanik v Pragi Pomembne Masarykove Izjave o Češko-poljskem zbližanju PRAGA, 24. Novi pol>ski polnomočni minister Lasotski je predložil danes pred- sedniku Masaryku poverilna pisma ter iz javil, da so vzajemni plemenski interesi, ki so tako j&sno prišli do izraza o priliki prevoza zemskih ostankov velikega pisatelja Sienkrewicza, začrtali pot, ki jo morate hoditi obe slovanski državi Predsednik republike Ma»saryk je odgovoril, da nudi poslanstvo Lascskega jasen dokaz za pripravljenost Poljske, da se postavi -sodelovanje dveh bratskih narodov na trda tla. Predsednik je dodal, da zaznamuje prihod Laserskega začetek aorve faze za reševanje vprašanj, *d so izredne važnosti za Češki in poJjski i*«.-od. Razpust egiptovskega parlamenta VoKtve so razpisane za 24. februarja CAIRO, 24. Kralj je podpisal dekret, s katerim se razpušča zbornica. Parlamentarne volitve so razpisane za 24. februarja. Nova zbornica se snide 26. marca. Leningrad zopet ogrožen od povodnjl Velikanske ledene gore na Nevi MOSKVA, 24. Leningrad je vnovič Ogrožen od povodnji. Preteklo soboto ie divjal v finslcem zalivu strašen vihar, ki je pognal na reko Nevo velikanske gore ledu. Radi tega je Neva močrno narasia. Na nekaterih mestih je izstopila voda iz struge ter vdrla v razne tovarne in stanovanja. V-si rešilni oddelki so biii alarmirani. Silni valovi Neve so zmetali ogromne množine ledu na obrežje in uničili več pristaniških naprav. Nevarnost povodu j i traja še nadalje, vendar pa je zmanjšana, ker je nastopil hud mraz. Zveze med Moskvo m Leningradom niso prekinjene. Za na$e ceste! Preteklo nedeljo 21. t. m. smo že poročali ped gornjim naslovom o posredovanju našega poslanca dr. Wilfana pri vladi radi zanemarjanja naših cest, Obenem »no priobčili tudi odgovor državnega podtajnika za javna dela proL Antona Scialoja. Zadnji stavek v tem odgovoru se je glasil: «Vlada pa bo brez drugega upoštevala tudi to, na kar jo je opozoril vprašujoči poslanec, ter bo temu primerno izdala nadaljne ukrepe, v kolikor bo to mogoče*. Z oziroqn na ta stavek v odgovoru ministrstva za javna dela spo polnjujemo danes naše ( nedeljsko poročilo s par podrobnostmi, ki naj služijo v obvestilo prebivalcem onih krajev, ki so našega poslanca posebej naprosili za posredovanje pri vladi Vprašanje poslanca dr. Wilfana se je nanašalo posebej na ceste Zabiče-Bi-strica, Podgrad-Sistrica in Zagorje - Kne-žak-Bistrica. „ Čim je naš poslanec prejel odgovor ministrstva za javna dela, je takoj zopet pisal državnemu podtajniku prof. Scialoja in ga opozoril, kako je bistriški okraj z odcepitvijo od pulske prefekture in pri-klopttvijo k reski prefekturi ostal nekako med dvema stoloma, ker se sedaj zanj ne briga niti Pula, ki nima pravzaprav z njim več opraviti, niti Reka, Id še nima prav urejene uprave. To nevzdržno stanje je naš poslanec obširno obrazložil državnemu podtajniku in ga odločno opozoril na škodo, ki iz tega nastaja, kakor tudi na potrebo, da Se hitro kaj ukrene. Krajevnim odborom političnega društva «Ediaost» v Trstu kakor tudi zaupnikom je priporočati, da sporočijo našemu vodstvu v s vrh o nadaljnje akcije za naše ceste natančno položaj teh neobhodnih prometnih sredstev v posameznih okrafih. Obenem priporočamo tudi našim dopisnikom — stalnim in priložnostnim —, da posvečajo temu vprašanju posebno pažnjo, ki jo po svoji važnosti za gospodarsko blagostanje našega ljudstva v polni meri zasluži. Časnikarji in draginja Julijsko časnikarsko udruženje je imelo dne 21. t. m. ob številni udeležbi članov izreden občni zbor, na katerem se je razpravljalo o raznih vprašanjih stanovske narave. Občni zbor je sklenil med drugim tudi sledeče: Imenuje se komisija, kateri je naloženo, da stopi v stik z izdajatelji listov radi ukrepov glede draginje; imenovana je bila dalje komisija % nalogom, da prouči premembo pravil s posebnim ozi-rom na stanovsko kvalifikacijo časnikarjev; imenovanje komisije praznikov. Vodstvu udruženja je bilo naloženo, naj napravi primerne korake, da se prepreči predčasno izhajanje listov ob pondeljkih. Novi volilni zakon RIM, 24. Načrt za izpremembo sedanjega volilnega zakona s poročilom ministrskega predsednika Mtassolsniia se že1 - ... .. . - . tiska v tiskarni poslanske zbornice. V ^ 30 ^P^ vrnemirih diplomatske zastep-teku par dni bo razdeljen med posamezne nik® velesil. Tri velesile so zainteresirane Nevarnosti sedanjih hopnafili v Naroku Kakor je v Evropi Balkan tista nevarna točka, ki more vsak čas ogrožati svetcu vrni mir, tako je severozapadni del Afrike, ki leži Španiji in Franciji naproti, že od nekdaj zelo nevaren mirovnim odnošajem med velesilami. Pri Balkanu kakor v Afriki se pač gre za dedščino po Turčiji. Ta dedščina ni se končno prešla v definitivno last dedičev, odi.o,d še vedno nevošćljivost pre-tendentov, odtod še vedno živa upanja upravičencev in neupravičenoev. Poleg tega pa »ta Balkan kakor »severni Atlas vajini strategični točki za angleški imperij. Kakor je Balkan čuvar morskih ožin iz Egejskega v Črno motrje, tako je dežela pogorja Atlas ključ do gibraltarske ožine Sedanji porazi španske vojske v Mc.ro- potsdance. On. Barbi ril ini izključen i■ faktorske stranke RIM, 24. Včeraj popoldne se je vnovič sestal izvršilni odbor fašistovske stranke ter se je bavil z važnimi notranjimi vprašanji stranke. Sklenil je tudi, da aji so vrgli Spance prav do obrežnih mest (Tetuaa, Centa), poleg tega pa ogrožajo uporniki mesto Tanger in njegovo zaledje, ki spadata kakor znanci v takozvano mednarodno zono, kjer so zainteresirane Anglija, Francija m Španiia. Španija pa je odgovorna za varnostno službo v tej deželi in. v ame njenem mestu. Razume se, da so zlasti Angleži kaj ljubosumni na Francijo, zakaj Tanger leži baš nasproti Gibraltarju in dominira tamošnjo morsko ožino. Nx nobenega dvoma, da bodo morale ostale (velesile nekaj ukreniti, če se pokaže, da ne more Španija obvladati položaja. In ravno način, kako bi se ta zadeva rešila, je tisto, kar tako vznemirja diplomatske stolice evropskih velesil. Angleži se pač na veo moč trudijo, da bi potisnih Francijo v ozadje, saj jim je že tako premočna, zlasti če upoštevamo one številke, ki smo jih prej omenili. V krogu tekmecev je 'treba prišteti tudi Italijo. Direktno ni T talija prizadeta pri vprašanju Tangerja, tudi jo Francija zavračat, da je to vprašanje, ki se ItaJije ne tiče, vendar pa se italijanska diplomacija prizadeva pridobiti za Italijo kakšne ugodnosti v Tuniziji in V Libiji. Če je kolonialna politika v Sredo* zemju za Angleže bolj političnega pomena, je to vprašanje za Italijo tudi eminentno gospodarske važnosti. Preobljudenost naše države sili italijanske državnike v kolonialne aventure in poskuse, zlasti ker je dosedanji razvoj kolonijalne posesti dokazal, da kdor je bolj nadležen in predrzen, več defoi, kakor oni, ki čaka na dovoljenje močnejših. Španija igra v tej igri kaj klaverno vlogo. Poraz španske kolonijalne kampanje je poraz režima, ki ga je postavil diktator De Rivera. Neznosni položaj španske vojske 'v Maroku je dal povod za nastop sedanje diktature, ti novi porazi bodo dali povoji skorajšnjemu padcu režima. Trajno škodo bo pač trpela Španska, ker na ta način pride skoraj ob zadnjo kolonijalno posest in pa ob ves prestiž. Tako je Španija po lastni krivdi potisnjena v «Quan-tite negligeable*, njena zvezda zahaja. Že davno ni več velesila, toda kakor kažejo najnovejši dogodki, ne bo tako kmalu no-pet v krogu velesil. Nehote se vsiljuje človeku vprašanje: Kako je mogoče, da so tista raztresena in neorganizirana plemena mogla tako temeljito zrahljati španske vrste in streti odporno silo zavojevalcev? Španci so pač dobro oboroženi z vsemi modernimi oro-žji in vojnimi stroji, in vendar... Stvar je namreč ta, da so Evropejci sami nesložni tud? v Afriki in s© skuhajo i/podii-vati. Le tako si je mogoče razložiti, da imajo Kabili in druga plemena tako dobro orožje, da jima ne manjka ne strojnic ne topov, da celo letala imajo na razpolago. Nekdo jih mora podpirati. Res je tudi, da cvete tihotapstvo z orožjem baš tu kakor morda nikjer na svetu, vendar pa razpolagajo Kabili s četami, ki »o po evropsko izvežbane. Seveda" je tako hujskanje in podpiranje rrnikov dvorezen nož, ki utegne prej ali , raniti i Angleže i Francoze i Italijane. Zadnji dogodki v Egiptu dokazujejo, da se islamski svet giblie in da odmeva tudi pol severnem afriškem obrežju klic: A*-" Afrikancem! Toda v Afriki imajo evropske drž evropski narodi toliko interesov, dt vsaj za da>; ob vso politično in žurnabstično ^pomembnost. (V zadnjih časih se je -Secot-^ jel zopet obračati nekako proti fašizmu. Prip. ured. «Edinosti*.) Novi tiskovni zakon naj bi popolnoma uničil opozicijonalni tisk ter ustvarit dejanski monopol za fašistovski tisk. Načrt predvideva, da o celi vr4^ vprašanj tisk sploh ne sme razpravljati in kritizirati. Ker pa so dotični paragrafi kaj elastično sestavljeni, se mere med taka nedotakljiva vprašanja praktično šteti skoraj vse, kar Obenem pa da ne zahteva ntifnega sprejema tiskovne^ ga zakona. Morda sprevidi vlada, da se tisk prastarega kulturnega naroda ne more trajno daviti, ter išče zato nove oblike, da okrasi fašizem na oblasti. Rimski dopisnik pa meni, da je to kaj težko dosegljivo. Mussolim je v zadnjih časih često govoril o ^normalizaciji«. To je: o postopnem porvračanju k urejenim, zakonitim, poi **mlnnn razmeram. Oba za-kona, o amnestiji in tisku, sta pa t ostrem nasprotstvu s tem programom! Če se hoče res povratefc k normalne ma Urljeni«, potem se ne ttae Maflster ene stranke odtekati kazni is daviti uposicifo! Ce se pa hoče, naj sedanje izjemno stanje traja dalje, potem se ne more in naj se se govori več o «normalizaciji*! Zdi se, da sta — pravi dopisnik — v prsih falistovskih voditeljev e mozno slanec pa je podvr?en zdravniški težkih časih. Ko bodo povzdlgaH ie dr.i oskrbi, tako da bi še ne sn:^ iz sobe. V tem svojega duha v hvaležnosti do Vse višjega, * da je poslal Odrešeeika zapostavljenemu, zatiranemu in preganjanemu Človeštvu, stan;u pa je dobil izide. Prihodnja številka izide v soboio ob navadni uri. ■ 1 načrt uDlllne reforme tn mesa reforme našemu p«si sporoćicro našemu od usode že več ko dovolj preizkušenemu voditelju ta naša iskrena voičila. Glasila opozicije naglašajo kot nekaj nenavadnega in značilnega dejstvo, da je ministr- ™ ski predsednik napovedal nacrt nore. volilne j u "koncirt" r Udobji, zakaj po nfegovi KONCERT PEVSK. ZBORA UČITELJSKE ZVEZE V GORICI V soboto, 27. t. m., priredi ta naš odlični zbor koncert z ve le zanimivim programom. Poleg par težkih modernih stvari so na programu sedaj skoro izključno melodiozne pesmi izdelane od naših najboljših komponistov po narodnih nape vi h, tako da bo ustreženo tudi tistim, ki se ne morejo še navdušiti za našo moderno glasbo. Za glasbeno Gorico bo ta koncert pravi doživetek, saj že dolgo ni imela prilike slišati ta .zbor, ki si je priboril svoje ime na turneji po Italiji. Tudi za zbor pomeni nedeljo pa se poskusi MDP - Opčine v tekmi z S. D. «Adria» na Cafoola pri Sv. Andreju. Tekma prične ob 2.30 pop. — S. D. «Adria». V petek popoldne reden training vseh nogometašev. Po trainingu, ki je za Člane I. in II. čete obvezen, sestanek. Določiti se imajo igralci za nedeljski tekmi. Ha-zena$ice imajo vajo od 14—15 pop. isti dan. — Tajnik T. K. v _ _ _________ končana .Tedaj bi se moralo začeti s slikanjem. Prej je bila cerkev slikana le v presbiteriju, a sedaj je bila ielja faraaov, naj bi se cela slikala. Po prizadevanju našega g. kurata se je to misei posrečilo izvršiti, ako ne celotno, vsaj deloma. Začelo se )e z zbiranjem potrebnih sredstev, kar je v začetku povoljno izpadlo, aakar se je takoj po dovršenem stavbenem delu začelo s slikanjem. Slikarska dela je prevzel akademski slikar Fnrlani iz Trsta, kateri je pretekli teden dovršil svojo nalogo. Slike se 4judem na splošno jako dopadajo ter so z delom zek> zadovoljni. Posebno se ljudem dopada glavna slika na stropu cerkve, katera predstavlja cerkvenega patrona sv. Roka plavajočega nad vasjo in prosečega nebo za našo iaro. 'Pod njim je sliakna cerkev z zvonikom in par bližnjimi hišami. Posebno zvonik je dobro zadet. Cerkvene stene so okrašene le z navadnim ali vseeno lepim sobnim slikanjem. Novost v cerkvi sta tudi dve krasno izdelani novi koloni, * ki držita kor. Podstavek je iz belega kamna, medtem ko je kolona iz bolj temnemu marmorja podobnega kamna. To krasno delo je daroval tukajšnji industrijalec g. Radovič. Ni pa še vse končano v cerkvi, ker manjka še več reči« med njimi tudi nov stranski oltar. Glavno zaslugo pri vsem tem ima naš kura t, kateri si je s tem delom postavU trajen spomenik. Tema;. Vabimo na redni občni zbor pevsko-bralnega društva «Tomaj» v To maju, ki se bo vršil danes ob 15. uri v društveni čitalnici s sledečim dnevnim redom: 1) Nagovor predsednika; 2} poročilo tajnice; 3) poročilo blagajnika; 4) poročilo knjižničarja; 5) slučajnosti; 6) volitev novega odbora. — Vabljeni se vsi člani in članke ter prijatelji društva. — Odbor. vloge so v dobrih rokah. Dramatično društvo se trudi, da bo igra čim bolje po»dana* Ob odmorih bo igrala godba. Igro režir* g. C. BratuJ. reicrrne, ne da bi ga bit odobjil ministrski »vet in ne da bi ga bil predsedstvu zbornice. *I1 Popoio d'Itaiia», j glavno glasilo g. ministrskega predsednika, pravi izrecno, da ministrski svet odobri ta načrt šele v svoji seji, ki se bo vršila dne 2. januarja. Socijalističnc glasiic La Giustlzia» pravi, da je tako postopanje neresno. Rečeno fašistovsko giasiio cznaća napoved volilne reforme kot j»es!o veIikodušnosLi». Nefašistovska glasila pa menije, --ia je la korak izsili! nevzdržni položaj, ki jc zašfa vanj parlamentarna večina rani dogodkov od umora posi. Matteottija dalj«, oziroma preokret v široki javnosti napram fašizmu. * I d r -» Ti rl scbno pa nestrpno pričaktrjočim nabornikom, vedele praznke: Fornazaric C., Frank \ J., Lonko F., Leveč J., Kobal E^ Madon J.« ; Perof.a A., Pregarc D^ Scheimer J., Remec J- tore, v nasprotstvu z dejanskim položajem in Arčon D Rcnce A m Borjan^i« vso ustavno >og.ko zahteva, naj Mussolim od- CoH Eriiček D., Orlek; Gregorič A., Voger-s opi :n prepusti vodstvo volitev svojemu nsr,^ Grežcrič L in J«nč č A., Kojsko; Klemen- sledniku. ,čič p J da jih bosta Lipe ^ M^ek zabavala, za ta korak. Sai da pomeni čašo ricmovega Za resncjšc bo pokazai Orest svojo dušo; pre-olja za njegovo v ecinoL Odločiti pa se je moral, ^^ sc ho piani0f ^ ^ bi|0 poslao v ne- nastopijo kake komplikacije. — Z odrom na nesrečo v Rojanu, katere je bila žrtev deklica Albina Bandel, ki je preteklo nedeljo pri zajemanju vode padla v vodnjak ter utonila, smo naprošeni, da objavimo, da je bilo deklici komaj 13 let in da je bila rodom iz Krepelj oa Krasu, ae iz Vipave, ka-kar smo prvotno poročali; stanovala je v Ro-janu - Čase »parse iL 810. da z uvedbo enoimenakega glasovanja poda tistim netašistovskim strankam, ki so bile doslej fašitevski večini ob boku, nado, da one pridejo do večine, da bi na ta način mogel priti z amnestijo, da reši tiste nedavne sotrudnike, ki so že v rokah pravice. Za tako veliko žrtev se je odloi?! Mihssobni, da bi se izognil procesom, ki bi mogli postati usodni za ves njegov položaj in ugled. Kolikor pa se da soditi po dosedanjih glasovih iz opozicijonalnega. tabora, todi ta žrtev — obglavljenje večine — ne zvabi onih z Aventina, temveč da bodo ti poslednji neizprosno zahtevah glavo Mussolinija. Ta nesprejemljivost opozicije je raznmljiva, ker vidi pred seboj nasprotnika, ki je na krmilu. Državnik, ki v zadregi žaga vejo, na kateri sloni besa; krona večera pa bo polnočna alegorija, ki bo gotovo vsakega zanimala. Na sporedu je t#di šaljiva pošta, srečkanje in slaščičarna. Ponovno prosimo vse dobre ljudi, da nam kai darujejo za srečkanje i za slaščičarno. Darovalci bodo objavljeni v listih. Darove sprejema g.Čna vrtnarica otroškega vrtca. — Lepo aspdo predavanje t RocoIol V soboto, 20. t. m., smo imeli v dvorani našega konsumnega društva dobro uspelo predavanja. Zelo nas je veselilo videti, da se ga je ljudstvo udeležilo v tako obilnem številu. Predaval nam je g. dr. Pertot in namreč o jetiki Nadejamo se, da bomo imeli v bodoče 9e kaj enakih večerov, — Ob koncu predavanja je udarilo tamburaško društvo več komadov. Pri tej priliki se je nabralo L 65, katerih polovica njegova večina in "s ter« njegov režim, se de- * ^P™1* ^ "fiena P™™* * — - - oziroma hoče žrtvovati svojo namjena Šol. društvu, drugajpa našemu tam- l ^ j »krajnosti mač- buraškemu zboru- Srčna bvala t Zahvaljujemo ^^ _ | se pri tej priliki v prvi vrsti g. predavatelju. kakor tudi vsem sodelovalcem. janski umika, večina, da reši nega položaja. Taki so računi opozicije, kolikor se da soditi po nje sedanjem vedenju. Ali pa jih ne pre-arižajo morda kaka iznenadna presenečenja, to je, seveda, drugo vprašanje. Na vsak način ? pa so se nade, ki jih je stavil načelnik vlade, v fašistovsko večino, prav grdo —! PniHi — Bo žičnica gojeacev otrožhcfla vrfca v Skednju. Naši mali in nedolžni otroci Vas izjalovile. I vljudno vabijo« da pridete danes ob 4. uri po- Pre več je bilo v nji Dmsrinijev itd., ki so ustva-' poldne v dvorano g. Pongračič pri Sv. Ani (ex rili saiiniljiTo atmosfero z timorom p osi. Matteottija m drahmi dogodki, kompromkirujo-čhni vladno večmo. — Promocija. Te dni je bil promoviran aa tukajšnji trgovinski tmiverži g. Frankovič Jo- ______ _____ ___ sip iz Nabrežine za doktorja gospodarskih in XeduTprizorT 7] Sb^ota aa trgovinskih ved. Cest«*»—• |zor, 8} Pastirci, igra, 9) ■ deklamaciia. 101 Veseli Subietta), kjer Vas bodo razvedrili po svojih skromnih močeh in z zlatim srcem % naslednjim sporedom: 1) Vse mine, petje, 21 Kuharica, prizor, 3) Dobrosrčni Tonček, igrokaz, 4) Beseda sladka domovina, prizor, 5) Pobratimstvo, petje, 6) Na materinem groba, pri-Jaslice, živa slika a hribček, octie Iz triaike — Iz SUvinske občina. V nedeljo, 14. t. m. se je vršilo v gostilniških prostorih Zadružne mlekarne, na njeno pobudo in Kmetske hran. in pos. v Mateujivasi, lepo kmetijsko preda- , vanje. Predavatelja g. inž. Podgornika nam je jt^ i poslala tržaška Zadružna zveza, za kar smo jej hvaležni, proseč jo. da se nas še večkrat spomni. Udeležba od strani kmetovalcev naše občine je bila več kakor povoljna, če se upošteva, da se je ob isti uri vršil pogreb veleza-služnega moža g. A. Križaja v Orehko, katerega se je udeležilo nebroj članov. 2e pred predavanjem, kakor todi po ajem se je razvil živahen razgovor med aavzočnimi in g. predavateljem, kateremu so bila stavljena vprašanja iz različnih panog kmetijstva. Predmet predavanju samemu pa je bil «Povzdig živinoreje s posebnim ozirom na umetna gnojila*. G. predavatelj je v poljudnih besedah orisal učinek naravnih in razKčnih umetnih gnojil aa rastline in po teh uspavanje in razvoj živine. NavzoČni so s pozornostjo sledili predavanju ter so končno izrazili g. predavatelja zahvalo z Željo, da bi nas še večkrat posetil, v pobudo m prospeh našega tlačnega kmeta. Razveseljivo ie, da vlada za taka predavanja pri nas res veliko zanimanje. Pogrešamo le dvorane za take ia druge prireditve. Prestra-nek — središče naie občine se razvija, zadruge in društva — mfatite aa talil — b Nabrežine. (Nova zadružna trgovina). Preteklo poletje se je ustanovila ta aova koo-sumna zadruga z namenom, da si čimprej otvori lastno trgovino. Obstoja sicer že tu skladišče tržaških «Delavskih zadrug«, vendar so čutili naši ljodje potrebo po aovi zadrugi. Nočem sicer aavajati ta vzrokov, ki so dovedfi naie zadružnike do tega koraka, ampak dovolj je, da je ta misel našla ta precej razumevanja. V prri polovici septembra se je vršil ustanovni občni zbor, na katerem je bil izvoljen odbor, da pripravi vse potrebno za otvoritev trgovine. Začetkom tega meseca so bile vse priprave končane, nakar se je dne 6. 1 m. podjetje otvorilo. Prostori zadrage so aa glavnem trga v bivši Rebulo vi trgovini. Novi zadrugi Želimo obilo oe da bi ostala n Vesti Iz Istre — Iz Dekani. Javljamo vsem ljubiteljem zabave, smeha in dobrega razpoloženja, da se bo vršila dne 28. t. m., to je v nedeljo, v dvorani g. Grižona št. 95, in sicer z začetkom ob 3.30 pop. prireditev Mlad. dr. Dekani, — Preskrbljeno bo tudi za dober prigrizek in pa za dober kozarček «refoška». — V nedeljo pridite vsi v Dekani! — Dekančani. —Zabiče. Zelo nas je razveselilo, ko smo čitali v «Edinosti», da se je naš poslanec Wil-fan zavzel za naše ceste. Ce je bila kedaj kaka interpelacija na mestu, je bila gotovo ta. Kajti naša cesta, ki nas veže z glavno cesto Trst— Reka in z železnico, je že popolnoma propadla in če ne pride hitra pomoč, bo naše ljudstvo pri svojih bogatih, večnih gozdovih začelo stradati, ker ne bo moglo več prevažati lesa in o£lja~ Pomisliti moramo, da leži ob naši cesti več nego 10 vasi, ki vse živijo samo od trgovine in dela z lesom. — Odgovor, ki ga je prejel naš poslanec iz Rima, nas je napolnil z upanjem. Samo da ne bomo varani. Kajti če gremo v Pulo prosft, nam pravi prefekt, da spadamo pod Kvarner, če pa gremo v Reko, nem prefekt odgovarja, da spadamo glede denarja še vedno pod Pulo. Tako nam grozi usoda, da ostanemo med Pulo in Reko — na tleh s svojo žalostno cesto. 2upani, zganite se! Treba je energičnega nastopa, da postanemo vendar enkrat deležni denarja, ki ga je vlada namenila tudi za našo cesto. Prosimo tudi gospoda poslanca Wilfana, da se še dalje zanima za nas, dokler nam ne bo pomagano. ILIRSKA BISTRICA. — Smrtna kosa. V nedeljo, dne 14. t. m., smo spremljali k večnemu počitku g. sodnega nad-oficijala v pokoju Josipa Ložak. Pokojnik je bil značilna, markantna osebnost, znana široin našega okraja. Pred 20 leti je prišel k nam kot sodni uradnik in Trnovo-£istrica mu je postala druga domovina. Kot uradnik je služboval dolgo vrsto let pri zemljiškoknjižnem uradu in bil je naravnost na slovesu radi svoje natančnosti, ki je mejila na pedantnost. Kljub temu pa je bil znan radi svoje izvanredne uljudnosti. Nobena stranka ni zapustila njegovega urada, predno ni bila poslužena v svojo popolno zadovoljnost. Bil pa ni samo vzor • uradnik, ampak tudi vzor - nardonjak. Bil je soustanovitelj Trnovske Čitalnice, ki je skozi 18 let služil kot vesten blagajnik, in približno ravno toliko let je bil odbornik Posojilnice za ilirsko-bistriški okraj, vedno vnet delavec, vedno uljuđen, vedno natančen. — Ogromna množica ljudi, ki se je ude-deležila njegovega pogreba, je najjasnejše pokazala kako priljubljen je bil pokojnik. Vsi sloji so bili zastopani. Pogreba se je udeležil tudi tukajšnji g. pretor, predstojnik in drugo u radništvo. Skupni bistriško-trnovski pevski zbor je pel pretresljive žalostinke. — Bodi mu lahka zemlja, ki mu je postala druga domačijal Vesti s GoriSkega Zveza prosvetnih društev — Iz Ozeljana. V nedeljo, 14. t. m., je priredilo tuk. bralno in pevsko društvo zabavni večer. Zraven pevskih točk, ki so se pohvalno izvajale, sta bili na sporedu igri «0 ta Polona* in «iLažizdravnik», ki sta se v veliko zadovoljnost navzočnega občinstva nepričakovano dobro in precizno izvajali. Mladi igralci, ki so prvič nastopili oa odru, so pokazali živo zanimanje za dramatiko in društv. delovanje. Zlasti je občinstvo imponirala Luiza, ki je s svojim srebrn očistim glasom in preciznim nastopom navzočne naravnost očarala. Tudi Lipe in Janez sta jo dobro pogodila, le par dostavkov je bilo odveč. Ravnotako ostali igralci, da ne govorimo o starejših izkušenih igralcih, so dobro wq>eli v svojih nalogah. — S to prireditvijo se je opazilo, da je naša mladina polna dobre volje in agilnosti za društv. življenje. — Prihodnje leto bo obhajalo to društvo 25-letnico svojega obstanka in se nadejamo. da nam mladi dramatični odsek pripravi za to proslavo primeren užitek. — Petrčkove poslednje sanje. Božična povest v štirih slikah, spisal Pavel Golia. To prekrasno mladinsko igro uprizori dramatično društvo v Gorici na dan sv. Štefana v dvorani Trg. doma ob 16. uri. Malo takih iger imamo v slovenski literaturi, ki bi lule takim primerne za uprizoritev ob božičnih praznikih za naše malčke, kakor ao Petrčkove poslednje tanje. Tu najdemo dvojna užitek, jezik je krasen m pesnik nam snov predočuje tako bajno, da otroJeu sega globoko v dušo. Petrčka igra g.Cna Mada Jugova, ki st |e s svojimi nastopi v letošnji sezoni pri- — Iz Tolmina. Neštevilne pritožbe se dvw gajo od strani prizadetega ljudstva proti tol* minski iztirjevalnici davkov, oz. proti iztirjen valcn samemu, g. Bresca. Proti gotovim osebam je tako zelo prijazen, da že preseda. Ko pa ima pred seboj uboge davkoplačevalca, ki pridejo odraitovat svoja težka bremena, kruli nad njimi, kakor nad psi. Ta človek bočo na vsak način dokazati in zabičati ljudem, da so oni, kot davkoplačevalci radi njega tu, n* pa, da je on tu radi njih. Sikane, s katerimi povzroča g. Bresca toliko sitnosti pri plače i vanju davkov, presegajo ie vsako mero potr^ pežljivosti. Zato nas tudi ne bo njegov odhod preveč žalostil. Pač pa želimo in upamo, da bo njegov naslednik zmernejši in prijaznejši. — (Otroški vrtec.) Tudi proti tuk. otroškemu vrtcu ali bolje rečeno prot* potujčevalnici naših nedolžnih malčkov se slišijo marsikatera pritožbe, ki bodejo globoko v srce. Tri «*zgo- jiteljice» so zanoslene pri tem delu. Z vso paro se trudijo, da bi čim preje napravile iz nedolž-niii sk,venskih otročičev, janičarje. Jn ne zadovoljijo se samo s potujčevanjem in učenjem «Giovinezze», ampak posegajo celo po posebnih metodah «vzgoj*vaja». Vri do petletne o-troČiČe uvajajo v šolsko disciplino. Mesto da bi gospodične -vzgcjiteljicea pustile, da bi se otroci prosto gibal: in fe igrali, jih posedajo v klopi, kjer morajo sedeti s piekrtžanimi rokatni itd. ter jim ubijajo v glavo stvari, ki so za take otročičke prava muka. Pri teh-Ie otročičih ho-spitirajo učiteljiščniki zadnjega letnika. Tudi značilno! In kaj pravijo matere tth otročičev? Še važnejše je vprašanja, -ki bi jim ga postavil, pa je, zakaj same ne vzgajajo svojih malčkov vsaj do šolske dobe v jeziku, ki jim ga je da* Bog in so nam ga vsem zapustili in vzročili » varstvo naši predniki! k — Prometne težave. Na ajdovski progi se je položaj sicer nekaj zboljšal, toda na državni železnici Gorica—Podbrdo vlada še vedno občutno ponaanjkaje vagonov. Izza teh prometnih težav so zlasti težko prizadeti lesni trgovci, ki že po več mesecev prosijo železniško upravo za vagone, pa vse zaman, vsled česar trpe tako oni, kakor tudi v lesni industriji zaposleno delavstvo, velikansko Škodo, ker je vsled pomanjkanja prevoznih sredstev paralizirana vsa lesna trgovina. Sicer pa naj jim bo v — čeravno klavrno — tolažba, da ni to samo goriška bolezen, ker sc tudi Videnj hudo pritožuje radi pcmanjkaja vagonov. Goriška trgovsko-obrtna zborica je prejela te dni zagotovilo, da bodo oa progi Gorica—Aj-dvščina čimprej uvedeni posebni tovorni vlaki, ki bodo vozili po trikrat na teden. Ako bi se ta obljuba uresničila, bi bilo ustreženo ponovnim željam prizadetih krogov in tudi ajdovski polž bi se pričel mogoče hitreje pomikatit Toda bojimo se, da italijanski *quanto prima» ne pomeni «čimpreja, «takoj^, temveč «črez leto dni» ali pa še več. — Izseljeniškc šole. Pred več meseci smo poročali, da namerava generalni izscijeniški komisarijat vpeljati tudi v novih pokraj.nah lzseijeni^Ke šole, ki že več časa oosLojajo v starih pokrajinah in ki so se prav dobro izkazale, Namen teh šol je izpopolniti naobrazbe izseljenca v njegovi stroki in so po navadi trimesečni tečaji, ki se vršijo v zimskem času, ko se izseljenci zopet vračajo v domov no. Mesto da bi izseljenci v tem Času lenuharili, se jim s temi šolami nudi možnost, da ta čas izrabijo v svrho svoje strokovne spopoin tve, da potem lažje konkurirajo v tujimi z drugimi delavci ter dosežejo ugodnejše delavno pogodbe. Ob koncu učne dobe izstavi šolsko vodstvo marljivim poslušateljem diplomo, na katero polaga,o precejšnjo važnost zlasti lranco< ski in belgijski delodajalci. V prihodnjem letu bo otvorjeno na Goriškem pet takih šol in sicer v Krminu za stavbene mizarje, v San Lorenzo di Mossa za zidarje, v Gorici za stavbene mizarje, v Zagradu za kamnoseke, pri Sv. Luciji za tesarje. Je sicer bridko, da bodo uvedene v naši deželi, v kateri je bilo prej jela in dela dovolj za vse in ki takorekoč ni poznala izseljevanja (izvzemši gorate kraje), šole, v katerih se bodo naši ljudje pripravljali na izseljevanje, toda ne moremo si kaj, da bi teh šol ne prav toplo priporočili našemu ljudstvu, katerega sedanji žalostni gospodarski položaj naravnost sili k izseljevanju. Obžalujemo le, da je v slovenskem delu pokrajine otvorjena samo ena taka šola. Sicer pa bo teh pet šol samo prvi poskus in, če se ta poskus obnese, bodo po vsej verjetnosti vpeljane še druge šole. V najkrajšem času bodo v za sedež šole izbranih občinah objavljeni pogoji vpisovanja in učni sporedi teh šol. — Iz Kanala Občinske volitve so pred vrati. Ze v nedeljo, na dan nedolžnih otročičev, bodo poklicani občinarjit da pokažejo z glasov-n.co v roki, za kakšno pot so se odloČili. Mi. ki poznamo kanalsko Ljudstvo, vemo, da bo stalo zvesto zmagi od 6. aprila t. L in da bo tudi v nedeljo kot en mož napravilo svojo dolžnost. V zadnjem tednu sta postala precej agilna občinski komisar g. Muznik in industrijalec Kralj. Hodita po vaseh, se prijazno smehl,ata in obljubljata. Tako sta bila v Idriji in Vrhu ter sta obljubljala takojšnje pomoči. Bodisi da je treba ceste, mosta ali vodovoda. A mi vprašamo te gospode; Kje so bili prej, n. pr. pred enim letom, zakaj niso takrat hodili na oglede. Samo sedaj, ko rabita naše glasove, Smo jim dobri. Gospodje, poznamo takšne volilne manevre. Značajni Kaoalci, ne pustite se premotiti od takšnih obljub. Tudi naj vas nt straši grožnja, da boste imeli zopet komisarja, če bi ne volili, kakor hočejo Muznik in tovar.ši Kakor ste dne 6. aprila pometli s Peternelom in Tazzoli-jem, tako naj se zgodi dne 28. decembra z M uznikom in Kraljem I Tekom tega tedna bo Iziel kakor običajno „EDINOSTI" Naroča se v TIskarni .Edinosti* GOSPODARSTVO Česa nam manjka Dve reči sta, Id manjkata, m to pomanjkanje občutimo mi v goriški okolici na svojih ramenih. Manjka nam dobre izvozne zadruge in zadružne banke. Naša dežela, posebno pa goriška okolica, je izključno poljedelska. Ogromne množine zelenjave in sadja se pridelajo pri nas. St. Peter, Standrež, Vrtojba ne zalagajo samo Gorice in deloma Trsta in naših gor, sorveli, kdo je upravičen do delitve in po vrste svojega premoženja, b) V drugo vrsto, katerih načelih se ta upravičenost ugotovi _ » ______v • m • • •»______ r\Lr * .1!__* ... i... . _ l * _ — pa spada premoženje, ki je sicer s pravnega stališča last občine, ker je ta kot lastnica vpisana v zemljiški knjigi, 9 katerim pa občina v večini slučajev prav nič ne razpolaga: m si tudi od pamtmka ni lastila nikakih pravic do njega. In o teh hočem napisati nekaj opomb. Taka zemljišča n vživali nemoteno posamezni občani ali skupine izmed njih, takozvani upravičeni deležniki. Dočim so ampak so tudfi gUvm zaUgateljjzvoznega ^ ^^ (pr^ 150 do 100 leti) gotovo "" vsi takratni posestniki odnosno hišni glavarji dotične vasi deležni vžitkov na skup- manj sličili Skupno določilo vsem tem zakonom je bilo to, da so natančno predpi- Občma aH. pa posebna komisija, izvoljena od starešinstva, je morala sestaviti imenik upravičenih deležnikov, katerih število se ni skoro krilo s številom hiš odnosno družinskih glavarjev v občini Oni, ki niso imeli pravice do skupnih ivtžitkov, to bili izpuščeni iz imenika. Omeniti moram sCj da so deležniki ▼ večini slučajev dobili prt-tikajoče jim deleže popolnoma brezplačno v svojo last ki posest, ckučim so bili v drugih slučajih obvezani položiti v občinsko blagajno malenkostne zneske, ki pa niso __t_________________________ niti zdaleka odgovarjati vrednosti pri- nem zemljišču, so si pozneje novi gospo- j deljenega zemljiščnega kosa. Tudi to po-darji (novohišniki) pridobili tel pravico le j stopanje potrjuje naziranje, da so bila z izrecnim dovoljenjem prvotnih upravi-, skupna zemljišča zasebna lasi, dasi vknjU čencev. Bili so sprejeti v njih krog navadno žena na ime občin. Po nekaterih krajih aa proti piačUu določenega zneska v gotovini «e delitve dejanski že izjvršile; upravičenci (nekje 40 gl) aH pa tudi v živilih. (Znan mi so stopili v posest odkazanih jim deležev, fe slučaj, da je moral vsak na novo spre- ki jih vživajo nemoteno že desetletja v ' zemljiški knjigi pa se delitev ni izvedla. Naravno je bilo, da je prišlo pri takih delitvah večkrat do hudih sporov, Dognalo se je tudi, da ni vsaka delitev primerna, ljena iz pol kg mazavega mila raztopljenega v 1 litru vode, kateri primešamo še pol liira petroleja. Dalja karbonilej in močan lug. Krvavo ■i škropimo irrpeŠHo samo v pozni jeseni in posili ko je drevje brez listja. Drugi nevaren sovražnik sadnega drevja je mak rimski pedlc. nočni metulj katerega samica ima ie Štiri krat- jeti član pogostiti vse prejšnje upravičence fjusarje) z bokalom vina in s kosom kruha). Stari upravičenci niso bili primorani sprejemati norvih deležnikov. In tako vidimo, da se je krog upravičencev trdno sklenil, posebno* kjer se je ta nanašala na pašnike trga. Nekdaj je tu bujno cvete 1 izvoz in se danes cvete, Če tudi je mnogo trgov izgubljenih. A od tega vsega nima naš kmet skoro nič. Proizvode truda in znoja mora prodati na trgu trgovcu izvozničarju. V Gorici je kar cel niz takih koncesijonira-nih in zakotnih trgovcev. Ti gledajo, da se čim bolj okoriste. Nr še kmetice dobro vedo kako gre pri njih z «men> in vago** ali nič ne pomaga. Dokler bo kmetijske pridelke spravljal na svetovne trge trgovec, posredovalec itd., dokler bodo trgovci urejevali cene proizvodom, bo vedno stara pesem, ki jo naši kmetje dobro poznajo izza onih časov, ko še ni bik> izvozne zadruge za krompir: «Ena leha tvoja, dve moji». Trgovec se bo okoriščal, dokler se bo pač kmet pustil izkoriščati. V to« ga pač sili konkurenca in poleg tega še zavarovanje za rizik, ki ga ima pri izvozu zelenjave. Edino krompir se danes izvaža na podlagi zltdruge, kje so pa drugi pridelki: grah, solata, zelen fižol, spjnača, šparglji in druga zelenjava in sadje? Samo koliko čre-šenj, lirusk, jabolk in sliv ima naša okolica, da ne govorimo o grozdju in vinu. Vnovčitev vseh teh pridelkov bi lahko prevzela zadruga, katero bi vodila sposobna, poštena in energična oseba. Kajti taka zadruga zna biti blagoslov božji za svoje člane, in ne samo za nje, ampak tudi za vso okolico, kajti ona ima blago v rokah in razpolaga s pretežno rvečino produkcije in na ta način tudi lažje urejuje ceno, kar je — skoro bi rekel — glavna naloga njena. Zadruga, katero imamo za izvoz krompir- ^ ^ ^ _______________ _____ jat ne sloni nikakor na kapfiaiu, sloni nai^^T^ (s^&af, ki "so položili'na ftpravdčenib deJežrikov, p^tem je šele kreditu svoph članov m zadruzm disci- kupnin« in postaE na podlagi pravilne delitev izvršil, odobril in poskrbel za :a današnje življenje neobhodno potrebno, mora dovesti našo deželo in z njo našega izmučenega kmeta do večje samostojnosti. ke izrastke Ikratke peruti) in zato ne more leteti Zato pa ima tri pare krepkih nog s katerimi hitro teka. Pokaže ee pozno jeseni. O mra- ko je začela cena zemlji rasti in ko vžitek aH gozdove. Radi tega in iz raznih drugih na skupnem zemljišču ni dopuščal več razlogov je državna oblast izdala že krog sprejema novih deležnikov. In v resnici leta 1884 poseben okvirni zakon o delitvi imamo danes slučaje, ko šteje občina do skupnih zemljišč, ki je obširno in izčrpna 200 ali tudi tveč hiš, vžitne pravice na nje- i vseboval razne določbe za taka otpravila, nem skupnem zemljišču (gmajni) pa ima le Na podlagi državnega okvirnega zakona malo posestnikov, in nikdo drugi. Seveda so potem posamezne pokrajine sklenile se to čudno zdi sedaj v povojni dobi mla- j svotje pokrajinske zakona, s katerimi je •dim gospodarjem, ki zahtevajo z vsem bilo postopanje pri delitvi s.lnrprn'h zemljišč povdarkom tudi tukaj enakih pravic, ker usmerjeno na druge oblike. Glarvna refor-n osi jo enake dolžnosti. Če pa pogledamo, ma je obstojala v tem, da je postal v zmislu kako so ti deležniki prišli do svojih pred- j novih zakooorv krajevni komisar za agrar-pravic, bomo videli, da so oni pravzaprav ne operacije v prvi stopnji edino pristojno pra/vi lastniki zemljišč, ki jih -skupno vži- oblastvo za izvrševanje sličnih oosJov, vajo. Ne trdim, da velja to prav za vsak dočim je do tedaj spadal ta posel v delo-slućaj, a za 90% slučajev pa prav gotovo, krog deželnih odborov. Ker je komisar Na Krasu (v komenskem in sežanskem, razpolagal z dorvoljnim Številom uradnega okraju) so bili pred leti devinski gospodje osebja, posebno tehnikov zemljemercev, in lastniki skoro vi&ega zemljišča. Ko je pri- ker je združeval v sebi posle upravne in čela zvezda njih slave in mogočnosti za- sodne narave, je delo Šlo hitro szpod rok. ha j a ti, so ti gospodje začeli prodajati svoja Toda tudi on je bil vezan pri delitvah na zemljišča prejšnjim podložnim kmetom. In stare ne izpodbijane navade, in tudi on je kjer ni posameznik zmogel kupnine, se je moral v prvi vrsti nesporno ugotoviti ime- ku oživi, samci letajo po zraku, samice pa hitro plezajo po deblu navzgor. Ko ae na deblu oplode, samci poginejo, samice pa zležejo na vrhu v kupčih do 250 jajčic. Jajca ostanejo čez zimo med popjem. Spomladi iadezejo gosenice, katere zapredajo popje in liste, jih objedajo in liste popolnoma preluknjajo. Gosenice razjedo listje, tako da ostanejo sami peclji. Kjer se razplodijo objedo drevje do golega in uničijo ves pridelek. Edino uspešno sredstvo proti temu škodljivcu je, da pozno v jeseni, ko prileze iz zemlje metuljček polov i mo samice, ko lezejo po deblu navzgor. Polovimo jih na ta način, da pri-vežemo kak meter od tal na deblo papirnati pas, katerega namažemo okrog in okrog kaka 2 milimetra na debelo s .primernim lepivom, ki ostane več mesecev lepljivo. Ko samice lezejo po deblu navzgor se na tem lepivu ulovio in poginejo. Sedaj je najugodnejši čas za to delo. Tako lepivo {-amerikansko lepivo«Tree Sti-chy») m papirnate pasove imajo v zalogi Tržaška kmetijska družba v Trstu ul. Raffincria St. 7 in Slovensko kmetijsko društvo v Gorici ul. Carducci št. 7. Krvava uš in mali zimski pedic sta glavna zagedalca sadnega drevja proti katerim ®e moramo boriti že sedaj, ako «e hočemo iznebiti nevarnosti, ki jih povzročujHo. • HIŠA se proda v Skorklji - S. Pictrc. NasJsv pove upravnišlvo. 1673 EISA na prodaj v Skednju št. 151, 6 prostorom vrt, električna ra^vetljava v središču vasi, razgled na morje pripravna za vsako obrt. Cena ugodna. 1669 GOSPODARSKI ODSEK trga Vipave odda v najem pašnik »Ravnik* na Nanosu (110 haj potom javne dražbe, prvo nedeljo po novem letu, t, j. 4. januarja 1925, ob 11. uri dopol* dan, v občinski pisarni v Vipavi. Pašnik j« pripravljen za ovčjerejo ter ima za to po* trebne hleve in orodje. Poleg tega je na razpolago tudi več njiv. Natančnejša pojasnila se dobijo pri gospodarskem odseku v Vipavi. 1638 Mali oglasi PRIJATELJEM in znancem naznanjam, da točim teran prve vrste po L 5, za dom po L 4.^0, vipavsko po 3.20, za dom po 2.80; istrsko črno po L 3.20, za dom po 2.80; domače črno po L 3.80, za dom 3.60. Komur gredo domače klobase in božično drevo, naj pride k Francu Zafredu, C. Beivedere št. 1. 1671 BABICA, diplomirana, govori slovensko, sprejema noseče. Na željo zdravniška pomoč. Največja tajnost. Via Bosco 10,1. 1672 ŽABNICE, angleške ključavnice, ključi, pil«, žage, vijaki, obliči, žeblji, žica itd Zaloga železnin« Via Filzi 17. 1670 2GANJAJRNA. Vsakovrstni likerji, pristen domač tropino v ec, slivo v ec, brinj?vec, man sala, vermuth itd. prodaja na drobuo in debelo. Priporoča se lastnik Jakob Merhar, Sv. M. Magd. zgornja, Bivio 4. 1635 IZVRSTNA kapljica. Istrsko, belo in črno vino, za na dom po L 3 prodaja restavracija Zorko. 1644 TRTE, sadna drevesa, cepljcna. Konkurenčne cene. Ivan Forčič, Preserje - Komen. Zaloga: gostilna Gorona, Rojan. 1647 DEKLE vešče šivanja, išče kakršnegakoli mesta, najraje pri šivilji. Gre tudi za pestunjo. Ponudbe pod «Poštena» na upravmštvo. 1663 HIŠA, petnadstropna, z vrtom, v sredini mesta, dobiček 10% dokazan, sc proda za L 85.000, eventuelno za saldoceno L 52.000. Via So-litario 25, III., od 1—2 popoldne. 1664 PLANINO, dober, mehanizem Renncr Stutt-gart, strune križane, se proda. Solitario 25, III. 1665 GLASOVTRJE v vsakem stanju popravlja, uglašuje, kupuje in ceni. Pečar, Trst, Via Molino a vapore 3/II. 7 BAEiCA. avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tainost zajamčena. Sla-* vec. Via Giulia 29. 1602 DOBIČKANOSNO posestvo, obstoječe iz 16 ha zemljišča, polja, gozda, vinogradov in kra-sega sadovnjaka na lepi legi zelo ugodni za letovišče, z obsežnim poslopjem, pripravnim za vsako trgovino ali obrt, se proda radi selitve po jako ugodni ceni. Pojasnila de je trgovec Černe, Trst, via Giulia S4. 1668 tako je tudi z zadružno banko, ki naj mu preskrbi cen in dober kredit. Koliko naših kmetov je zadolženih pri raznih bankah in kako bo s temi zadolžitvami čez nekaj let, ko kmetič vendar prisluži komaj tolU ko, da preživi sebe in družino, da plača niz davkov?! Kaj pa še da plačuje visoke obresti, ki mu jih zaračuna banka! Žalostna bo pesem, ko bodo peli bobni pred hišami. Vojna jih je prisilila, da so se zadolžili in to vse pri individualistično-k a pit a H stičnili bankah, ki so na svojih poteh brezobzirne kot je ves sistem kapitalizma. Naše ljudi mora prežeti misel, da njih prihranki morajo v njih posojilnice in hranilnice, ne pa v banko kapitalista. Krahi bank, ki so na dnevnem redu, morajo izučiti našega človeka, da tam denar ni 'mren, če tudi so obresti večje in da so obresti bank le limanice, na katere se l»ove kalini. Kmetje, na vaši dlani leži vse! Organizirajte se v zadrugah, kajti zadruga je vaša ustanova, ki prinaša dobička le vam! Poleg izvozne in nabavne zadruge si moramo ustanoviti svo^o zadružno banko! __G. GORKI C FRANCE; O delitvi skupnih zemljišč Vc čina skupnih zemljišč v naših krajih se označa za last občin, ker so kot taka vpisana v zemljiški knjigi. V nepremičnem premoženju občin kot javnopravnih bitrj razločujemo dve vrsti: a) Premoženje, s katerim občina prosto razpolaga, ki ga lahko proda, da v najem, ne da bi si kdorkoli izmed občanov lastil bodisikaterekoli pravice do njega. Občina niki po starih navadah, sledili očetom pri udeležnikov. Le na mesto prejšnjega kra-vžirvanju skupnega zemljišča. In to je šlo jevnega komisarja je prišel kr. komisar za od roda do roda. Enaki slučaj so mi znani likvidacijo običajnega prava- Odlok-zakon iz baške doline, kjer so tolminski gospodje izrecno dcA>ča, da ostanejo v naših krajih prodajali svoja zemljišča posameznim sku- v veljavi prejšnji tozadevni zakoni in da so pinam kmetov. V grahovski clbčini hranijo novi koenisarji vezani pri svojem poskava-še danes izvirne kupno-prodajne pogodbe nju na nje. Nase Ipscfetvo bi torej na in raz/sodbe višje dfevčne oblasti v Gradcu, j podlagi povedanega ne imelo povoda, da ki rje pred več kot 100 leti izrekla, da je £e razburja, ker so njegove pravice po» za-dotično zemljišče zasebna last v razsodbi konu zaščitene. V tem naziranju me po-ir 1 - __ • i- rtclrr nnenoma naštetih kmetov m ne javna trjuje tudi okolnost, da predpisuje odlok, Kakor z izvozoo zadrugo, ki naj tudi oskr- ^činska lastnina. In ta zemljišča se še s 'katerim je vlada raztegnila na naše bu,e naše kmete z raznirni potrebscinami,, ^^ ^^ ^^ a ^ vkn^Ž€na na kraije občinski in pokrajinski zakon, izrec- ime dotične davčne občine. Če bi se hotel no, da ostanejo vse pravice in navade kdo potruditi in iti tudi drugod stvari, do glede uživanja občinskih zemljišč nedo-dna, bi dognal, da je več aii manj izvir teh taknjene kakor so bile do sedaj skuptirt, zcmftši povrod sličen opisanemu, I VpraSanje. ki ostane ie odprto, pa je: ^ ^ >!«fctvo znalo z mzkfii in mofilo ibf ^„Jf vWba v L u$p«ho^ daniti ^oje „a^. V obči- zeml)iski km,g. netočna. Pogresek pa. wiaAe iujJanTm Se mlajše bJ napravljen pred davnm, iaaom vded tajnik U velikokrat m poznajo bistva brezbriznosh delezmkov m komotb.osu j^^; ta W „^la j^ti ™lji urad^stm, k, ^ .zvralo vpjse v zemb,sko, doUčnikov, roditi kvarne posiediie Treba in upravičenimi deležniki. Ko so krog leta 1860 naše občine dobile samoupravo (avtonomijo), je takrat izdani občinski red, ki je veljal potem do 13. januarja 1923 izrecno določal, da veljajo glede vživanja občinskih zemljišč stare neizpodbijane naiva- EGIPTOVSKI grafolog pove preteklost in pri-hodnjost. Corso Garibaldi 14, I., desno. _1667 G, DOLLINA.R, Trst, Via Ugo Polonio St. 5 (prej \ia Bacchii Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Veiika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega 1. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 16 KDOR 2ELI V JUGOSLAVIJI popolnoma var-no in dobičkanosno naložiti denar, naj se obrne na Gospodarsko pisarno d. z. o. z. ▼ Ljubljani. Wollova ulica 1. 36/2 Mednarodni anončni zavod JOSIP ČEHOVIN Trst, Vlale XX Scttcmbrc 65, I. prevzema inserate in male oglase za vse tu- in inozemske čase pT Trst, Via Ma zirJ 46 Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša preljuba mamica, stara mati, prababica itd. gospa cesarsko potrjenje, je bil razglašen kot dežedni zakon v deželnem zakoniku, nakar se je delitev izvršila in vknjižila. Od leta 1870 pa do leta 1911 je dobiti v vsakem , 1 1 letniku deželnega zakonika goriškega ceJo je popolnoma svobodna pri upravljanju te! vrsto delitvenih zakonov, ki ' - - (Gospodarski vestnik.) drevje pred njihovimi ikodjhrcil V čreva, da more jed lažje naprej. K tem spada »rusko oJ;e» in «belo olje*, oboje je narejeno iz petroleja. Ta olja so iako izvrstna za mazanje samokohsic, vozov, bicik-lev in automobilov, za človeka pa niso. Sicer pa vsako olje, če ga vzamemo več kot ga morejo prebavljalni sokovi predelati, služi kot dristilo. Dristila koristijo samo tedaj, ko se hoče pognati iz telesa maae gnijočih, strupenih ali drugače Škodljivih snovi, ki smo jih viili; d-a bi jih a rabili redoma, nam mnogo več Škodijo kot oristijo. Dristilo, ki ga vzamemo v obliki čaše mineralne vode adi drugače, nam pač začasno odpravi zabasanost, ki je nastala radi enostranske, enolične krane; oživilo bo aatfič&o lenobo in premagalo nespečnost. Toda zato bo isto dristilo položilo temelje za drugo, še hujšo «blokado». Skoro vsem odvajalnim sredstvom sledi zapeka, ki je hujša nego je bila prej. Važna stvar, ki si jo moramo zapomniti, je, da zapeka pomenja ohlapne mišice, »zadimljena* pljuča in nezadostna mera spanja. Ti vzroki so glavni v največ slučajih, za njimi pride šele slabo balancirana ali razpored jena dijeta. Iz tega sledi, da ne bomo odpravili zapeke samo s premembo dijete. Delajte telesno, pomagajte z redno telovadbo zvečer in zjutraj, da občutijo nekaj napora tudi tiste mišice, ki pri poklicnem delu ne pridejo v poštev. Napnke nekoliko zlasti velike mišice trupla. Spite v sobi, ki ima okna odprta na stežaj. Poslužite se vseh živil, zlasti masla, sadja in zelenjave i« opazili boste, da vam ni treba nikakega dristila več. £ LISTMCA UREDNIŠTVA Vsled ovir tehične narave smo morali odložiti nekoCko važnega gradiva do nedeljske številke, med drugim tudi obširno in vele-zanimivo poročilo o jubilejni predstavi Dram. društva v Gorici Pohujšanje v dolini šent-florijanski). Poročilo objavimo prihodnjo nedeljo, na kar že danes opozarjamo naše občinstvo. — V zadnji «Goriiki Straži« smo z začudenjem čitali popravek, ki ga je objavil naš zvesti in cenjeni aotrudnik dipl. com. Gomi-šček. Izjavljamo, da smo pismo g- Gomiščeka, ki se omenja r tem popravku, prejeli ter da je bil nai najreenejš-i namen, da ugotovimo, v koliko je pritožba našega sotrudnika upravičena. Ker pa je pri nas v veljavi potrebna navada, da se rokopisi po uporabi uničujejo, nam to ni bilo mogoče. S tem nočemo nikakor trditi« da bi bila z naše strani izključena vsaka možnost tiskovne pomote, možnost« ki j« ie vsled naglice dela pri dnevniku razumljiva in tudi neodpravljiva pri vseh listih. Vse to smo hoteli sporočiti našemu sotrudniku v zasebnem p smn, ki smo ga odpravljali ravno v hipu, ko nam je prispela zadnja številka «Gor. Straže*. Potem -je postal, žal, naš odgovor brezpomemben. Da cenimo stroko vnjaiko sodelovanje p Gomiščeka, to dokazuje — mislimo — najbolje dejstvo, da tudi danes objav^amo važen ~ darski Članek kpod ngatfovega DAROVI Pretečeni teden smo javiB količino živil, ki je darovala Divača in sosedne vasi za naše uboge malčke. Danes ae je oglasil ▼ uradu «1 G.» zopet g. Mlakar ter nam izročil 119 Lir katere so vrli Divačanje darovali n božičnico ženske podružnice «£ol. društva*. Bodi tem potom izrečena zahvala vsem, ki ae na kakršenkoli načm pripomogli do tako lepega uspeha; posebna zahvala gre g.čni Pavlini Premru iz Motovuna g. Milku Gombač iz Naklega pri nabiranju živil a g. MahorčSču pri nabiranju denarnih prispevkov za žensko podr. «ŠoL društva*. Bog plačaj stotero. Za svetoivansko podr. «§oL društva* ao darovali: Naša Dvojica Gradišar 50 L Pri svatbi Janeza Majcen in Maričke Kodelja r Ložah se je nabralo 27 L Darovali ao: Dr. Pavlica, E. Mayer, Kodelja Fran. Mohorčič Ivan in Mer-cina Ivan po 5 L; Počkar Franc in Sček Alojzij pa po 1 L. Za refekcijo sv. ivanskega vrten so darovali posestniki iz Lož 80 kg krompirja — in sicer: Fajdiga Damijan, Nabergof Kristjan, Nabergoj Silvester. Vidrih Andrej, Benčina Jože, Mo-horčič Ivan, Majcen Janez po 10 kg; 2gur Franc i Kodelja Lojzka pa po 5 kg. Za svetoivansko podruž. Sol društva je nabral Udovič Frane 0.30 L. Darovali pa so Kralj Marija in Kralj Osfcar po 5 L Naš Kolom-binček 2 L« Poropat Milk« 3 L, g.a Marali 2 L — skupno 26.— L. Pri Miklavžu svetoivanske podruž, šol. društva so preplačali vstopnino: Pucelj Jakob 10 L, Dr. Vratovič 7.50 L, Schmidt Hiako 5 L, De-kleva Angelj in Kooestabo Marija po 3.50 L, Valentič Kani, Dougan Jožica in Rudi po 2.50 L, Pouh, Bak Antonija, Milko in Ramič Pero po 2 L, Pahor Marij in Skeri po 1 L, N. N., Germek A, 2 i vic Mar. N. N., M are Ana, Loze j, MJač, Sušelj 1. Suše 1 j J., Ceraigoj, Zadnik, Župančič, Počkar, Cepar Angelo, Korent Ivan in Kređcič Karlo po 0.50 L; N. N. 10 sto t. skupno 60.60 L. «Za božičnico «Spio& slov. žen. društva v Gorici so bih pobom nabiralnih pol do sedaj nabrani sledeči zneski: v Solkanu od gčne Franko ve: neimenovani L 10, Marušič 5, Oblo-kar 5, Ravnik 5, Čeme 5, neimenovani 15, neimenovani 2, neimenovani 2, Prencis 3, skupaj L 52.—. V Štandrežu nabral Ivan Brajnik: Ida Vergna L 5, nečitljivo 3, Ružič Ant. 5, Rili. Orel 5, Mar. Kregan 5, Komel 10, Nanut Ant. 4, Lutmann Jož. 5, Tabaj Roz. 5, Zavadi a. v An L 5, Lutmann Jož. 3, Nardin Jož. 5, Emil Brajnik 3, Manut Rudolfa 2, Hobau Jos. 4, B. Lutmann 6, Paoletič 5, Paskulin 2, skupaj L 90.—. V Bovcu nabrala gčna. Dana Milekuževa: Cassan Fr. L 1, Stergulc Slavko 1, Rossi 2, Pristave 2, Durjava Ant. 1, Schrittureser 1, Reselj Iv. 2, Oskar Mlekuž 5, P'eselj Oskar 2, Huber Dom. 2, Voješcki 2, Mat. Schrott 5, Olga Miklavič 3, Henrik Mlekuž 3, Marica Cičigoj 3, skupaj L 35.—. V Zaloščah Saksidu nabrala gčna Golje va Mimi: Golja Mimi L 5, Ivan čič M lan 1, Kralj Jožef 1.20, Lisjak Andrej 1, Vo-dopivec Anton 60 stot., Roječ Franc 2, Saksiđ'a Marta 50 stot., KnapšČ Vladimir 2, Kastelic Franc 1, Lisjak Marija 2, Saksida Rudolf 2, Saksida Josip 2, Lisjak Alojzij 5, Poljšak Anion 1, Vodopivec Jožef 1, Vodopivec Rozalija 60 stot, Vodopivec Leopold 1, Saksida Alojzija 70 stol., Sintgoi Karolina 40 stot., Pirjevec Ivan 50 stot.. Podpornik Štefanija 5, Budina Ivana 40 stol, Saksida Pavle 5, Lisjak Marija 1, Vodopivec Franc 1 in Budin Viktorija 2. Skupaj L 40.90. G. Koudeika Ivan daroval L 5. Srčna hvala vsem darovalcem in gdč. nabi-rateljicam. Spominjajte se ob vsaki priliki ,Dijaške Matice4 FaMi slomili (mm mol Tržaška posojilnica in hranilnica registrovana zadruga s omejenim poroštvom uraduf« v svoji lastni hiši ulica Torreblanca štev. 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za Čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovora Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Orodne ure za stranke od 9 do 13 Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-37. 8 Največja szlhera l na sram Naznanjam cenjenim odjemalcem, da dobijo v moji zalogi zraven drugega najfinejšega in najnavadnejšega obuvata kakor tudi trpežnih modernih goj-Jzerjev za smuči, planinskih čevljev mojega izdelka, tudi vse tipe tvrdke „ADRIA", ki je imela svojo prodajalno v ulici Rettori št. 1. Ti izdelki so priporočljivi za vse turiste in izletnike. Vse blago je iz najboljšega usnja. Trst Pi&zza Rosarfo 5, Trsi (Pri cerkvi Sv. Petra.) Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na deb lo in za družine Via Cuniceli 8f na drobno in za družine Via Gluliaai 32 Telefon 27-66. "Priporoča se lastaik (12) FR. ŠTSaHCAi?. vsake vrste in mere. Prodaja na de-beio in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. — Piazza Oberdan 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. n ALOJZIJ POVH Plozra GariMdl 2, L L TeL 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupnje, popravlja vsakovrstna predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. Vprašajte povsod M0m k Mi® lito. v Trstu reffiatrovmau aadc. a neomejenim j »m«trom m Pfer Lfllgl da PnteMnn 1» prifliae knsmidnm katerega bi se morali posluževati vsi trgovci in obrtniki kakor tudi kmetovalci Obrestuje hranilne vloge po 5\ Večje vloge; vezane na odpoved po dogovoru. Sprejema tudi vloge na tekoči račun W3T v DINARJIH "S2t ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune Daje posojila na menično pdtoStvo, zastavo vrednostnih papirjev ofl dragocenosti. Uradne ne KM xL H v>7,6m. US-K MamMMate«. n/ iutf* Enodružinska vila t neposredni bližini mestnega parka v Mariboru s takoj razpoložljivim stanovanjem, se proda po jako ugodnih plačilnih pogojih, oziroma se da v najem. Nova stavba, obsega 4 sobe, kopalnico in sobo za služinčad, kuhinjo s pri tik linami in prostorno režo, vse električno razsvetljeno, 18 let davkov prosta, 1.500 m sočirns^a in okrasnega vrta * cementiranimi potmL Ogleda se lahko dnevno od 9—11'ali od 3—4h, Maribor, Tomšičeva ulica 215/L (764) lnserirtiie o „Edinosti" Kupujem 731 domačih in divjih živali (lisic, kun, vider, dir« jih mačk, dihurjev, jazbece v, divjih koz, zajcev L L d. Lovci in nabiralci kož vprašajte u ceno, predno prodate vaie blago I Franc Stres, Kobarid (Caporetto) Zaloga usnja in vseh čevljarskih potrebščin. Zaloga raznovrstnega obuvala, ročnega in tovarniškega izdelka. - Cene, da se m bati kon* kurence. - V zalogi imam vedno atrojene jančkorc in druge kože za kožuhe. M2ROĐILNICA mario ¥mtm Sv. H. Kog! zgornja Z Bivlo. TeL 774 prodaja na debelo in drobno. 10 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika izbera cepilnih potrebščin. Najvišje cene plačujem za V kun, lisic« tiifturjsv, verie, krS^v, in doma^h zajca j. Trsi, Via Cezara iiaitlsli št- HO S 8« nadat r., vrata iS >17 Sprejemajo se pošiljatve po pošti- 3EO B p rjBB3E H I! Na obroke I! ♦♦♦m Moške in ženske obleke, izdelane in po meri. Bogata izbera tu- in inozemskega bla^a, plaščev, paletots, površnikov, dežnih plaščev, obuvala, klobukov, ženskega perila itd. Lastna krojacnicj za ženske obleke. - Cene in psgoji najugodnoiši!! Prvovrstna krojačnica za moške obleke (Hale XXX oitsfre 3, [.Tel. 39 23 NB. Trrdk;i „ProvTidc«M" Vi» Gtoiuttic4 »5 s« je z dru lih z u j so. Najboljši š^afni stroji so Koifccljši Esit:r!Jil. Hiivečls I. R. I. Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za šivanje in vedenje J j 570.—, ?a-kiopni z dvema predalom« L 720.—. Izbera inozemskih strojev p 3 naj zmernejših cen-h. Zaloga štfvifriih strojev In 24 Ccrveiac!, Trst, ffla G. carujcc! 27 Na zahievo se pcAJjefo cm.ki. PODPLATI Iz pristnega kaučuka. „PALMI" Trsi, Cia Coroaei 9. Predno kaj nakupite, obiščite Veliko skladitte pohištva tvrdke alessandro LEVI S*!NZI Vta Rettori it 1 - Via M«Kani on S«. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki Izberi. Via S. Caterlna 7, vosal Via Mazzinl naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel piiniHimi igiuseppe spe i g : veliko izbera to- in inozemskem »losa 8 mm molke In Ženske obleke po koekurenčetfi cenah. g Speclaliteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO. l—H—M—I —II— U—— H—IWtf«WI» -j ■trstI B I i