Podlistek Stabat Mater dolorosa. (talosfna Je Hlafl sfala.) innhBi? poietek kraane e«rkTen« ^>estni KStabat Mater doloroe-". fiilo je v umbrijskem mestu Todi na LaSkem. |Ja zidu samostana je sedel po kosilu v času požitka Irančiškanski pater, Zamišljen je zrl v daIjavo, ma obrazu se mu je pa brala žalpst. Ii otoiniJi miali ga vzbudi pater, ki je raed tem prišel Biiiao. Brat Jaoez, zakaj si tako otožen ? Lahka rudečica se je pokazala na bledera, iz¦aaittm obrazu brata Janeza. Mol^al je nekaj treouftoT, potem pa je rekel: Brat Marko, dpzdevna modrost človeška je n-> •oinnotst; le volja božja sama je dobra. Kaj pa si želel,lda se ti ni izpolnilo? je vprafal aopet Marko. Ouden se ti bo morda zdel povod moje otpžnosti. Žalosten sem že dalje časa, ker se ni še noben pesnik gpomnil Marije, ko je stoje pod križcm, trpela f svojom srcu bolefcine svojega Sina in ko je ridela umirati svojo ljubezen. Pesem, ki bi opevala llarijino žalost, bi morala biti taka, da bi pretresla ¦ebo in zemljo, spreobrnila vse grešnike, pesem, ki bi orenčala pesnika z neminljivo slavp. Kdo zampre izliti neizmerno morje v malo jamico? odgov-pri brat Marko, kdo naj izrazi v borni pesraici vso neizmerno bol problažene Device? Jaz misilim, da se to par zaradi tega do sedaj »» ni zgodilo, ker ni bil nihfie tega vreden, pdgOTOri brat Jace-z, 0 ko bi se mogel dobiti vsaj med brati sv. Frančiška eden, ki bi bil vreder^ opevati žalost Matere božje. Kadar bo volja božja, bodo kiamni govorili! je bil miren odgovor patra Marka. iTedaj pa je zapel zvon, naznanjajoč, da je minul čas počitka, Konec je bil njiju pogovoru; hitro sta Sla brata vsak na svoje opravilo. * • \% mesta pa je prihajal dp samostanskih zidov šum in hrup. Veliko in malo, staro in mlado je hitelo na slavnostni prostor, kjer se je imela začeti pravkar velika ljudska veselica s petjem, godbo, defclamacijami iu plesom. Izmed množice pa se je vefdno vzdigoval glas, poln navdušenja: Evviva Jacopo de Benedotti! In po pravioi so izgovarjala vsa usta todijskih me&čanov to ime s ponosom in hvaležnostjo; kajti Jacopo je bil prirediteli in duša fce sijajne zabave, kakor je bil on sploh 2e prej prireldil mnogo takih Uudskih veselic. Jacopo je lahko prirejal take dragooene zar baT^. Bil je namreč imeniten zagovornik. Glas o njegovih govorniških zmožnostih je šel dalefi okrog; zato pa si je prislužil ogromnega premoženja. Se celo v Riinu in Florenci so izgovarjali njegovo ime 8 spoštovanjem. Izkazpvali so mu skoro kraljevsko 8ast, a bali so se ga pa tudi, ker on je imel jezik oster kakor nož. Sikop pa ni bil, tudi Stedil ni s svoiim denarjem; živel je in pustil životi: užival je življenje t polni meri; kar razsipal je denar. Kjer je bil on, tam je bilp vesolje, smeh. Veselice, ki jih je on prirejal ljudstvu in meS5anstvutv zabavo, so se kar vrstile ena za drugo. Ni Suda, da so ga .Todijci tako slavili in CastilL Zato pa tudi ni čuda, da se je Jacopo imenoval samega sebe s samozavestnim pooosom prvaka todijskega in da se je večkrat šaljivo izraziL, da bo ž njim tudi umrlo mesto Todi, ker je on njegova duSa. Pa dasi je bil ponosen in je samega sebe poveličeval, so ga veudar vsi radi iioeli, ker je bil zelo prijazen in ljudomil. Pa 6e bi ga ne bili Ijubili zaradi njega, bi ga bili ljubili radi njegove žene. To vam je bila gospa! V celi umbrijski deželi ji gotovo ni bUo paras Sama dobrota, ljubeznivost in nedolžnost je odsfr* vala iz njenega krasnega obraza. S svojo lepoto je očarala vse, s plemjenitostjo pa si je pridobila srca vseh^ Vsald daB je Sla v cerkev, pogosto je obisko* vala bolnišnico, šla je od posteljte do postelje; tu tolažila, tam pomagala. Ko je stopala po niestnih ulicah ob strani svojega soproga, odeta v dragoceno svilo, so Ijudje kar obstajali in jo občudovalL In 6e bi se prikazala na ulici v kraljevi obleki s kraljevo krono na glavi, nihfte je ne bi ncvošljivo pogledal, ker ljubili so jo vsi prebivaloi, od prvega pa do zadnjega, kot najdragocenejši zaklad svojega mesta. Kako pa jo je še.le lfiubil njen soprog! Ce je imenoval Jacopo svojo ženo zvezdo in solnce svoJega življenja, tedaj je govoril resnico. Ce tudi je l)il ponosen na sebe in na svoje prednosti, vendar je bil tisočkrat ponosnejSi na svojo pobožno, zvesto, dobro ženo Katarino. In čeprav on ni bil pobožen in je skoraj pozabil na Boga in mu ni bilo dosti mar za cerkev, je vendar Katarina smela delati, kar je liotola. Vi cerkev je lahko šla, kadar je hotela, svo;o pobožnost je lahko opravljala, kakor in kadar ie hotela« S tem svojemu možu ni bila nič nadležna in on j« zaradi tega ni kar nič zaničeval. Ce je pa pn želel, se je pa tudi napravila po knežje in se udeležeVala raznovrstnih zabav. S svojo navzočnostjo je le ša poveUčevala njenega moža ugled. Pri prirejevanju ljudskib. veselic je Jacopo gledal le na sebe in na svojo čast — ona pa ni mislila nič na se. Prisostovala je zabavam le iz pokorščine do moža, a njene misli so bile v nebesih. Koliko je pa ona molila vsaki dan za svojega ljubega soproga, čegar duSno stanje je ona bolje poznala kot vsi drugi, koliko je ona zanj žrtvovala, to je bila njena skrivnost, za katero pa ni nihče vedeL V velikih trumah j« prihajalo ljudstvo na slavnostni prostor. Jacopo je hitei domov po svojo ženo. Ko jo je zagledal, oblečeno v najlepšo obleko in okrašeno z. biseri in diamanti. \% aafiudea obstal in vzkliknil: Katarina, kako si ti krasna! Katarina je pri teh besedah aarodila* Smo! ljajo se mu je rekla: Le počakaj Jacopo, ko pride smri, ne boŠ T66 takih ljubeznivih besed. Kako moreš sedaj, ko se gre§ Teselit, govoriti o smrti? jo pokara ljubeznjivo Jacopo. Glej, da mi ne govoriS vefi o tem. Oprosti, dragi Jacopo; nisem mogla zamol- 6ati te misli. » # Veselica se je zaftela. Za gospodo je bil pripravljen velik oder, pogrnjen z dragocenhn blagom. Na srodi med gospemi jesedela kot kraljica na Castnem mestu Katarina. Jacopo je imel kot prireditelj mnogo opravila na odru. Za prizori so se rrstile deklamacije, petje, in godba. Vse je bilo zadovoljno, veselo, navdušeno. Najbolj zadovoljen, vesel, pa tudi ponosen na uspeh jo bil seveda Jacopo. Ravno jo odigrala godba veselo, poskofino pesem, in še je odmevalo ozračje od navdušenega ploskanja — tu se zaslišijo naenkrat strašni, obupni vzkliki, prihajajoči iz stoterih grl, ki so pretnesli mozek in kosti. Nastala je strašna zmešnjava. Tu pridrvi Jacppo, ves bled in prepaden. Kaj pa se je zgodilo? Za božjo voljo? Kje so gospe, kje je oder? Velik oblak prahu je zakrival mesto, kjer je prej stal oder, izpod katerega je prihajalo srco pretresujoče zdihovanje. Oder se je podrl in pokopal pod svojimi rušami vse gospe. Kot blazen je tekel Japopo k podrtini in začel klicati: Katarina, Katarina, kje si? Pa ni bilo mogoče, najti je. Z Teiiko težaro in previdnostjo so začeli odstranjevati tramove, in kmaln so potegnili izpod podrtega odra tu mrtvo, tam težko ranjeno gospo. Sto in sto rok jq pomagalo pri režitvi, Tu zasliši Jacopo svojts ime. In na onem m<5stu, odkoder je prihajal tn glas, so vzdignili ranjeno gospo. Jacopo je spoznal hitro obleko; bila je njegova Katarina. Takorj je bil pri nji, pa tudi nekaj milosrčnih gospa je že priskočilo, ki so pomagale mrtvaško bledi gospej Katarini. Bila je smrtno ranjena. Kot malo dete ie jokal ob umirajofii soprogi Jacopo. Tu je za trenutek odprla oči in « velikim naporom rokla: Zraka želim. Hitro ji je prerezal Jacopo krasno obleko, to- da kot omamljen je obstal. Pod krasno obleko Ka-  tarinino se je pokazala sppkorna obleka, ki jo je I nosila na svpjem životu Žena tega življenje ia ve- selje vživajočega moža; zelo grobo je bila tkana ta spokorna obleka. V taki obleki je prisostovala Jacopova wproga veseli,ci! Katarina! To je bila edina beseda, ki jo je mogel izreči Jacopo v tem trenutku, pri tem pogledu. Oči so mu bile polne solz. Ona ga je pa pogledala prav ljubeznjiro in je rekla: Moj Jacopo, z veseljem trpim za te! Kmalu na to je prišel k umirajofti Katarini duhovnik s st. oljem. Potem, ko ji ja dal tr. odvezo in ]o pomazilil s sv. oljem, ga je pogltdala s hvaležnim očesom, obrnila pogled še enkrat na moža — in bila je mrtva. Izdihnila je najplemenitejSa gospa todijgka, aremela je najlepša cvetka umbrijska. • Leta so minula. Lepo telo Katarin* m ]• ipsemenilo v prah, odkoder jo prišlo. V Jacopovi palaCi stanujejo tuji ljudj«, 1« tnje obraze sreCavaš po ulicah todijskega m«steca; otroci so že zrastli, starčki so pomrli. Lt aidovje samostana je isto kakor pred dvajsetimi Uti, toda brata Janez in Markp sta že osivela in sta te mo6no postarala. In želja brata Janeza se je izpolnila. T tem času je nararefi dobilo krščanstvo ono vzviSeno petsem, ki opisujo žalost Matere božje pod križem; in oče te lcpe pesmi je bil eden izmed brator svetega Frančiška. V todijski Irančiškanski cerkvi so rdolbene pod postajo križevega pota posamezne kitice prekrasne pesmi: ,,Stabat mater dolorosa", (Žalostna je mati stala), pesni, polne žalosti in bridkosti. Zložil pa je to pesem — brat Jacopo Benedetti iz Todija, imenovan Jacppus.