Leto III., štev. 294 V Ljubljani, sreda dne 13. decembra 1922 Poštnina pavSallrana/ Posamezna stav. stane i Oln lxha|a ob 4 z|utr«|. Stane mesečno 10*— Din sa inozemstvo 20"— • Oglasi po tarif u. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon St 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravništvo: Ljubljana. Prešernova uL št 54. Telet it 36. Podružnice: Maribor. Barvarska ulic* št t TeL it 22. Celje, Aleksandr. cesta. Račun pri poitn. čekov zavoda štev. 11.842- Ljubljana, 12. decembra. Narodni poslanec g. Škulj se je danes v »Slovencu* lotil vprašanja, ki nam daje dobrodošlo priliko, da tudi mi spregovorimo objektivno besedo. Gospod poslanec obtožuje vlado in državo, da posebno na kulturnem in karitativnem polju vrši le voljo fra-mazonstva, da po nalogu prostozidarjev preganja cerkev, njene institucije in njene služabnike. Kakor pred sto leti der gute Kaiser Franzl, tako vidi gospod Škulj povsod sovražno roko »lože*. Razlika je le ta, da je duševno omejeni cesar verjel, da so framazoni krivi temu, kar je zagrešila njegova lastna nesposobnost, poslanec Škulj pa dobro ve, da imaio v Jugoslaviji framazoni približno toliko vpliva na državno politiko, kakor bratovščina svetega Pofnucija v njegovi fari. Na to polje torej gospodu poslancu ne bomo sledili. Pač pa se, kakor re-■čeno. radi spuščamo v razpravo o konkretnih obtožbah, ki jih iznaša gosp. Škulj, tem rajše, ker se nam nudi prilika, da ravno na njih dokažemo, kakih sredstev se poslužujejo oni, ki neprestano prepričujejo svojo javnost, da je katoliška vera v nevarnosti. Do kakšnih primer in zaključkov naj vorli teka taktika, ie pač več nego prozorno . . . Gosp. Škulj navaja v »Slovencu* kot posebno eklatanten dokaz protika-toliške politike vlade preganjanje usmiljenih sester sv. Vincencija. Našteva konkretne slučaje ter jih slovesno prosrlaša za »gola dejstva*. Oglejmo si jih. Predvsem smo objektivni dovolj, da ne zanikamo lepega karitativnega programa usmiljenk sv. Vincencija. Radi priznamo tudi požrtvovalnost mnogih sester na tem polju. Res je tudi, da ni še definitivno rešeno vprašanje, ali je mogoče karitativno delo sester usmiljenk z uspehom nadomestiti s ka-riiativnim delom posvetnih strežnic. Toda mi dobro vemo, da se kažejo v praktičnem delovanju tega reda nedostatki. ki dostikrat zatemnijo zasluge posameznih požrtvovalnih usmiljenk. Red kot tak se le prepogosto zlorablja za klerikaliziranje zlasti ženskega »veta, za j>olitično zapeljevanje onih. ki so izročeni njemu v oskrbo. Pri ljubljanskih občinskih volitvah so morali iz hiralnice na Vidovdanski cesti ubožci vsi na volišče za SLS. V redu se zlasti zadnje čase pojavlja neodoljivo hrepenenje po povečanju na številu in materijalnih močeh. Le primerjajmo število usmiljenk pri nas pod Avstrijo in v Jugoslaviji! Ali ima radi tu framazonstvo svoje prste vmes, da državna uprava pogosto kar na slepo izroča najraznovrstnejše svoje zavede usmUjenkam v popolno eksploa-taeijo? In kakšna je v mnogih slučajih ta eksploatacija? Popolnoma izkoriščevalca! Bed izkorišča svoje redovnice do skrajnosti, red izkorišča vsakogar in vse, kar mu je izročeno v upravo. Pod firmo karitativnosti grabijo poedine vodilne redovnice premoženje za zidanje novih svojih poslopij in za povečanje števila usmiljenk, ki se ne določa po potrebi karitativnega dela. marveč po intencijah klerikalne ekspanrivno-sri. Evo nekaj dokazov za naše trditve! V ljubljanski bolnici so po prevratu nsmiljenke okupirale vse gospodarstvo. Za bolnike ni bilo ne dovolj denarja in ne hrane. Država je prispevala. kupovala materijah kliuč gospodarstva so pa nosile usmiljenke. ki 60 zavod izkoriščale v prid svojega reda. Sedaj, ko jim je sanitetna uprava odvzela gospodarstvo in jim prepustila le bolniško postrežbo, t. j. pravo karitativno delo, pa je ogenj v strehi! Kako so izkoriščale nsmiljenke zaloti za slepe! Na mestnem magistratu ljubljanskem je pridobila usmiljenka v spremstvu slepega otroka več sto kilogramov sladkorja po zelo nizki ceni ter ga poslala mesto v zavod za slepe — v »Leoninum*. torej v sanatorij. ki .-ra vodijo nsmiljenke v lastni režiji! Ko so usmiljenke zapustile kočevski savod za slepe, ker niso hotele pridati avtoritete državne oblasti, se je izkazalo. da so dajale slepcem mnogo sla-bejšo brano, kakor so si jo privoščile 'icc sebi. Po njih odhodu se je šele ugotovilo, kako je ta red izkoriščal tudi to polie kjer bi človek mislil, da je izkoriščanje sploh nemogoče. Državna oblast ne preganja nsmi-Tienk, ona se le bori proti zlorabi karitativnosti po usmiljenkah. Gospod Škulj bi rad imel za nsmiljenke posebno predpraviee, brezplačne vožnje i" uvoz brez carine. Niti državni zavo vobče ne uživajo teh bonitet in brez najstrožje kontrole bi ne smelo biti nobene izjeme. Kakšne zlorabe se vršijo, tam aoDet mioa slučaj one sestre, ki Še dva dni krize? PAŠIČ IN PRIBIČEVIČ PRI KRALJU. — UČINEK PAŠIČEVIH INTRIG PRI DEMOKRATIH. - VAŽNI RAZGOVORI V DEMOKRAT. KLUBU. Beograd, 12. decembra, g. Danes dopoldne se je sestal radikalni klub, na katerem je Pašič poročal o položaju. Razni govorniki so povdarjall, da je koalicija z demokrati nemogoča, dokler demokratski klub ne izključi onih politikov, ki so vodili razgovore z blokaši. Povdarjali so, da naj Pašid vrne mandat ter zahteva od krone pooblastilo, da sestavi čisti ra-dikalski kabinet, ki bi razpustil kabinet in vodil volitve. Po seji radikalskega kluba je Pašič odšol v dvor. Po njegovem po-vratku se je popoldne sestal ožji odbor radikalskih voditeljev, ki se je posvetoval do 8. ure zvečer. Po tej seji se je splošno opažalo, da je dopoldansko bojevito razpoloženje radikalcev znatno pojenjalo. Ker o Pašičevi avdijenci ni bilo izdano nobeno oficijelno poročilo, so se popoldne razširjale razne nove kombinacije. Nekateri so hoteli vedeti, da je Pašič že definitivno odložil svojo misijo in da bo kralj sedaj klical Ninčiča ali pa Trifko-viča. Opozicija je lansirala nove fantastične kombinacije, v katerih so se vrstila imena Protid, Korošec, Smodlaka, blokaši z Laginjo itd. Nova situacija je nastala, ko je bil pozvan popoldne v dvor minister Pribičevič, ki je ostal pri kralju jako dolgo. Raznašale so se vesti, da bo sestavil kabinet Pribičevič. Šele zvečer se je zvedelo, da v situaciji ni nastal noben bistveni preokret. Radikalski manevri, da se razcepi demokratski klub, so imeli baš nasprotni učinek. Formalne seje v demokratskem klubu danes sicer ni bilo, pač pa so se ves dan vršili intimni politični razgovori med Pribičevičem, Davidovičem in ostalimi zastopniki obeh taktičnih struj, ki so utrdili enotnost kluba in pokazali, da ]e demokratska stranka odločena se sclidai • no upreti intrigam in mahinaciiam, ki so proti nje} naperjene, ter v popolnem edinstva in složnosti vstopiti v volilni bo]. Pašičeva avdijenca. Beograd, 12. decembra, g. Danes opoldne po seji radikalskega kluba ie g. Pašič bi! sprejet od kralja v avdijenci. Ko se je vrnil z dvora, se je po mestu razširila vest, ki jo beležijo tudi večerni listi, da je Pašič vrnil mandat, češ da z demokrati ne more sestaviti koalicijske vlade, druga vlada pa, ki bi mogla delati s parlamentom, da je nemogoča. Ta vest ni točna. Pašič je kralju le poročal, o poteku dosedanjih svojih razgovorov. Kralj je izrazil željo, da se razgovori čim preje končajo in Pašič je izrazil mišljenje, da bo mogel v petek NI. Vel ie predložiti delinitivni predlog. Konec Pašičevlh manevrov. Beograd, 12. decembra, r. Manevriranje g. Pašiča traja brez pravega vzroka že šest dni. Situacija je popolnoma razčiščena, pa do danes je Pašič še vedno skušal najti način, da pridobi krono za čisti radikalski volilni kabinet. Današnja avdijenca je, kakor vse kaže, napravila tej igri konec. Kakor se pripoveduje je vladar izrazil svoje začudenje, da ministrstvo še vedno ni sestavljeno ter je namignil, da bo treba poskusiti pač z drugo najjačjo stranko v parlamentu t. j. demokratsko. V tem slučaju bi dobil mandat ali minister Pribičevič ali pa minister Timotijevič. Kra!je%'0 opozorilo je g. Pašiča, ki je menda res imel namero, da vrne mandat ter pod tem pritiskom dobi širše pooblastilo, prepričalo, da je čas prekiniti dosedanje manevre — izprosil si Je dva-dnevnl rok za sestavo vlade. Popoldne je Pašič konferlral t ministrom Pribičevičem. Danes je prispel v Beograd predsednik klerikalnega kluba dr. Korošec. Massni^va zahvala Kalini Beograd, 12. decembra r. Češkoslova^ ški minister zunanjih poslov dr. Beneš je dovolil češkoslovaškemu poslaniku na našem dvoru Kalini, ki je že dalje časa bolan, šestmesečni dopust. Kalina odpotuje jutri v Prago, kjer bo operiran. Danes je posetil Kalino v imenu kralja, ordonančni Častnik Pogačnik, da ga vpraša po zdravju. Zvečer je Kalino posetil tudi minister zunanjih poslov dr. Ninčič. Povodom dogodka, ko zapušča Kalina Beograd, je predsednik češkoslovaške republike dr. Masarjk izročil Kalini pismo sledeče vsebine: »G. poslanik! To pismo prejmete z zamudo, ker sem pričakoval povratka dr. Beneša, da to pismo kontrasignira. Ta njegov podpis nima samo formalnega značaja, nego je izraz njegovega stvarnega pristanka. Hočem se vam toplo zahvaliti za vaše prizadevanje povodom zaključka pogodbe z državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta hvaležnost se tiče splošno vašega dela v Beogradu in v kraljevini. Veseli me, da. je bila med vami in ministrstvom zunanjih del vedno vzorna soglasnost. Želim vam vsega dobrega, predvsem pa zdravja. Masarvk L r., dr. Beneš 1. r.» Trošarina na w?n© Beograd, 12. decembra, g. V pokritje prihodnjih uradniških doklad je izdelalo finančno ministrstvo predlog za povišanje trošarine na vino in pivo. Najfinejša vina naj bi bila v bodoče obdačena s 1200 Din na 100 1, namizna vina 135 Din, vinski mošt 125 Din na 100 1. Trošarine prosta bi ostala vina za domačo potrebo producenta in sicer če šteje rodbina do pet članov, ostane prostih 400 1, če šteje več kot 5 članov 700 1, če šteje več kot 10 članov pa 1000 1. Trošarina na pivo naj bi znašala po 10 Din od hI in stopinje. SIMA MARKOVIČ OBSOJEN. Beograd, 12. decembra, g. Bivši komunistični poslanec Sima Markovid je bil danes obsojen na 2 leti ječe. Mala antanta in reparacije Mala antanta zahteva soudeležbo pri odločitvah o reparacijah. Pariz. 12. decembra, e. V noti na antantno velesile so države Male antante stavile zahtevo, naj se pripustijo na bruseljsko konferenco, ki bo defiiu-tivno arzpravjjala o reparacijah. V tej noti izjavlja Mala antanta, da ne bo pripoznala nobene izpremembe glede reparacijskih dolgov Nemčije kakor bo odklonila tudi vsako izpremembo ver-sailleške mirovne jrogodbe in drugih pogodb, sklenjenih po zaveznikih, ako se ne bi tudi sama udeležila bruselj- PODALJŠAN.IE NAŠE POGODBE Z GRČIJO? Atene, 12. decembra, s. Kakor javljajo listi, se je srbsko-grška pogodba, ki poteče 16. maja 1923, molče podaljšala za eno leto. Rumunija, Jugoslavija in Grčija bodo tvorile po vesteh listov južno skupino Male antante. (Iz Beograda dosedaj še nI potrdila te vesti. Ured.) ODLIKOVANJE GLASBENE MATICE V LJUBLJANI. Beograd, 12. decembra, g. Povodom SOietnice Glasbene Matice v Ljubljani je kralj v znak najvišjega priznanja podelil društvu red sv. Save II. razr. ODLIKOVANI SOKOLSKI DELAVCI. Beograd, 12. decembra g. Povodom državnega praznika narodnega ujedinjenja je kralj odlikoval vrsto sokolskih delavcev z redom sv. Save. Med drugimi so odlikovani načelnik JSS dr. Viktor Murnik, podstaroeta dr. Laza Popo-vič, podnačelnik JSS Miroslav Ambrožič, dr. Pavel Pestotnik, Franjo Ažman, dr. Ivan Vasic, Franjo Marolt, Alojz Arh, Mirko Ljubovlč in drugi KRALJEVA KRSTNA SLAVA. I Beograd, 12. decembra, g. Jutri ob j 11. uri se vrši na dvoru povodom kia-; ljeve krstne slave sečenje kolača, h ka i i teremu so povabljeni ministri, diplomat- ! i ski zbor in drugi veledostojanstveniki ! Separatistična demonsfracifa Bavarske BAVARCI HOČEJO IMETI SVOJEGA DRŽAVNEGA PREDSEDNIKA. Monakovo, 12. decembra. 3. Bavar-ka stopa v nove ustavne boje. ki lahko zopet izzovejo ostre konflikte z Nemčijo kot državno celoto. Ustavni odbor bavarskega deželnega zbora je namreč danes razpravljal o predlogu bavarske ljudske stranke, da se naj premeni bavarska ustava v toliko, da dobi Bavarska lastnega državnega predsednika, ki bo v činu in časti enakopraven predsedniku nemške republi- ke. Po dolgi in srditi debati je bil separatistični predlog ljudske 6tranke sprejet s 15 proti 13 glasovom. Poleg ljudske stranke je glasovala za predlog tudi »stranka sredino (Mittelpar-tei), dočim so bile vse druge stranke proti. Predlog pride sedaj kot predlog ustavnega odbora pred plenum deželnega zbora, kjer se bo razvil med separatisti in pristaši enotne Nemčije nov srdit boj. Izjalovljeni desničarski puč v Varšavi PODROBNOSTI O IZGREDIH. - BURNI PRIZORI V PARLAMENTU DEMISUA NOTRANJEGA MINISTRA. Berlin, 12. decembra, s. Iz Varšave poroča »United Telegraph» o nemirih ob priliki izvolitve novega državnega predsednika Narutowicza, da so ti nemiri bili nekak puč desničarskih strank. Po- Varšava, 12- decembra, s. Kakor ee poroda uradno, sta vojaštvo in policija sinoči zopet vzpostavila red in mir. Pri krvavih spopadih med demonstranti ir. delavci so bili 4 mrtvi in 10 težko ra- slanci desnice so ostentativno izostali od njenih. Med ranjenimi je tudi sociaustic včerajšnje seje sejma. Na cestah so bili i ni poslanec Piotrowski. Demonstrant zbrani dijaki in velika množica, ki so so pretepli tudi več poslancev ljudske . <• 1 i 1 ____ _ »1 „ v, n m AT«11CV4 lfl zasedli dohod k parlamentu ter hoteli preprečiti, da bi poslanci levice mogli priti v zbornico. Demonstranti so v raznih trgovinah in vežah zadržali mnogo poslancev levice ter jih pretepli. Vendar pa se je precejšnjemu številu poslancev posrečilo priti v parlament, kjer je bila izjava novega državnega predsednika sprejeta z velikim odobravanjem. Med temi dogodki pred in v parla- stranke, tako n. pr. poslanca Anusza in Szydlowskega, Kakor javljajo listi, so pocestni izgre di povzročili med poslanci levice veliko razburjenje. V kuloarjih sejma je prišlo med bivšim ministrskim predsednikom Maroczewskim in generalom Hallerjem do ljutega prepira-. Maroczewski je ob dolžil generala, da je nacionalno omla dino nahujskal k nemirom. Ko se je no 21 cu VCUll uugvvifu JJi™ ^ - p-..«- | -----.----- — - mentu je bil v mestu uprizorjen desni- j tranji minister Chamimienski pokazal v čarski puč ki ga je, kakor se splošno 1 parlamentu, mu je očital sejmski marša-govori, povzročd general Haller. Med I (predsednik) Rataj, da ni stonl ničesar, dijaki in delavci je prišlo na več krajih j da bi preprečil nemire. Posl. Witos je do krvavih spopadov. Bilo je več mrt- izjavil, da do notranjega ministra m do vih in ranjenih. V mnogih ulicah so bi- i vlade sploh nima zaupanja. Notranji m: le postavljene barikade. V kolikor se 1 nister je vsled teh očitkov in dogodkov da pregledati položaj, se je poizkus, te- j zadnjih dni podal ostavka rorizirati parlament, izjalovil. 1 --- Poincarefevo stališče omafano FRANCOSKA JAVNOST NEZADOVOLJNA ZULTATI. Z LONDONSKIMI RE- jutrišnji seji kabineta. Kakor se zatrjuje z dobro poučene strani, odločitev ne bo padla pred koncem tega tedna, to se pra-' vi, da se bo šele čez en teden vedelo, ali ostane Poincare na čelu kabineta ali ne. Kljub odklonitvi nemških predlogov v i Londonu, je francoska nacionalistična ] javnost z londonskimi uspehi skrajno ne-• zadovoljna, ker se Poincareiu ni posre-j čilo pridobiti Bonar Lawa in MussolinrjK za razširjenje okupacije Porcnja in dru | ge prisilne odredbe proti Nemčiji. Vendar I pa je možno, da bo zmagala uvidevnost o nemogočnosti večjih uspehov, in da se bo potem Poincard vendar še obdržal na krmilu. je preko Maribora tihotapila iz Avstrije d uhan, saharin in druge predmete. Ali je bil tudi v tem slučaju frama-zonski strup kriv, da se je usmiljenko zasačilo? PcsL Škluj navaja končno v »Slovencu. še usmiljene brate v Kandiji kot dokaz, kako državna oblast preganja redovnike. Ravno nasproi..o je res! Moška bolnica usmiljenih bratov v Kandiji ima 120 postelj za bolnike. Zavzetih je normalno le nekaj čez 60. 2enska bolnica v Novem mestu ima na razpolago 112 postelj, za-sederm pa normalno le 39. Da se comaca usmiljenim bratom, ter odpomore bolnici v Novem mestu ter prenapoljnjenju ljubljanskih bolnic, se je skušal napraviti pameten aranžman, ki bi lahko pretvoril bolnico usmiljenih bratov iz pasivnega v aktiven zavod. Sedaj pa g. Škull trdi, da se hoče napraviti iz bolnice — norišnico! Naj zadostuje teh par konstataclj, k» so pač zadosten dokaz, kakšnih metod se poslužuje klerikalizem, da med ljudstvom širi sovraštvo proti lastni domovini. Pred seboi imamo članek, ki Je podpisan od g. Škulia. Kaj še le govorijo tovariši gospoda župnika 00 svojih vaških zbirališčih. Pariz, 12- decembra u. Poincard se je danes ob petih popoldne s francosko delegacijo iz Londona povrnil v Pariz. Jutri bo v ministrskem svetu poročal o londonskih razgovorih. V političnih krogih pričakujejo izid jutrišnjega ministrskega sveta z veliko napetostjo. Izgleda pa, da se bo vprašanje, ali bo Poincard vodil tudi še nadalje pogajanja z zavezniki ali pa bo to prepustil novemu ministrskemu predsedniku, rešilo šele po izmenjavi misli s predsednikom Millerandom in člani kabineta. V kuloarjih zbornice se mnogo govori o nesporazumljenjih med člani vlade. Računa se z možnostjo ministrske krize, vendar se pa ta še ne pričakuje takoj po Manjšinsko vprašanje v Turčiji TURKI PROTI GRŠKEMU PATRIARHU. — LORD CURZON ZA ARMENCE. Lausanne, 12. decembra, u. Vsled pre-kinjenja londonskega Bestanka ministrskih predsednikov je zopet oživelo delovanje lausannske konference. Danes je podkomisija za izmenjavo prebivalstva sklenila, da pristane načeloma na izmenjavo, vendar pa bo Carigrad s pred mestji 1 ozirom na protest Turkov izvzet od te določbe. Da se zadovoljijo Turki, so se dopustile nekatere izjeme. Tako bodo primo-rani Carigrad zapustiti vsi oni Turki, ki so za grško-turške vojne dokazali z dejanji svoje sovražne stališče napram Turčiji, nadalje vsi oni, ki so za časa vojne prevzeli drugo državljanstvo, in oni, ki prej nieo prebivali v Carigradu ter so se šele kot begunci iz Male Azije priselili Končno bo moral oditi tudi grški patrijarh z vsem osobjem. Veliko važnost so Turki polagali zlasti na zadnjo zahtevo. Poudarjali so, da je grški patriarha* bil vedno središče Turčiji sovražnih političnih dejanj. GrSki delegati so seveda ostro protestirali proti tej trditvi Danes je zborovala tudi podkomisija za politične zadeve. Lord Curzon je imel na seji važen govor, v katerem je poudarjal predvsem velike politične in gospodarske posledice, ki jih je povzročila vojna s Turčijo. Lord Curzon se je zlasti zavzel za to, da se Armencem da gotovo ozemlje kot nacionalna posest in da se zagotovi manjšinam v. Turčiji gotovo jamstvo po Zvezi narodov. Izrazil je željo, da bo po sklepu miru tudi Turčija sprejeta v Zvezo narodov. Lord Curzon je obširno govoril o Armencih, ki so morali po večini pobegniti, ko je Francija umaknila svoje čete Iz Cilicije. Zahteva zaveznikov, da se da narodu, katerega je doletela tako žalostna usoda, lastna domovina, je povsem naravna, Erivanska republika je kot taka premajhna. Tudi oblika njene vladavine nasprotuje večini Armencev. Predlagalo se je, da bi turška vlada dala Armencem ozemlje v eeverozapadi ih provincah Male Azije ali na obali Cilicije. Lord Curzon je izrazil željo, da sliši o tej zadevi mnenje Turkov. Za turške in grške manjšine v Evropi predlaga: l.'i splošno amnestijo za vse prestopke, ki so v zvezi z dogodki zadnjih devet let; 2.) kristjani v Turčiji in muslimani v Zapadni Traciji bi bili proti plačilu gotove odškodnine oproščeni vojaške službe. NESKLEPČNA SEJA FINANČNEGA ODBORA. Beograd, 12. decembra, g. Dane« bi se imela vršiti eeja finančnega odbora, na kateri naj bi se bilo razpravljalo o draginjskih dokladah za škofe, patrijarh«, arhimandrite in druge cerkvene veledo-stoinike. Seja pa ni bila sklepčna in jc morala odgoditi za jutri. K dogsdkom v štolgsrifi Ko eo ee pred mesecem pojavilo ve-Bti o snujočem se novem balkanskem bloku smo izražali svojo skepso, in to v največji meri Kajti za politično zvezo držav ni dovolj, da se nahajajo na sosednem ali skupnem geografskem teritoriju, in tudi ni glavna stvar opravljena s tem, da se spravijo v okvir skupne pogodbe. Treba je tudi skupnih interesov, bodisi obrambene, bodisi agresivne prirode. Tega pa med balkanskimi državami še ni in tudi še ne bo zlepa. Pričakovati moremo le temeljite politične pregrupacije, v kateri bi se skupini prijateljskih in nasprotnih držav preuredili, za skupno zvezo vseh balkanskih držav nudi prirorla prema-3o skupnoti in preveč nasprotij. Nastopiti more kot uvod v pregru-paeijo zbližanje med dosedanjimi nasprotniki. Dober predpogoj v to je gotovo izjava Stambolijskega o Makedoniji, kateri se je bolgarski ministrski predsednik odrekel. Zadnji dogodki v Bolgariji bodo, kakor je podoba, ugodno vplivali na nadaljnje razčiščenje. S tem. da so »makedontvujušči* dejan-ukov isti opozicijonalni vrsti z bolgarskimi meščanskimi strankami, postajajo tudi vedno bolj zasovraženi pri vladnih krogih. Zemljedelska stranka je prisiljena upotrebiti najradikalnejše •odredbe zoper makedonsko čctnil-e, ako noče, da ji ne bodo izvili s silo oblasti iz rok in jo izročili meščanskemu bloku. Ravno makedonstvujušči bi jim mogli postati prav zelo nevarni, ker predstavljajo s svojo fanatično odločnostjo in bojno izvežbanostjo naj-cpasnejšega nasprotnika. In vendar se nahaja Stambolijski s svojim protikomitaškim postopanjem v protislovju z bolgarsko državno koristjo n. pr. v turškem vprašanju. Da povzročajo sedanje nemire v grški zapad-ni Trakiji kemalistični agenti v zvezi in družbi z bolgarskimi četaši, o tem ne more biti dvoma. Ako se posreči diskred i tirati zadostno grško upravo v tej deželi, bi moglo navsezadnje vendarle priti na zeleno mizo tudi vprašanje ozemlja zapadno od Marice. Saj «uporniki» operirajo največ v smeri na Dimotiko, Dedeagač in Gumuidžmo, kamor so koncentrirane tako turške kakor bolgarske težnje. Ravno iz tega notranjega nasprotja f razmerju do četnikov izvira ona ne-eigurnost v presojanju bolgarskega notranjega položaja. Ali je vzeti Stambolijskega ukrepe zojier četaše resno in iskreno ali ne, ali so njegove politične izjave definitivna smer njegove vnanje politike ali le taktična poteza? Vsekakor se nahaja bolgarska no-eranja in vnanja situacija v takem stanju, da bo bližnja bodočnost pokazala Jasneje, kaj je resnica in kaj je le videz. Dogodki v Custendilu in pa nastopi v zapadni Trakiji, oboje tira stvar vendarle v definitivno odločitev. Politične Mefie Ugovor proti občinskim volitvam v Ljubljani. Kakor smo že včeraj poročali, je bil v pondeljek tik prod potekom osemdnevnega roka vložen ugovor proti izidu občinskih volitev v Ljubljani. Pritožbo je vložil urar Ivan Habič, stanujoč v Soteski št. 8, ki na- j vaja dva slučaja dozdevnega nezako-1 nitega postopanja. Gosp. Habič trdi 1-) da je volil pod št. 503 na volišču v realki krojač Srečko Potočnik, ki se nahaja v inozemstvu. Gre torej za zlorabo tujega imena. 2.) Isto trdi g. Habič glede volilca 583 na volišču v Obrtni Soli. Tam da je nekdo volil pod imenom Josipa Masneca, ki na dan volitev ni bil v Ljubljani. — V volilnem imeniku pa pod 503 sploh ni vpisan Srečko Potočnik, temveč 51 i h a Potočnik, ki je tudi volil. Navedba pritožb? je torej v tem slučaju neisti-iiita. Glede slučaja pod št. 583 na Obrtni šoli nismo mogli dognati, je -Ji navedba pritožbe utemeljena. Po naših rnformacijah je volilec pod št. 583 fMasnec) svojo volilno pravico izvršil. V smislu § 42. obč. volilnega reda gre pritožba na pokrajinsko upravo, ki o njej končno vel javno odločuje. TCer ne more imeti v pritožbi naveden slučaj nikakšnega pomena za končni sad volitev in ker se da v 24 urah. ugotoviti, je li gosp. Masnec volil .tli *e smatramo, da od gosp. Habiča. vlečeni utrovor pač ne more zadržati čim prejšnjega konstituiranja občinskega »veta. -j- Po ljubljanskih volitvah. V celj-»Novi Dobi* je napisal Ivan Prekor-iiek resen članek, ki se tiče razmer v Sem okra tski stranki. Avtor ostro graja ueodkritosirčnost v lastnih vrstah. Istočasno, ko nam primanjkuje na celi črti ljudi, ki bi delali in ki imajo voljo se žrtvovati za javno življenje, narašča število onih. ki na slepo vse vprek kritizirajo. Takrat ko gre za odločitve, puščamo poedincem vso odgovornost, naknadno pa valimo krivdo samo nanje akoravno smo vsi bodisi s pritrjevanjem bodisi z molčečo nedelavnost jo polno soodgovorni. Iz ljubljanske borbe, ki je lokaien pojav, je izšla naša stranka čista in ncomadeževana. Kudila je nesebično roko vsem onim, ki so zatrjevali, da hočejo isto._ kar hoče ona. Ti ljudje so tudi zatrjevali, 4a hočejo Liubliano očistiti grehov naie stranke in jo rešiti »iz odvisnosti propadlih ljudi*. Vse «o bila le volilna gesla. Bistvo boja je bilo v tem, da se hotelo našo stranko ubiti ter na njenih razvalinah sezidati aebi zrad moči ln go'spodstva. V tem sovraštvu ln egoizmu so ei složno podali roke narodni soeiialci in bivši voditelji demokratske stranke. oprti na moč kapitala in nezadovoljstva. Naša stranka je prestala v Ljubljani najtežjo krizo, ker nič ni v boju nevarnejšega, ko izdajstvo v lastnih vrstah. Val tega strupa ni sr-gel na Štajersko (tudi na Kranjsko i7.ven Ljubljane ne. Op. ur.). Tisti, ki so za časa volilne borbe bili tako v strahu za nas na meji, ko so nam istočasno prodali in zapravili Ljubljano, ki je bila 50 let središče vseh nas narodnih Slovencev, bi nam prinesli nesrečo in narodno pogubo, ako bi poskušali zanesti svojo »misijo* tudi me^l nas. Vsi. ki nočemo propada, temveč napredek slovenski v Jugoslaviji, moramo najti skupno pot- bratskega sporazuma brez dobičkarij in osebnih ambicij. Našo stranko čaka v tej smeri velika naloga. -f- «Pravica». Pod tem naslovom so pričeli klerikalci izdajati nov tednik. kot »glasilo krščanskega delovnega ] ljudstva*. Kakor je »Slovenec* pisan za pi-smene meščane, »Domoljub* za neuke kmete, tak0 hoče biti »Pravica* glasnik »krščanskega proletarijata* — po oni stari klerikalni metodi, da je | treba vsak stan farbati s posebnim j programom in trdno zaupati, da nikdo j ne spregleda tega dejstva. V prvi vrsti j bo »Pravica* služila menda obrambi! politike nove klerikalno - komunistič-! ne magistratne večine. V to svrho že ! dokazuje, da je v SLS prostora tudi j za komuniste ali »najbolj odločne mar-! siste* kakor jih imenuje. Seveda je že prva številka polna hujskanje. V času. ko se v Nemčiji z aktivnim sodelovanjem klerikalcev in ob tihem soglasju socijalistov. pripravlja podaljšanje _ delovnega časa v industriji, litijska »Pravica*, da je dr. Žerjav v Jugoslaviji odpravil osemtirnik, ker je po zakonu dovolil za obrt gotove izjeme! Novi tednik se je uvedel tudi z žurna-listično nedostojnostjo. Proti vsem pravilom javne morale in proti stališču časnikarske organizacijo, ki ga borci za pravice malega človeka seveda poznajo, je podpisan kot odgovorni urednik — poslanec dr. Gosar. + Odgovor gosp. Davidoviča Hrvatskemu bloku, ki smo ga včeraj objavili, je bil sicer po vsebini negativen, ker gosp. Davidovič z nobeno besedo ne reagira na pooblastilo gosp. Radi-ča, naj v njegovem imenu predloži sestavo »vlade sporazuma*, vendar je vsled svoje vljudne oblike dal radikal-cem novo gradivo za njihove trditve, da demokrati igrajo neiskreno vlogo. Zadeva je prišla v pondeljkovi seji demokratskega kluba na razgovor. Tako-zvani levičarji v klubu so odklanjali vsako odgovornost za besedilo gosp. Davidoviča in poudarjali, da so odgovor sestavljali gg. Milan Grol, dr. Boža Mark o vid in dr. Smorllaka, ki niso ne demokrati ne poslanci. On je na odgovor pristal, ker je v stvari negativen. Gosp. Veljkovič. katerega so mnogi smatrali za avtorja tega odgovora. je izjavil, da ga smatra za taktično pogreško. Po medsebojnih pojasnilih je bil v ostalem ta incident poravnan in klub je, kakor smo poročali, soglasno odobril smernice za svoje na-daljno taktično postopanje. 4- Borba med klerikalci. Zadnje dni se je vršila med klerikalnimi poslanci v Beogradu ljuta borba. Povabilo Pa-šičevo na razgovore so nekateri člani smatrali kot poziv za vstop v vlado. Hrvatski del kluba se je odločno izjavil za prekinjetije neplodne opozicije ter z udeležbo na vladi. Poslanca Dulibič in Barid sta voditelja te stru-je. Izgledalo je nekaj časa, da hodeta zmagala. Nasprotniki njune taktike so zato telegrafičr.o pozvali drja. Korošca. o katerem menijo, da sedaj pred volitvami ne bo hotel opustiti svojega opozicijonalnega stališča, ki mu služi kot najboljše agitacijsko orožje. Medtem se je pokaralo, da je bi! ves šun-der zastonj. Pašič je s klerikalci raz-govarjal po svoji dolžnosti in ni imel namena, povabiti gosjjoda Korošca v kabinet. J- Mariborski klerikalci sklicujejo za pondeljek, dne 18. decembra v Gam-brinovi dvorani ljudski shod. Poleg političnega položaja bo poročal dr. Les-kovar'tudi o občinskem gospodarstvu v Mariboru. Oklic pravi, da stojijo klerikalci pred važnimi dogodki. -f- Razmerje glasov v demokratskem klubu. »Riječ* poroča, da je glasovalo proti resoluciji v demokratskem klubu 11 prejšnjih liberalcev pod vodstvom otovanj sicer prinašal vsakovrstne informacije, ki pa niso nič kaj ugodno vplivale na vroče blokaške glave. Ko jim ie enkrat namignil, da je Karlov povratek na Dunaj nemogoč, je Stipa Radid vzkliknil: »Ako pride Karel Habshurg na Dunaj, se spustimo ž njim v poga.jania!* Tudi dr. Drinko-vid je dobro slišal te besede, pa ni protestiral. Počasi je Hausler postajal blokaškim generalom sumljiv. Iu ko je izstopil iz stranke, so ga prosili, naj n? iznaša partijskih intimnosti. Po vednih napadih blokaških žumalov je IISus-lerju razvezana beseda in utegne morda povedati še marsikaj . . . Vidite vraga? Je vendarle črn, kakor ga slikajo. Fo svetu — Novi predsednik poljske republike, bivši zunanji minister Gabrijel Na-rutovvicz je v političnem oziru doslel precej neznana osebnost, dočim uživa kot strokovnjak velik ugled med svojimi tovariši. Po pcklicu ie inženjer. Svoje študije je dovršil v Švici, kjer je pozneje dalje časa bil tudi profesor na curiški politehniki. Istočasno je bi! načelnik med-zavezniške renske komisije, katera se ;e bavila z izkoriščevanjem vodnih sil reke Rena. Na Poijsko se je vrnil šele pred dvema letoma ter je tako.i v kabinetu tedanjega ministrskega predsednika GraO skcga prevzel mesto ministra za javna dela. Ministrski portfelj je obdržal tudi v naslednjih vladah ministrov VVitosza in Ponikovvskega. Zunanji minister je postal šele po odstopu Skirmunta. Po Mitičnem prepričanju pripada Narutowicz, ki je sedai 52 let star, liberalni levici, ter stoji precej blizu socijalnim demokratom, odtod tudi besen odpor konservativne desnice proti njemu. — Skrčenje ruske in poljske armada. Konferenca severnih obrobnih držav za razoroženje se Je sedaj zedinila na končne sklepe glede skrčenja armad baltiških držav, Rusije in Poljske. Delegati na konferenci so sprejeli vse paragraie neagresivnega pakta, izvzemši točko, ki se nanaša na odnošaje med Poljsko in Litvo. Ruska delegacija Je izjavila, da bo moskovska vlada v teku enega leta lal:ko znižala kont ngent redne vojske na 000 tisoč mož. Efektivno stanje armad ostalih držav bo sledeče: Poljska obdrži 280 tisoč, Litvanska 19 tisoč, Estonija 16 tisoč. Finska pa 28 tisoč mož. — Upokojitev češkoslovaških oficirjev. Ministrstvo vojne Je izdalo ukaz, na podlagi katerega se mora do konca februarja prihodnjega leta umiroviti okoli 100 generalov in štabnih oficirjev češkoslovaške armade. — Nova španska vlada. Po vesteh iz Madrida Je nova španska vlada takole sestavljena: predsednik markez d' Alhu-cemas, zunanje zadeve Alba, notranje za-decc vojvoda d' Almofovar, finance Pa-frcgal, pravda grof de Romanones, vojna Alcara Zamora, mornarica Louls Svlveia, prosveta Salvatella, Javna dela Gasset, socialno skrbstvo Chapapryeta. Novi ministrski kabinet Je že položil prisego. — Nova ureditev uradniških plač na Češkoslovaškem. »Lldove Noviny» poročajo, da namerava češkoslovaško finančno ministrstvo uvesti po belgijskem vzorcu nov sistem glede izplačevanja uradniških plač. Država bo namreč uradnikom in nameščencem deponirala plače po četrt leta naprej pri kakem denarnem zavodu in uradniki bodo lahko od te vsote dvigaii kolikor bodo pač potrebovali. Ta sistem ima namen dati inicijativo za varčevanje in ekonomično gospodarstvo. — Sprememba v vodstvu «Times»-ov. VVickham Steed dosedanji glavni urednik svetovnega lista »Times*, je definitivno zapustil svoje mesto. Kakor znano Je imel Steed svoj čas oster konflikt z lastnikom Timcs-ov Northcliliom; Steed je moral že takrat odstopiti, a Je po Nortlicliffovi smrti zopet prevzel vodstvo lista. A tudi z novimi lastniki se ni mogel razumeti in tako se je sedaj poslovil definitivno. Na niegovo mesto Je prišel Goffrcy Davvson, ki je bil glavni urednik Ti:nes-ov za kratko dobo žc pred Steedom. KONGRES UPODABLJAJOČIH UMETNIKOV V ZAGREBU. V nedeljo in pondeljek se je vršil v Zagrebu v bivši saborni dvorani kongres delegatov organizacij upodabljajočih umetnikov iz cele kraljevine. Glavni konkretni nalogi kongresa sta tvorili ustanovitev zveze obstoječih organov in ustanovitev umetniškega sveta pri ministrstvu prosvete. Sovence sta na zborovanju zastopala gg. Santel in Kralj. Posvetovanja je otvoril znani hrvatski elikar-grafik To-mislav Krizman. Vlado je zastopal vladni tajnik g. Rukavina. Zbor se je najprej oddolžil spominu pokojnega kralja Petra Osvoboditelja, nato pa poslal pozdravno brzojavko kralju Aleksandru. Sledila je volitev predsedstva, v katero so bili izvoljeni gg. Ljuba Babič, Saša Santel. Popovič in Mižic kot zastopniki pokrajinskih društev. Kongres je prešel nato na razpravo o pravilih Zveze upodabljajočih umetnikov ki naj združi vse pokrajinske organizacijo. Debata je bila zelo živahna, mestoma ostra. Pravila so bila naposled sprejeta s 11 proti 3 glasovom. G. Kralj se je vzdržal glasovanja. Seja se je nadaljevala včeraj ob 10.30. Začela se je razprava o osnutku Glavnega umetniškega sveta, foudarjalo se je, da člani Glavnega sveta ne smejo sodelovati pri naročil h, ki jih svet sam razpišo. Le tako bo mogoče, da postane Glavni svet res vrhovni umetniški forum. Pravilnik je bil nato sprejet so glasno in člani Glavnega sveta izvoljeni v zmislu predlogov pokrajinskih organizacij. Med izvoljenimi je tudi Ivan Meštrovič. • Kvartet Zika na Vrhniki. Prihodnjo nedeljo ob 8. uri zvečer priredi kvartet Zika svoj 2. komorni večer na Vrhniki v dvorani Rokodelskega doma. Brez dvoma bo tudi to pot občinstvo, ki je bilo že zadnjič odivljcno nad lepoto igranja, do zadnjega napolnilo dvorano. Na sporedu so Schuliert, Smetana in Borodin, dela, ki so povsod, kjerkoli so jih doslej Zikovci igrali, dosegla silno navdušenje. Ker je to njihov zadnji koncert, predno odpotujejo v Ameriko, opozarjamo občinstvo, naj ne zamudi lepe prilike, ker se enaka ne bo nudila tako kmalu zopet. Sin'oničr.1 koncert mariborske vojne muzike, ki se je vršil v soboto, je bil zelo slabo obiskan, kor je bil to že diu-gi koncert v preteklem tednu. V orkestru se odlikujejo pihala in les, šibak pa jo lok, osobito prve vijoline. Koncert je otvorila Binickega mogočna uver tura »Ekvinocijo*, ki je bila lepo igrana in je tako dvig nila razpoloženje poslušalcev. Beethovnova 5. sinfouija pa ni mogla ogreti, čemur je bil kriv tempo. Lep glasbeni užitek sta nudila sin-fonična slika Saint Sainsova »Dause Macabre* in Dvorakove »Polebnice*, ki sta našla v Majorju dobrega interpreta rutiniranega dirigenta. Osterčev »Ubežni kralj* jo zanimiva programska točka, ki kaže, kako neustrašeno gre mladi skladatelj po začrtani poti naprej. Glasbeni večer 60 zaključili Majeijevi maccdonski plesi. Poslušalci so dali izraza pohvale in hvaležnosti z buruim aplavzom. — c izvežbajo na smučeh m prilagodijo na zimsko turistiko. Zato vabimo vse turiste in športnike, da takoj prijavijo svojo udeležbo potom svojih klubov, interesenti izven klubov pa naj se prijavijo di-restno na JZSS., kjer dobe tozadevna potrebna poiasnila. Program in početek smučarskega tečaja se razglasi pravočasno po časopisju. — Jugoslov. zimsko-sportnl savez, LJubljana, Narodni doin. Športna zveza. Med zimsko sezono v Bohinja bo letos okoli 120 kurljivih sob športnikom na razpolago. Prcnočnina v hotelih znaša vštevši davke in kurjavo 16 Din. — Prehrana (zelo dobra) dnevno 20 Din, posebna pa 35 Din. V obče so ccne prehrani cenejše nego v Ljubljani. Za dijake bo podružnica T. K. Skala priredila nekaj skupnih ležišč. Vsa pojasnila daje podružnica T. K. Skala v Boh. Bistrici. Sokolsivo Odborova seja češkoslovaške Obce Sokolske se ]e vršila v nedeljo dne 10. decembra v Brnu. To je širša odborova seja, ki se Je udeležijo zastopniki vseh sokolskih žup, včlanjenih v COS. Seji Je prisostvoval tudi zastopnik Ju-o izvrženi manifestaciji zbrala omladina v hotelu »Imperial*, kjer se je vršila konferenca nacijonalističnih akademi-kov in na kateri je bil ustanovljen na-cijonalni blok beograjske visokošolske omladine. V ta blok so vstopili radi-kalci. demokrati, nacijonalisti in del republikancev. Izvoljen je bil tudi poseben odbor, ki bo sklepal glede izključitev vseh anacijonalnih elementov iz akademskega udruženja »Fobratim-stvo*. * Poljsko - jugoslovanska liga. Na Žeji poljsko - jugoslovansko lige, ki se ie dne 7. decembra vršila v prostorih hrvatskih književnikov v Zacrrebu, je bil univ. profesor dr. Fran 11 e š i č izvoljen za predsednika lige. Seje se je udeležil tudi poljski generalni konzul dr. Gniszka. . * Mala matura na srednjih šolah. Kakor doznavajo sarajevske »Večerne Novosti*, je ministrstvo prosvete odredilo. da se v vseh srednjih šolah naše države uvede takoimenovana »mila matura*, ki v Srbiji že obstoji. Po novi odredbi bi morali vsi učenci četrtega leta polagati malo maturo, ker bi se sicer ne mogli sprejeti v prti raz. red. Ta mala matura se bo morala polagati bajn že koncem tekočega šolskem leta. * Naš razmejitveni spor z Rumunijo. ^ razmejitveni komisiji med našo državo in rumnnsko kraljevino je prišlo radi sektorja pri Beli Crkvi, kjer se izliva Nera v Donavo, do razmejitvenega nesporazuma. Težkoče. ki so nastale. bo zaenkrat skušal izgladiti zunanji minister dr. Ninčič direktno z Bukarešto. v slučaju da o«tane sporazum nedosegljiv. pa se bo vprašanje rešilo potom arbitraže. * Posnemanja vredno. Gospod Vud-ler. p. d. Ghandi, je daroval za penzij-cki fond novinarskega udružema. sekcija Ljubljana, 60 dinarjev. Prisrčna hvaln! * Madžarski terorizem in naši rojaki. časopisje poroča o neusmiljenem terorizmu, ki ga izvajajo madžarske oblasti nad našimi rojaki v Baranji. Pred nekaj dnevi ie bilo zopet aretiranih več naših seljakov iz okolic? Mohača. Seljaki so namreč sedeli v kavarni in prepevali nacijonalne pesmi. Ko so jih hoMi madžarski orožniki radi tega aretirati, so se ti upirali, sklicujoč se na svoje pravice kot narodna manjši nih vzrokov, 2 osebi — oba moškega spola — pa sta izvršili samomor. Na nalezljivih boleznih so obolele 8 osebe: 1 na davici, 1 na škrlatici, 1 pa na egiptovski očesni bolezni. * Smrtna kosa. Iz Kranja se nam poroča, da je preminul v pondeljek dne 10. decembra v gasilskih vrstah obče znani g. Anton Depoli st v starosti 83 let. Bil je leta 1879 pri ustanovitvi ga. silskega društva v Kranju in do smrti njega član. V zadnjem desetletju se vsled starosti ni več udeleževal aktivno gasilskih nastopov, nadomeščala pa sta ga z vso vnemo sinova, katera je vzgojil v požrtvovalnem gasilskem duhu. Pogreb pokojnika bo danes ob 16. uri iz hiše žalosti. Bodi mu lahka žemljica v kateri se je udomačil. — V mariborski javni bolnici je umrl g. Anton Zorn, finančni nadzornik v pokoju. Bi) je vrl Jugoslovan. — V Ljubljani je preminul administrativni major g. Hin-ko M. Maravid, znan po svoji človekoljubnosti — V severo-ameriškem mestu New Llaven je dne 30. oktobra, od kapi zadet umrl naš rojak rev. Josip Tomšič, rodom iz Tacna pod Šmarno goro v starosti 55 let. — V celjskem invalidskem domu je dne 9. decembra umrl g. Alojzij Mehle, posestnik na Perovem in podžupan občine Grouplje. Blag jim spomin! * Dar ljubljanske Kreditne banke v javne namere. Ljubljanska kreditna banka je v kulturne namene darovala znesek 500.000 kron in sicer: 200.000 kron za Dečji dom, 200.000 kron za stavbeni fond za gradnjo poslopja Trgovske akademije v Ljubljani, 50.000 kron za pospeševanje tujskega prometa in 50.000 kron za zgradbo Narodne galerije. * Razpust nemških društev v Celju. Ker ni več pravne podlage za nadaljnji obstoj, so se v Celju razpustila sledeča nemška društva: Arbeiterturnverein »Frei-heit», Deutscher Verein in Cillier Rad-fahrerverein. * Zikovci v Radečah. Iz Radeč nam poročajo: V nedeljo zvečer dne 10. decembra je občinstvo iz Radeč napolnilo sokolsko dvorano in poslušalo ono nebeško lepo godbo, ki jo tudi podežela nom nudi Zikov kvartet. Navdušenje je bilo tako veliko, da po končanem programu nihče ni hotel domov, marveč so vsi navzoči prosili in prosili, da je kvartet še in še dodal. Pri nas ni bilo treba agitacije, v dveh dneh so bile vstopnice razprodane in marsikdo je rekel, naj stane kolikor hoče, samo da bom slišal Zikovce. Bes, vse hvale vredno je, da gredo umetniki tudi na deželo in da uboga para na deželi vsakih 7 let tudi ! doma kaj sliši. Umetnost no bo izgubila • Dobrodelne prireditve v Celju. Miklavžev večer, ki ga je priredila celjska ca. Vse to ni pomagalo prav nič, bili i na vrednosti, ako se razširi tudi med so odvedeni v pečujske zapore in po-' ljudstvo izven zidov večjih mest. leg tega še pretepeni. Pečitjsko sodi šče jih je obsodilo velcizdaje. 4 Zopet enkrat obsojen. »Jugoslavi- j Čitalnica je izkazal čistega dobička 5000 ja* je priobčila dne 4. julija članek, v j kron. Od teh je določil čitalniški odbor katerem trdi, da je »Pranrotnikova ; 4000 kron za nabavo beletrističnih knjig banka hotela kupiti »Jugoslavijo* s' — ;----i— tiskarno, da izpremeni smer in prodam lista in ga udinja svojim umazanim poslovnim namenom.* Generalni ravnateli Avgust Praprotnik .je vsled trga vložil tožbo proti odgovornemu in glavnemu uredniku »Jugoslavije* g. za javno ljudsko knjižnico, katera zadnji čas zopet vzorno posluje. Koncert Kola jugoslovanskih sester je dal isto vsoto, ki se je porabila za obdaritev mestnih otrok z obutvijo in obleko. Nad 30 dečkov in 30 deklic je obiskal Miklavž in . jim je vsled požrtvovalnosti širše jav-Zorku Fakinu. "Seveda^ je< g. Falun nosti preskrbel najpotrebnejše obuvalo 'in perilo za zimo. * Društvo prijateljev angleškega jezika in prosvete v Mariboru. Mariborski »Tabor* poroča, da so pravila tega društva žo sestavljena in tudi od oblasti potrjena. Društvo si je stavilo za cilj gojiti kulturne stike z angleškosakson-skim svetom in ga seznaniti z našimi težnjami. Ustanovni občni zbor društva se bo vršil po Božiču. Tudi kurzi angleškega jezika se otvorijo v najkrajšem času. * Protestna zborovanja zagrebških delavcev. Preteklo nedeljo se je vršila v 01'mp kinu v Zagrebu socialistična delavska skupščina, katero je sklical Glavni delavski savez Jugoslavije. Dnevni red skupščine je bil protest proti na meravanemu ukinjenju uredbe o osem urnem delu. Pred vhodom v dvorano se jo zbralo mnogo komun:stov, ki so skušali preprečiti zborovanje. Njih nakan:-pa se ni posrečila zborovanje je poteklo popolnoma mirno in v redu. Delav stvo je bilo soglasno mnenja da noben novi zakon ne bo mogel zrušiti osemur-nega delovnega čr.sa Končno je bila sprejeta še resolucija v kateri stavlja delavstvo svoje zahteve in protestira proti eventualni ukinitvi osemumega delovnega časa Ob sklepu je predsednik zborovanja še naglašal, da bi delavstvo od eventualne izpremembe vlade imelo le slabe koristi, ker bi bila vsaka vlada v današnjih razmerah za delavstvo slabša od sedanjo. Isto&isno so imeli v prostorih »Balkan* kina svoje zborova nje tudi komunisti z istim dnevnim redom kakor v Olimp kinu socialistični delavci. * Velik kongres lovcev. V nedeljo je bil otvorjen v Novem Sadu velik kon gres vojvod.nskh lovskih društev, katerega se je udeležilo veliko število lovcev iz e^le Vojvodine. * Celjsko starovanjsko vprašanje. Na občinskem zemljišču pri Sp. Lanovžu. ki po slavnem vzorcu izjavil, da nastopa dokaz resnice. Zaslišanih je bilo v preiskavi več prič. med njimi tudi bivši lastnik »Jugoslavije* g. Pesek. Iz izpovedi prič je izhajalo le eno, da si je gospod glavni in odeovorni urednik očitek — izmislil. Včeraj se je vršila pred sodiščem glavna razprava. Gosp. Falsin. ki je popreje vodil dokaz resnice, je sedaj naenkrat trdil, da dotičnega članka — sploh ni bral. orlnosno da se v članku gosp. Praorotniku itak nič nečastnega ne očita. Deželno sodi-tče ie ob=rxlilo Zorka Fakina na 1000 dinarjev globe, odnosno 5 dni zapora ter povračilo vseh stroškov. Honorar sa častikrajo je tokrat precej občuten in pričakovati j?, da bo gosp. Kakin kmalu odložil odgovorno uredništvo pri ljubljanskem revolverju ter ga prepustil dnijremu, za katerega se pri sodišču lahko odnre nov konto . . . * Odlikovanje pri agrarni direkciji Ravnatelj ljubljanske agrarne direkcije dr. Friderik Lukanc je odlikovan z redom sv. Save ITT. razreda, inšpektorja iste direkcije Viljem Putik in dr. Tone Sapla pa z redom sv. Save IV. razreda * Ljubljanskim volitcem. Prejeli smo: Pri zadnjih ljubljanskih obč:nskih volitvah so se pokazali razni nedostatki zlasti kar so tiče krstnih imen, pokleev in stanovanj. Tudi je prišlo volit nekaj volilcev, ki so trd li, da so volMni upravičenci. ki pa niso bili vpisani v volilne imenike in torej tudi niso mo^li voliti. Da Be odpomore tem in takim netočnostim, se prizadeti krogi poz:vl'eio, na s« pridejo z rrLis it tekom prihodnjih dni v mestni pop sovalni urad ob navadnih uradnih urah, to je od 8. zjutraj do 2. popoldne. S seboj je seveda prinesti potrebna dokazila: policijsko zglasnico krstni list, dekret in slično. To priliko naj porabijo zlasti oni volilci, ki so se med letom preselili in niso še volili na volišču, ki je merodajno za njih seda nje stanovanje, * Zdravstveno stanje v LjubljanL Gl.v je last mestne občino, so so postavile Som uradnega zrl.avstveneta izkaza se med vojno vojaške barake, ki jih je po ja v mestni občini ljubljanski v dobi od obratu prevzela jugoslovanska vojaška 3. do 9. decembra narodilo 22 otrok, uprava Uporablja se sedaj samo del teh umrlo pa je 7 moških in 5 žensk, sku- barak, večina jih je praznih. Ker pa paj torej 12 oseb in sicer: 1 oseba za i celjska mestna občina rabi del zemlji-jc-tiko, 1 za možgansko kapjo, 1 za srč- j šča za razširjenje industrijskih podjetij, bo hibo, 7 v&led drugih naravnih arart- ni več nodaližala najemne coffodba z vojaško upravo. Pred kratkim je predložilo celjsko obrtno društvo mestnemu uradu vlogo, v kateri nasvetuje, naj bi se iz nekaterih, še ▼ dobrem stanju ee nahajajočih barak napravila stanovanja za revnejše sloje. Priloženi so potrebni načrti, ki predvidevajo nad 40 stanovanj. Barake bi se morale vsled večkratne povodnji vzdigniti Trpele bi kakih 20 let. Adaptacija pa bi stala okoli 4.000.000 K. Dasi je načrt lepo zamišljen in bi znatno oblažil stanovanjsko mizerijo, so pojavljajo poleg velikih mi-terielnih žrtev tehtni pomisleki tudi v sanitarnem in varnostnem oziru. O na črtu bo sklepal v eni prihodnjih sej občinski odbor, dobro pa je in v interesu stanovanjskega vprašanja, ako se pečat njim tudi širša javnost. * Iz Tržiča smo prejeli: Te dni §em čital v Vašem listu, da je obhajal gosp. John Staudinger, ravnatelj tovarne Kozina desetletnico svojega delovanja v tej tovarni. Ob tej vesti o tujcu sem bridko občutil, da se ni našel dopisnik, ki bi se spomnil nekega drugega pomembnejšega jubileja Je to 50!ctnica delovanja našega somišljenika g. ravnatelja Ferdinanda Kalingerja Petdeset let učite! jovan ja petdeset let trpljonja! Zaslužil je ta mož, da ga je Imenoval trški občinski odbor častnim občanom tržiškim. Ob priliki izročitve diplome po županu zapelo je Bralno društvo pod-oknico, in sicer tri od g. ravnatelja sa mega komponirane pesmice, po podok-n:ci pa se je vršil prijateljski večer pri Jegliču, katerega so se udeležili zastopniki občino, uradov, okrajnega ln kraj-nega šol. sveta učiteljskega društva, vseh tržiških društev, celokupno učitelj-stvo in pevski zbor. Slavnostno razpoloženje je motil le politični govor župnika Skrbca katerega vodilne misli smo brali v »Slovencu*; žal jo je odkuril, predno je dobil zasluženi odgovor. Slav-ljcncu pa želimo na večer njegovega življenja da še dolgo in srečno uživa plodove svojega dela * Župnik Gabršek ponesrečIL Kakor smo že poročali, so v soboto zjutraj pri Fužinah potegnili iz Ljubljanice truplo pogrešanega tomišeljskega župnika Fran ca Gabrška V listnici, ki so jo našli v žepu njegove suknje, je bilo 10-15 kron, 1 srebrni francoski frank in nekaj drobiža v telovniku pa srebrna žepna ura. Mrliča je identificiral župnik Miiller is D. M. v Polju, ki je pokojnika osebno poznal. Pri obdukciji trupla, ki se je predvčerajšnjem popoldne izvršila se ni našlo znakov kake poškodbe. Truplo po kojnega župnika Gabrška so včeraj prepeljali na Ilomec pri Kamniku, kjer bo danes pokopano na tamkajšnjem pokopališču. * Po nesrečni pomoti ustreljen. Predvčerajšnjim okoli petih zjutraj, ko je vlak iz Zagreba prispel na kolodvor v Podsusedu pri tovarni cementa sta opazila dva detektiva južne železnice, da neki človek pobira signalne svetilke na orogi. Ker sta bila mnenja, da gre za tatvino, sta začela detektiva streljati na tega človeka Oddala sta osem strelov, tako da je neznanec na mestu mrtev obležal. Ugotovilo se je. da je bil ustreljen Mi jo Brzak iz Stenjevoa, ki je po svoji dolžnosti snemal signalne svetilke. Orožniki so aretirali oba detektiva Karla Steinerja in Frana Cobrana * Potrjena obsodba. Poročali smo svo-ječasno, da je bil krški odvetnik dr. J. Dimnik pred okrajnim sodiščem v Laškem obsojen na 2000 Din kazni ali 40 Ini zapora ker je v neki hrastniški gostilni obrekoval dr. Žerjava in dr. Kra-nerja, češ da sta pri zadnjem trboveljskem ftrajku delovala v svojo osebno korist. Proti obsodbi okrajnega sodišča v Laškem se je dr. Dimnik pritožiL Vče-aj se je vršila vsklicna razprava pred •eljskim okrožnim sodiščem, ki je nje-ov vsklic zavrnilo in prvo sodbo v polnem ob6egu potrdilo. * Navijanje cen premogu. Zagrebško -odišče je ravnatelja »Hrvatske banke« 1. d. v Zagrebu zaradi navijanja cen premogu obsodilo na globo 50.000 di- Gospodarstvo CENITEV SVETOVNE PRODUKCIJE SLADKORJA. Znamenita newyorška sladkorna statistika VVillet in Gray sta sestavila cenitev svetovne produkcije sladkorja v kampanji 1922-23. Po tej cenitvi bi prišlo ra posamezne države (v tonah; prva številka označuje cenitev v l. 1922/23; druga številka v oklepaju označuje produkcijo v L 1921/22): V Evropi (sladkor iz pese): Nemčija 1,600.000 (1,330.000), Češkoslovaška 750.000 (659.907), Francija 560.000 (278.273), Belgija 300.000 ( 289.866), Nizozemska 285.000 (376.000). Poljska 270.000 (225.000), Italija 260.000 (217.000), Švedska 63.000 (227.000), Rusija In Ukrajina 220.000 (49.374), ostale dežele 402.500 (413.122), (sladkor Iz trsa) Španija 6000 (5000). Skupno 4,716.500 (4,071.042) ton, v Ameriki: Zedinjene države (sladkor iz trsa) 216.000 (292.589), (sladkor Iz pese) 650.000 (911.190), Portorico 400.000 (385.000), Hawaii 490.000 (490.00), Deviški otoki 6000 (5000), Kuba 4,000.000 (3,996.387), San Domingo 200.000 (225. 000), Mehiko 120.000 (119.800), Peru 340.000 (325.000), Argentinija 200.C00 (175.000), Brazilija 340.000 (325.000), Kanada 15.000 (18.931), ostale dežele 409.700 (408.625). Skupno 7,386.700 (7,677.522) ton; v Aziji: Britanska Vzhodna Indija 2,475.000 (2,500.000), Java 1,658.000 (1,649.610), Formosa-Japonska 405.80:) (406.956), Filipini 290.000 (276.000). Skup no 4,828.800 (4,832.576) ton; v Avstraliji: 352.000 (363.701) ton; V Alriki: 540.000 (516.827) ton. Pregled po delih sveta. Cenitev Produkcija 1922/23 1921/22 ton 4,716.500 7,386.700 4,828.800 352.000 540.000 *= Pravilnik o prometa c 3evKaml to valutami Iz Beograda poročajo: Pravilnik o prometu z devizami in valutami je že dovršen ter mora priti le le pretj ministrski svet Žal zaradi vladne kriz% pravilnik doslej ni mogel biti sprejet Pravilnik bo mogel stopiti ▼ veljav* najbrže že januarja ■» Za zaščito naše Indnstrije glavni« kov. Iz Beograda poročajo: Zastopniki naših tvornie za glavnike so poaetili mi. nistra trgovine in industrije, pomočnika' finančnega ministra Plavšiča in generalnega ravnatelja carin ter jih prosili za zaščito proti tuji konkurenci čei da morejo sami več nego zadostiti celi potrebi v državi. Z merodajnih mest se jim je obljubilo, da se bo njihovim željam ustreglo. = Padec drahme pod dinar. Nedavno je stala grška drahma še visoko nad dinarjem, sedaj pa je padla pod dinar ia se je v Solunu te dni ponujalo 105 drahem za 100 Din. Zaradi padca drahme se je položaj na solunskem trgu zelo spremeniL Nihče ne ponuja več blaga i» zaupanje v grški papirnati denar vodno bolj pada ■=■ Oviranje nvoza italijanskega blag« v Jugoslavijo. Italijanski listi poročajo, da so italijanski zastopniki v Beograd« protestirali proti oviranju uvoza italijanskega blaga, zlasti tekstilij in Žide, v Jugoslavijo. Jugoslovanska vlada d* je baje pozvala naše uvoznike, naj opustijo nakupovanje v Italiji in krijejo ra>-še svoje potrebe v Češkoslovaški. = Zlati carinski nadavek v Nemčiji znaša od 13. do 19. (lea. 178.900 odst 4,071.042 7,677.522 4,832.576 363.701 516.827 Evropa * Amerika Azija ;.-AvstraliJj Afrika Skupno 17,824.000 17,461.668^ Po tej cenitvi bi znašala torej letošnja svetovna produkcija sladkorja za nad 360.000 ton več nego lani. Ta višek gre le na račun Evrope, kjer se ceni, da bo letošnji pridelek za 645.000 ton večji nego lanski; dočim Je za vse druge dele sveta razun Afrike ccnitcv manjša narjev. * Mistericzen umor. V Dramljah na štajerskem je prošli četrtek doslej ne-nan zločinec skozi okno ustrelil g~«til- •tičarja Mihaela Podkrajška. Gostilničar e bil zadet v glavo in se ie takoj zgru-lil mrtev na tla Morilec je izginil brez dedu. • Drobne vesti V ljubljanskem Tivoliju so v nedeljo ponoči doslej neznani .-andali podrli vse lesene hišice za krmljenje tičev. — Na kolodvoru v Sevnici =o "neznani tatovi vlomili v železniški voz ter odnesli kave in vanilije v vrednosti 60.000 kron. * Železniški tatovi na delu. Pri tovar-nem vlaku št. 10&4. ki ob 19. uri 20 min. odhaja iz Ljubljane proti Novemu me-n obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. — Čekovni promet v novembre pri čekovnih zavodih v Ljubljani in Zagrebu ter pri poStnl hranilnici v Sarajevu zkaznje nastopne rezultate: Vlog je bilo 279.153 s prometom v znesku 763,857.840 Din. Izplačil je bilo 145.201 s prometom v znesku 761.085.210 Din. Od tega odpade na klirinški (virmanski) promet 9-155 manipulacij v znesku Din 165,427.389. Novih računov se je otvori-lo 155, a zntvorilo 19; število imejite-Ijev čekovnih računov je bilo koncem novembra 8184. Stanje vlog je znašalo koncem novembra 203,359.973 Din. =» Tihotapljenje dinarja. V finančno ministrstvo prihajajo mnoge vesti o tihotapljenju dinarja zlasti v Avstrijo in Madžarsko. Di bi se tihotapljenje preprečilo, je finančno ministrstvo odredilo svojim obmejnim organom, da strogo preiščejo vsakega potnika Zagreb, devize: Dunaj 0.1125 — 0.117S Berlin 0.94 — 1.14, Budimpešta 3.10 — 3.40, Milan 372 — 376, London 338.5 — 343.5, Newyork 74 — 75, Pariz 523.5 — 528.5, Praga 234.5 — 237.5, Curih 1400, Varšava 0.44 — 0.54, Bukarešta 46.25 — 47.75; valute: dolar 73 — 74, avstr. krone 0.1135 — 0.1185, češke krene 231.5 234.5, marka 0.96 — 1.16. levi 54, lire 368 — 372, iranc. franki 518.5 — 523.5, madž. krone 3.20 — 3.40, funti 333.5 338.5; efekti: Jadranska banka 360, Ju-goslov. banka 96.50 — 97.50, Ljublj. kre. ditna banka 200, Slavenska banka 10S, Praštediona 1040 — 1055, Trbov. premog:-družba 300. Beograd: Nevvyork 74.5, London 340 — 342, Pariz 519 — 529, Ženeva 1397 — 1407, Praga 238 — 242, Budimpešta 3.5S — 3.65, Milan 371 — 375, Sofija 58 —. 62, Berlin 1.10, Dunai 0.1105 — 0.1125, Bukarešta 46 — 48. Praga, devize: Berlin 0.3375 — 0.4375.' Curih 695.75 — 698.25, Milan 159.25 -h 160.75, Pariz 223.75 — 225.25, London 144.37 — 145.87, Newyork 3145 — 3185, Beograd 40 — 40.50, Sofija 24.80 — 25.20 Dunaj 4.2250 — 4.7250, Varšava 15.30 20.30, Budimpešta 131.50 — 141.50, vala-te: marke 0.3375 — 0.4375, funti 144.37 — 145.85, dolarji 31.65 — 32.05, avstrijj krone 4.20 — 4.70, poljske marke 17 —< 22. Curih: Berlin 0.06»/„ Newyork 530.50. London 24.32, Pariz 37.65, Milan 26.35, Pr3ga 16.75, Budimpešta 0.23, Zagreb 1.70, Bukarešta 3.25, Varšava 0.0350, Dtti naj 0.0074, avstrij. krone 0.0076, Sofija 3.95. Berlin: Italija 42.144 — 42.356, London 38.802.75 — 38.997.25, Newyork 841.S90 — 846.210, Pariz 596 — 599, Dunai 11.72 — 11.78, Praga 26.134 — 26.266. Budimpešta 3.59 — 3.61, Sofija 65.83 — 66.17, Bukarešta 50, Beograd 103.24 — 103.76. posimo " Drja Ivanu Šnsteršiču, bivšemu dež-glavarju Kranjske. Ob Vašem povratku v Jugoslavijo £te* jemo si v dolžnost izjaviti v imenu jugoslovanskih nacionalistov, da se še spominjamo, da smo Vas pri svoji borb! za protiavstrijsko orientacijo Slovencev vedr no srečali na če'u naših nasprotnikov. Ne pozabljamo, da ste v dnevih narodove preizkušnje, ko nas Je dramil prvi rcvolucijonarni strel v Sarajevu na končno borbo, izrabili do besnosti Vaš položaj in Vaše sposobnosti, da ste zavedli večino Slovencev v tabor habsburških ja-ničarjev. V zadoščenje nam Je, da dejstva —i Vaše lastne Iziave In Vaša vrnitev —i manifestirajo Izdajalsko delovanje skozi desetletja. Z ozirom na dejstvo, da se nahajaj« v naši državi še večji Izdajalci, kateri vršijo svojo žalostno in izdajalsko delo šc dandanes, Vas puščamo v miru, pač pa bodemo bdeli nad vsakim Vašim kora' kom. Ljubljana, 12. decembra 1922. Oblastni odbor za Slovenija. Odgovorni urednik Fr. Brozovi£ Lastnik in IzdaiatelJ Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LiubljanL Vremensko iiinhljana. 13 decemhra poročilo Liubliana 30A m n*d morieia | Kraj ' nnazoTanja ob Zračni tlak Zravna temperatura Veter Oblačno 0-10 1'adarine mm 1 ..jubljaua . 7. 775 3 -3-8 sever pol obl. ___ Ljubljana . 14. 775 1 0-2 ser. zapad jasno — L'»l>ij-aa . 21 776 1 -1-0 t, oblačao — j I Zagreb . . 7 774 5 — 10 brezretra megla io ! 1 beograd . 7. 771 3 —20 10 | iiuaj . . 7. 77S-4 1 0 MT. up. oblačne l-u 1 Praea • . 7. 7725 1-0 sapad — 1 mirnost. , 7. 780-0 13*0 brezretra jasno 1-0 T .Liubiiaai baiometei nšil, temper. rili«. BcUuse nbaia «fe f 88* <* IfU. darae Farrfere: 13 Obsojenci 10. Polnoč. Gospodična Eva Mac Head Vohr govori 6 tihim glasom v aparat, ki je tako previdno konstruiran, da mora uporabljati obe slušalki, da razume odgovore. «Je li Boris na, aparatu?* «.....» »Aha, sedaj Vas spoznam po glasu. Je vse pripravljeno?« <.....» alače. Mesec sveti z viška skoraj na-vpik in jasno razsvetljuje vso fasado. Gospodični Mac Head Vohr ta razsvetljava nič kaj ne ugaja. V negotovosti se ogleduje. Na koncu galerije je precejšnja senčnata zaplata, ozka sicer, pa vendar dovolj široka, da ee skriješ in da te orl zunaj nikdo ne zapazi. Hčerka Siturgicovega guvernerja ... ali se skriva? Gotovo je, da se sključi sedaj do višine kamenite balustrade, in da se tako sključena polagoma in krado- ma plazi po galeriji do one sence. Tu se šele zravna. Potem se nasloni na balustrado in prisluškuje v noč. Tako ostane dolgo časa, negibna, neslišna, skoraj kakor kip. Mlada dama se ima docela v oblasti, tudi na tem svojem potu. Sedaj gleda pod se v prostrani park. Daleč preko planjave gre njen pogled. Velika palača zasluži svoje ime tudi v tem oziru. balkoni prvega nadstropja so višji od sosednjih gričev. Velike stopnjice eo v mesečni svetlobi kakor s srebrom oblite, daleč naokrog vidne. Kakor tekoče srebro so tudi veliki vodni baseni, ponoči zaprti, da ne šume. — njihove gladine so jasne in negibne in visoko drevje ee odbija v njih kakor kitajske 6ence. Tudi travniki so skoraj tako jasni, kakor baseni. Niti mačka ne bi mogla prhniti čez nje, ne da bi je že na četrt milje oko ne zapazilo. Toda tu ni niti mačke niti žive duše. Park je docela zapuščen. Gospodična Eva Mac Head Vohr se zopet zravna in okrene, da zapusti balkon. Ta hip se od zdolaj začuje skoraj šepetajoč toda prav razločen glas: »Gospod Athole, Vaše letalo pa rabi precej časa za pot do blokov . . .» Gospodična Eva Mac Head Vohr je spoznala glas Andreja Ferratija. Guverner Mac Head Vohr, poverjenik Athole in šefinžener Ferrati niso lili odšli v dvorano. Na guvernerjev ukaz so jim bili prinesli kožulie, in vsa trojica fe prijetno zavita na dolnji terasi kljubovala nočnemu vetru, ki je prihajal čim dalje občutljivejši. Posedli so tik pod okna obednice in molče sedeli. Gospodična Eva je zgoraj mislila, da gleda prazne stolce. Sedaj prisluškuje napeto, nevidna kakor špionka Athole odgovarja Ferranjevi opazki: »Dragi moj. Vi podcenjujete nalogo agenta. Vsaka neprevidnost ga spravlja v smrtno opasnost. Zato mora z največjo opreznostjo ... pa saj veste: Prinesti nam mora važno poizvedbo, ne katerokoli, marveč ravno ono. ki jo hočemo imeti, in ne baš lahko. Saj ne čakamo, da nam razloži enostavno in lahko razumljivo pojavo, ki je vsakomur znana, marveč da nam reši zago-netko, ki jo sami smatrate za nenavadno. Saj smo edini v tem. da imamo opravka z nasprotnikom, ki je tajno pa dobro organiziran in ki zna svojo tajnost varovati .. . Prav nič se ne čudim, da smo še brez obvestil, marveč pričakujem, da ne bodo prva poročila niti številna niti izčrpna.* Molk. Nekoliko časa pozneje dvigne gospodična naenkrat glavo in posluša nekam drugam, v višino. Daleč visoko gori se je zbudil drug glas, ki se polagoma bliža in ki postaja določnejši. Znani ropot letala, ki hoče pristati in ki ee bliža zemlji iz zgornjih zračnih plasti. "Letala niso baš vsakdanja na ozem- lju Siturgica. Guverner sam jih ima jedva doset ali dvanajst, on sam se kakor vsi boljši ljudje njegove dobe raje vozi na manjše razdalje še z avtomobilom ali jahto, letala se poslužuje le za daljša potovanja. Gospodična Eva Mac Head Vohr pa mnogo preveč ljubi konje, ko da bi posebno gojila motorje, dasiravno je izborna letalka. kakor vsa mlada dekleta tiste dobe. Tudi Siturgicovi inženerji se ne pečajo preveč z letanjem, zlasti ker se zračni transporti ne uporabljajo za njihovo blago. Terase Velike palače zato niti niso urejene za start ali pristan, in redka letala, ki se od časa do časa prikažejo tod, morajo pristajati na obsežnih travnikih okrog palače. Isto bo moralo storiti tudi prihajajoče letalo, če je ono, na katero čakajo njen oče in njegovi gostje. In žare?! Tresoči in drobeči ropot se sedaj naer. krat ojača. in gospodična Eva Mac ITead Vohr jasno razločuje tri signalne luči, belo v sredi, zeleno na levi, rdečo na desni strani. Letalo prihaja naravnost in strmo navzdol. Propelerji naenkrat umolknejo, motorji so ustaljeni jedva ra razdalji dveh milj. Pilot krmari brezobzirno, kakor da ee mu vidno žurL Gospodična Mac Head Vohr spozna to žurbo še jasneje, kc naenkrat zaglušno zalajajo motorji, Ir morajo s polnim pritiskom nazaj. BrC-toliko časa še ima. da ee skrije pod okna. Letalec je odkril svoj žaromet (Dalje prihodnjič). Objave * Nabavljalna zaaruga lavnih nameščencev. Jutri, dne 14. decembra se vrši izredni občni zbor Nabavljalne zadruge javnih nameščencev in vpokojencev v Ljubljani ob 8. uri zvečer v Mestnem domu. Člani se vabijo, da se polnoštevilno udeleže, ker je potrebna prisotnost polovico vpisanih članov zaradi spremembe pravil in volitev. * Obratno ravnateljstvo Južne železnice obvešča državne nameščence, da bodo veljali običajni temporarni certifikati Juž. železnice za vožnje po znižani ceni v letu 1923 samo na progah Južne železnice v naši kraljevini. Tiskovine za naročitev certifikatov so naprodaj pri vseh postajah Južne železnice. * Diskusija o načrta kazenskega zakonika. V petek, dne 15. t. m. bo predaval na sestanku društva »Pravnik* v Ljubljani gospod odvetnik dr. R. Krivic: »Silobran in nujna sila po načrtu kazenskega zakonika*. Predavanje se vrši, kakor običajno v dvorani št. 79. pravosodne palače. Po predavanju diskusija. * Društvo 'Soča* v Ljubljani naznanja, Ua sobotno predavanje radi 501etnih jubilejnih slavnosti »Glasbene Matice* odpade. Z ozirom na velike zasluge tega društva na kulturnem polju, katerih smo v obilni meri deležni tudi mi Primorci, priporoča odbor »Soče* svojim članom, naj se jubilejnih prireditev »Matice*, ki se bodo vršile 15„ 16. in 17. t. m. v kolikor mogoče velikem številu udeleže. — Prihodnje predavanje se vrši v soboto 23. t 'm. * Kmetijski pouk po deželi: Oddelek ta kmetijstvo priredi v drugi polovici meseca deccmbra sledeče poučne sestanke, oziroma tečaje in predavanja: 1.) v fiedeljo dne 17. v Čatežu ob pol 8. v šoli (predavanje o živinoreji pom. okrajnega ekonoma Ambroža); v Velenju (o uporabi umetnih gnojil, o travništvu in živinoreji — okrajni ekonom VVernig); v Gornjem Logatcu v šoli (o kmetijskem zadružništvu — pom. okrajni ekonom Mat-jašič); pri Sv. Križu pri Litiji po maši v šoli (o izobrazbi kmeta, o poljedelstvu, pom. okonom Jereb); v Vavti vasi po prvi maši v šoli (o ravnanju z letošnjim vinom in o pridelovanju krme — okrajni ekonom Kafol); v Štrekljevcu v Šoli ob 2. pop. (o racij onalnem gnojenju jrt o umetnem gnojenju — pom. okrajni gkonom Konda). 2.) V nedeljo 24. t. m. v Skocjanu ob 7. uri v šoli (o gnojenju vinogradov — pom. okrajni ekonom Ambrož); v Pamečah na Štajerskem (o ymetnem gnojenju, o reji male živine in firobnice — okr. ekonom Wernig). 3.) Dne 27. do 29. i m., namreč v sredo, četrtek in petek v Metliki (poučni kmetijski tečaj — pom. okrajni ekonom Konda). 4.) V nedeljo, dne 31. t m. v Božanju v Šoli ob 8. uri (o podsajenju starih vinogradov — pora. okrajni ekonom 'Ambrož); v Šmartnem pri Slovenjgradcu /o umetnem gnojenju, o živinoreji in ravnanju z jabolčnikom — okrajni ekonom Wernig); v 2iberčah pri posestniku Moloku (razprava o drenaži močvirne doline pri 2iberčah — pom. okrajni ekonom Matjašič). * Izgubila se je ženska ura It zapestnice v Ljubljani od Vidovdanske ceste št. 2 do mitnice na Gosposvetski cesti. Pošten najditelj naj jo odda na policiji proti nagradi. LISTNICA UREDNIŠTVA. V Trst. Poslali smo zahtevano prošll teden na Vaš stari naslov (Ghega). Kožuhovina u gumijev podpetnik Dobi se v vseh boljših trgovinah za kože ter n«. veliko pri BERSON-KAVCUK, d. d. Zagreb, Wilsonov trg 7. «,„.!. U 20 .....d. om. r—, -Itn Ud.lt.lll. S »...d. « o,«. - T,go..n tgM. doD ten.l.. ".mL., d. SO »...d. 6 Oln„ M«.IM» • =•••<» « Oln - ........»'•>; — N. .pr.ft.nj. M .dgo..r|. >«. »k. K .pr.i.nl. prllofn. »n.m«. « .dgo.or- - Kanoltat i?če službe za popoldanske ure (od 15. ure dalje). Prevzame eventualuo vsakovrstna stat stična in druga dela tudi ua dom. Nastop službe iu plača po dogovoru. Ponndbe prosi ua upravo »Jutra* pod šifro «J P. 24*. 4i26 ISčem službe 4217 kakoršn. koli pač, zmožen slovenskega, nem kega, itaii jauskega. jezika v govoru in pisavi. Vznmem vsako mesio b, disi v Ljubljani aii na deželi. Zaposlen 6em bil kot skladiščnik in samosteo oJ-govorui uradnik pri večjih tvrdkab. Sem zmožen knjigo-vo istva in korespondence. Pismene ponudbe pod »K- P.» na upravo »Jutra*. Knjigovodja bilancist zmožen slovenskega, hrvatskega, nemškega In po možnosti italijanskega jezika, samostojen kore-spondent z večletno prakso in prvovrstnimi referencami, se sprejme s f. januarjem 1923. pod ugodnimi pogoji za podružnico Ljubljana. — Tozadevne ponudbe je nasloviti: Ravnateljstvo „Orient"y d. d. v Mariboru. 4222 Šivilja 4229 izurjena za moderne <'amske toalete in kostume, se takoj sprejme za na dom. Ponudbe z navedbo zahtev na upravo »Jutra* pod »1'erfektuu*. Za boži čno ln novoletno darilo 4149 je več novih modelov lično izdelanih športnih vozičkov za otroke poceni a razpolago. »Tribuna*, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Liub-1 ana, Karlovška cesta 4. Lepo opravo za spalno sobo, obloženo, svetlo politirano, prodam. — Spodnja Šiška, Šolska ulica 1, J. Bajde. 4216 Naprodaj Imam dva vagona prebranega krompirja, kilogram po K 4 60 postaja Radenci, ter vagon slame po znižani ceni. 4213 Dve mali posestvi z vinogradi, blizu Maribora, se poceni prodasta. Naslov v podružnici »Jutra*, Bavarska ulica, Maribor. 4212 Hiša x vrtom v Sevnici se ueodno proda Pojasnila daje Ivan Ušlakar notar v Sevnici. 4i24 HISa z velikim vrtom blizu okrajne cesto v Trbovljah. se po zelo ugodni ceni proda. Več se poizve pri Ivauu Orešniku, zaloga piva, Trbovlje 2. 4095 prosi pod šifro »Sreča-Bo-noenost* na upravo »Jutra*. Tajnost zajamčena. Uradnik, 6002 24 let star, v dobri poziciji, idealen, čedne zunanjosti, poln lepih idej, se želi 6e-zuaniti z gospodično ali vdovo s premoženjem v svrbo takojšnje ženitve. Oglasilo naj se ssmo samostojne, ide-alue dušo, ki imajo smisia zx veliki svet. Ponu ibe samo s sliko, ki 6e pod častno besedo vrne. naj se pošljejo pod »Svet* na upravo »Jutrai. Kranjska hranilnica v Liubljani obrestuje od 1. januarja 1923. vse vloge po čistih Oglje, bukovo, večji množina, se potrebuje za izvoz Cene franko Pošto na ali Podbrdo, eventualno nakladalna po staja. Uglje mora biti vilauo. brez prahu. Oferte pod .Oglje' ..n MM-iT/i ..lutrn. Enonadatropna hlža poleg 12 310 m' sveta v Novem mestu pri kolodvoru, pripravno za industijo. Po-laeuila daje dr Ivan Vasic, ouvetnik v Novem mestu. Mlad trgoveo, 4223 samostojen, se želi se«naniti z nanl)! ažeuo gospodično ne omadeževane preteklosti v starosti od 17 do 22 let z nekaj premoženja v svrho ženitve. Prednost imajo trgovsko izobražene ali bol,-e šivilie. Dopise s sliko se I^agrado do 10.000 K dobi, kdor preskrbi mirni stranki moderno stanovanje od treh do pet sob za tako; ali poiueje. — Ponudbe pod »Dober plačnik* na upravo »Jutra*. 418b IJilgherl stremena (za smuči), dobro ohranjena, se kupijo. Pismene ponudbe pod »Ski* na upravo »Jutra*. Prodaja 23 vreč pokvarjene pšenične m. ke, ki jb porabljiva le za industrijske svrbe, Ee bo vršila doe 16. t. m. ob 11. ur: v skladišču južne železnice v Ljubljani. 4230 Dresura psov. Iščem gozda'ja in podobno, ki bi mi dresiral mojega lovskega psa. Cenjene ponudbe na Holujevič, Zagreb, Gs- jeva 42. 4195 4227 Rentni in invalidski davek plačuje hranilnica sama za vlagatelje. Kranjska hranilnica, Knafljeva ulica 9. svila, modni nakit, predpasniki, spodnja krila po znižanih censn 1. SiiMc nasi. R. Soss tj ubij ana. J^-atni trg Ste v. 19. Najpripravnejša darila za božič in Novo leto! ln angleški Singer šivalni stroji. Singer igle io nadomestni deli. Singer olje, sokanec, stila Itd. Lastna mehanična delavnioa, - Prodaja na obroke. Singer šivalni stroji Bourne&Co.,New-York ___Centrala ia 5113: Zagreb, Marnllčesa olica broj 5. Podružnice: Ljubljana, Selenburgova ulica 8, Maribor, Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci Bjelovar in Brod u. S^, Subotica, Novi Sad, Sarajevo, Mostar Ban,a uka, Tuzla, Beograd, Kruševac, Niš Skoplje, Veles, Bitolj, Kragujevac, Zaječar in »tip. 96/l Zastopništva v vseh večjih mestih. Išče B© «21 v teoriji in praksi dobro izvežbani Nastop takoj ali pa pozneje. Ponudbe s curriculum vitae na anončno družbo Aloma Ompany, Ljubljana, Kongresni trg 3. -J priporoča v veliki izbiri v zlatem in srebrnem blagu, kina-srebru ter | ure po najsoiidnejših j cenah s 4191 t Sukno za promenadne ln športne obleke v bogati izbiri 84/11 E. Shoberne R. Almasleohner f Celje, Gosposka ul. 14 | Popravila brzo in ceno | v lastni delavnici fšBIEST! ii liULVK) Od navadne do najfinejs opreme. Cene dnevne. 141/J Lju pijana, Gasposvetska cesta 13 (Kollzej),