kulturno - poHHčno glasilo s v e tov n i h in domačih dogodkov 6. leto / številka 25 V Celovcu, dne 24. Junija 1954 Cena 1 šiling Diplomacija, ali kdo odloča usodo sveta Malokdo se tako trudi, da bi ga zgodovina zapisala z velikimi črkami, kakor prav politiki in diplomati. Diplomacija, kakor jo danes poznamo, je sicer stara komaj sto let, pa si je vendar znala ustvariti tako trdne zakone-norme, da se jih mora držati vsak, iki stopi v njeno areno. Do srede prejšnjega stoletja je bila diplomacija predvsem zadeva aristokracije, torej „boljših” krogov. Šele potem, ko so se dvignile ljudske množice, so se morali ti umakniti iz prvih vrst. Bolj kot v dobi liberalizma so potem, ko so socialistične stranke prevzemale oblast, govorili o tem, da bo sedaj konec tajne diplomacije, da bo zunanja politika postala zadeva, kjer se bodo mogli udejstvovati vsi, ki imajo primerne sposobnosti. Konec bo ikabinetnih skrivnosti. Tajna diplomacija, ki je zakrivila toliko vojska, bo odpravljena, in tako ne bo več vojska in prodanih državnikov, ki bi vodili politiko trustov in monopolov. Toda, kako hitro je prišlo razočaranje! Dokler so delali politiko takozvani aristokratski režimi, so izvalili kvečjemu eno večjo vojsko na stoletje, v dobi dviga mas pa smo imeli v zadnjih 80 letih kar tri velike vojske, od teh sta bili dve svetovni, — pojem, ki ga pred sto leti še niso poznali. Tre-nolno je v Ženevi konferenca zunanjih ministrov, ki hoče rešiti azijski problem in s tem svet pred 3. svetovno vojno. Toda ti zunanji ministri se na tej kakor na vseh ostalih konferencah sestajajo večkrat na tajne konference, ki jih ipa navadno zahteva le Molotov, ki da je zastopnik najbolj „demo-kratske zveze republik” na svetu, zveze dežela, kjer že skoraj. 40 let ..vladajo” proletarske množice kot nositeljice najbolj naprednega reda na svetu, ki da so tajno diplomacijo zatrle. Ko se je 1. 1815 začel na Dunaju takozvani »dunajski kongres”, da pomete z razvalinami napoleonskih vojska, so bili glavni zastopniki med njimi res sami aristokrati, princi, knezi, grofi in baroni. Kdor ni bil vsaj baron, še ponoči ni mogel na cesto. Pred začetkom konference so se ti knezi sveta nekaj tednov kregali o tem, kdo med njimi ima prednost pri vstopu v sejno dvorano. Princ Metternich ni hotel priti za princem čartoriskim, princ Tallevrand ne za Castelreaghom. Nastala je silna zmeda, dokler nazadnje niso v palači Belvedere našli dvorane, ki je imela toliko vrat, kolikor je bilo glavnih delegatov. Vendar je dunajski kongres postavil temelje tedanji Evropi, da vsaj 50 let ni bilo nobenih konfliktov. Potem pa so v mednarodno diplomatsko areno prišli ljudje kakor je n. pr. Višinski, rabelj Stalinovih procesov, von Ribbentrop, ki ga je dr. Goebbels sam imenoval v svojih spominih naj večjo puhlost vsega nacizma, itd. Ko je bil Talleyrand na sejah dunajskega kongresa, se je čutil tako vzvišenega, da je vedno gledal skozi okno, ko je govoril, da ne bi priznaval svojega nasprotnika kot sebi enakega. Tokrat zasedajo v Ženevi zunanji ministri in zdi se, da so ti kar prilepljeni na Molotova usta, kakor da bi od njega pričakovali, da slednjič ponudi rešilno Mko. Toda te ni in izgleda, da je še dolgo' ne bo. Predstavnik najbolj »ljudske, množične, proletarske, napredne” države na svetu, Molotov, bi bil pripravljen obesiti koga na svojo rešilno bilko samo tedaj, ako bi sedel z njim za mizo na tajen razgovor, na tako kupčijo, kakor sta jo v »temnem srednjem veku” in pa v času absolutizma sklepala dva, ki sta se naučila svoje modrosti Pri Macchiavelliju: ta je bil učitelj neomejene, brezvestne politike sile, pesti in pra-v‘ce močnejšega. Toda tako bilko je moč-nejši (v tem primeru Molotov) vedno na- Demonstracija proti draginji Po vsej državi pišejo in protestirajo proti naraščanju cen. Posebno vlogo igrajo pri tem mesne cene. Razlika med cenami pri živini in mesnimi cenami je dosti višja kakor je bila pred drugo svetovno vojno. Državni tajnik Graf je v svojem nedeljskem govoru naglasil, da naj. bi potrošniki mesa ne napadali kmete, marveč tiste, ki izrabljajo naraščanje cen v svojo korist (menil je pri tem mesarje). Po vseh glavnih mestih avstrijskih dežel so se oglasile delegacije pri deželnih vladah in zahtevale, da se nara- ščanje cen ustavi in se prične z vso resnostjo 'poizkus za znižanje cen. V Solno-gradu pa je minulo soboto prišlo do velike demonstracije, ko je skoraj 15.000 ljudi iz vseh slojev korakalo v sprevodu k palači deželne vlade. Demonstranti so pod komunističnim vodstvom predrli kordon policije in zasedli dvorišče deželne vlade. Šele ojačeni policiji se je 'posrečilo upostaviti zopet red in mir. Deželni glavar pa je moral dati zagotovilo, da bo z odposlanstvom sindikatov posredoval' pri zvezni vladi v smislu zahtev demonstrantov. Novi upi V Ženevi so se že skoraj dva meseca predstavniki velesil pomenkovali in šteli gumbe na svojih zopičih, ali bi ali ne bi: Vsak teden je vladala neka kriza, medsebojno nezaupanje se je stopnjevalo in ni bilo pričakovati rešitve ne korejskega problema in ne vprašanja Indokine. Korejsko vprašanje se je izkazalo kot nerešljivo in so tako zastopniki obeh delov Koreje odpotovali domov in ostane zanaprej le premirje med obema deloma dežele in ni izključeno, da se bo lepega dne bratomorna vojna nadaljevala, če bodo to zahtevale prilike kjerkoli na svetu. Podobno j,e izgledal položaj tudi v zadevi Indokine. Francoska kriza in sprememba vlade pa je izsilila ali izzvala vendar v zadnjem trenutku nov predlog in sicer naj bi se zastopniki vojskujočih se strank sestali in pogodili. Francoska Indo- kina obsega tri dežele in sicer Vietnam, Laos in Kambodžo. V Vietnamu so komunistične čete s podporo komunistične Kitajske zasedle že nad polovico dežele in sedaj naj bi med obema armadama ustvarili premirje ali vsaj poskusili ustvariti premirje in deželo deliti, kakor je deljena Koreja. Komunistične čete pa so udrle tudi v pokrajini Laos in Kambodžo. Tudi za ti dve pokrajini je novi francoski ministrski predsednik in zunanjii minister pristal na neposredna pogajanja s komunističnimi ustaši in generali. Vsi ti razgovori bi morali biti končani do 10. julija 1954. Ta dogovor, ali bolje rečeno, ta načrt za nadaljnje razgovore je odobril tudi britanski zunanji minister Eden. Zanimivo pri tem pa je dejstvo, da zastopnika Amerike niso pritegnili k tem razgovorom in so tako Ameriko postavili pred končano dejstvo. Amerika nezadovoljna Amerika je po svojem zunanjem ministru, ki je že 'prvi uvidel na ženevski konferenci, da ne bo nikakega uspeha in je po enem tednu odkuril nazaj v domovino, pripravljala skupno akcijo proti komunistični nevarnosti v vzhodni Aziji. Te priprave je zmotila francoska vladna kriza in padec zunanjega ministra Bidaulta ter načrt sedanje nove vlade g. Mendes France-ja, ki želi tekom štirih tednov priti do premirja v Lndokini in je kakor izgleda pripravljen plačati vsako ceno. Ko j(e francoska vladna kriza izbruhnila, je ameriški državni predsednik Eisenhower povabil britanskega ministrskega predsednika Churchilla in zunanjega ministra na razgovore v Ameriko za zadnje dni v juniju. K tem razgovorom pa niso bili povabljeni Francozi, ker z novo vlado nastaja v Franciji povsem nov politični položaj in mogoče celo nova pot zunanje politike Francije. Vse to je bilo za Ameriko že v polnem teku, ko so se Francozi, Rusi in Angleži v Ženevi sporazumeli na direktnih razgovorih med vojskujočimi se deli v lndokini. Tako so si Angleži .politično zvezali roke za pogovore v Ameriki vsaj do 10. julija t. 1. in verjetno britanski obisk v Ameriki ne bo imel stvarnih posledic. KRATKE VESTI V Avstriji so nabrali že skoraj 800.000 podpisov v okrepitev zahteve, da bi vlada proglasila 8. december za državni praznik, Težave delajo gospodarski krogi, predvsem industrija, ker bi morala po tej proglasitvi plačati delavcem za ta dan normalno plačo. Najvišje sodišče Vzhodne Nemčije je obsodilo bivšega zunanjega ministra Dertin-gerja na 15 let prisilnega dela. Po nemških statistikah pogrešajo še 1 milijon 389.956 nemških vojakov iz druge svetovne vojne. Sovjetska zveza je razpisala notranje državno posojilo v znesku 16 milijonov rub-Ijev. V Ameriki so ustanovili tretjo stranko. Do sedaj! sta v Ameriki bili odločilni stranki demokratov in republikancev. Nova stranka se imenuje »Za Ameriko”, je strogo konzervativna in zastopa stališče, da mora ostati Amerika izven vseh vojaških in političnih povezav na svetu. Zunanjepolitični odbor ameriškega parlamenta je z 18 proti 2 glasovoma sklenil ukiniti ameriško pomoč državam, ki niso podpisale pogodbe za skupno evropsko armado, to so Italija in Francija. Za 100 šilingov dobite 16,54 švicarskih frankov. Dunaj z okoliškimi občinami meri 1215 kvadratnih kilometrov, to je osmi del vse koroške dežele. London je nekoliko večji po obsegu in meri 1625, New Vork 823, Moskva 322, Rim 229 in Pariš 105 kvadratnih kilometrov. Pri Šentvidu ob Glini je 18-letni zidarski pomočnik ustrelil svojo 16-letno ljubico in si nato vzel življenje. Dne 28. junija se bo v Atenah v Grčiji sestala komisija vojaških in političnih zastopnikov Jugoslavije, Grčije in Turčije, da pripravi napovedano vojaško pogodbo imenovanih treh držav. V Nazaretu so na zadnjih občinskih volitvah komunisti dobili pet mandatov in protikomunistične stranke štiri, skupno devet obč. odbornikov. Ker bi po tamoš-njem dbčinskem zakonu župan moral pripasti najmočnejši stranki, to je komunistom, je prišlo do hudih demonstracij, katere je morala policija s silo končati. V Zahodni Nemčiji so 17. junija praznovali sjK»minski dan lanskoletne revolucije v Vzhodni Nemčiji. Kakor znano je izbruhnila lani 17. junijia 1953 vstaja tovarniških delavcev, katero so s silo zatrli. ZUNANJI MINISTRI SO ODPOTOVALI Ustavno sodišče je odločilo Avstrijsko ustavno sodišče je imelo nalogo, da razišče pravni položaj v zadevi nameravane pomoči družinam. Sodišče je ugotovilo, da je to vprašanje v osnovi zadeva dunajskega parlamenta ali zvezne vlade, da pa je izvedba zadeva posameznih dežel. Ta odločitev sodišča ustvarja nove težave, ker pač niso vse avstrijske dežele v istem gmotnem položaju in tudi nimajo vse dežele isto število otrok v oskrbi. Talko bi bila Koroška naj hujše prizadeta, ker bi po razmerno velikem številu otrok morala nositi najtežje breme v zadevi boljše preskrbe družin. Verjetno bo v tem vprašanju prišlo do spremembe ustave v tem smislu, da je celotno vprašanje zadeva zvezne vla- stavil tako, da je nato pri prvi priliki mogel zadrgniti vrat svojemu nasprotniku. Krog se tako zaključuje, tragika zgodovine pa je v tem, da je na polju mednarodne politike najbolj nemoralen režim, ki je obljubljal, da bo ustvaril novo dobo »množicam”. Komunizem je tudi na tem polju tista velika prevara kot je to na drugih področjih. A od njega je odvisen mir na vsem svetu. de, ker bo le na ta način mogoče doseči enotno ureditev tega vprašanja. Akcija proti obsodbi patra Freitag-a zaradi izvedbe cerkvene poroke brez predpisane civilne poroke zavzema vedno širše plasti katoličanov v Avstriji. Posvetovanja podonavske komisije v Budimpešti so se udeležili zastopniki Bolgarije, Jugoslavije, Romunije, Madžarske in Sovjetske zveze. Španska državljanska Tako bi na hitro mogli presoditi notranjepolitični razvoj v Guatemali. Levičarska vlada te državice je po vsem videzu krenila na pot moskovske zunanjepolitične linije in proti ameriški. To je bilo mogoče usodno za nadaljni potek dogodkov, če bi notranjepolitične reforme ostale v mejah države in jim ne bi sledile politične manifestacije sodelovanja s komunističnim taborom Vzhoda, bi bilo mogoče ostalo pri starem. Tako pa proti-akcija ni 'izostala. Protiko-munistične emigrantske sile so iz sosednje Po skoraj dvomesečnem posvetovanju so Ženevo zapustili zunanji ministri vseh velesil. Prvi je odpotoval po enem tednu konference ameriški zunanji minister Dulles. V nedeljo, dne 20. junija je zapustil Ženevo ruški zunanji minister Molotov in tudi angleški zunanji minister Eden. Molotov je oclpotoval direktno v Moskvo, Eden pa se je ustavil v Parizu zaradi pogovora z novim francoskim zunanjim ministrom Mendes France jem. Namestnik ameriškega zunanjega ministra Bedeli Smith se je isto-tafco ustavil na svoji poti v Ameriko v Parizu in se tam sestal z zunanjim ministrom. vojna v manjši obliki države Honduras — opremljene verjetno z ameriškim orožjem — prešle v vojaško o-fenzivo in trenutno je v teku državljanska vojna. Vlada Guatemale se je obrnila na Varnostni svet UNO, ki ‘bo verjetno prepočasen, da bi zamogel slediti dogodkom. Sovjeti so zagnali krik in vik, toda kot svoj čas španski, bodo tudi guatemalski komunisti in njim dobromisleči ostali sebi prepuščeni in bodo mogoče, 'kot takrat španski v Francijo, ti zbežali v Mehiko. Kremelj pa je Zapadli spet nekaj zagodel... Politični teden Po svetu... Politični (barometer na ženevski konferenci je padel zelo globoko. Klopi v Ikon-ferenonih sobah so ali prazne ali pa sede na njih »zastopniki”, in ta slika je morda značilna za sedanji odnos med komunističnim in nekomunističnim svetom. Kljub zunanjemu videzu pa morda položaj le ni tako brezupen, čeprav je zapadni tabor utrpel z ženevsko konferenco mnogo na svojem prestižu, ‘ker ni 'pravočasno sobi in svetu priznal, da je trenutno v zagati in je poskusil Vzhod slepiti s svojo domnevno enotnostjo in odločnostjo, ima tudi Vzhod dovolj razloga, se ne preveč veseliti političnega uspeha v Ženevi. Ta uspeh končno tudi ni prvenstvena zasluga njegove diplomacije in tudi ne vojaških uspehov v Indoki-ni, ki jih sicer ni mogoče tajiti, — temveč posledica usodne nesloge Zapada, — povsem po znanem slovanskem pregovoru: »Sloga jači, nesloga tlači”. Drugi del tega pregovora si je komunistična diplomacija! že od vsega svojega početka itak zapisala kot svoje vodilo. »Razdvajaj in vladaj” pa so poznali že stari Rimljani in se po tem ravnali. Francozi in Italijani so ranljiva peta demokratičnega Zapada Ne samo radi tega, ker imajo najmočnejše komunistične stranke v Evropi, bolj radi tega, ker so njih nekomunistične stranke dovolj, sterilne ali premalo zmožne in dosledne. Italijanska KP ‘še čaka na svoj čas, morda ga je francoska že dobila. Nam-reč nenavadno naročilo, da naj glasuje za novega francoskega ministrskega predsednika Mandes Francea. S tem še ni postala vladna stranka, pač pa je s svojimi glasovi zai predstavnika neke meščanske stranke o-mogočila njegovo izvolitev. Takrično-poli-tična poteza tistega močnega, ki podpre prvega svojih slabokrvnih nasprotnikov v toliko, v kolikor mu ta more koristiti. — Mendes France je dobil v parlamentu proti pričakovanju veliko zaupnico. 419 poslancev j‘e glasovalo zanj, 47 proti in 154 se jih je glasovanja vzdržalo. Take večine po vojni še ni dobil noben francoski ministrski kandidat. Poleg komunistov je tudi velika večina desničarjev zanj glasovala in s temi vsi njih odtenki segajoči v sredino. Strankarska disciplina v francoski demokraciji je isto kot prepovedan sad. Tisti poslanci strank, ki so ukazali glasovati' proti Mendes Franceu, so glasovali zanj, poslanci tistih strank, ki tega niso zahtevali, so le deloma glasovali zanj1. — Ni merila, s katerim bi mogli ugotoviti kakršnokoli osnovno potezo francoske politike, razen te, da postaja breznačrtna, izolacionistična, pasivna na svojo veliko škodo. Mendes Franceov politični program je program opoziciionistov Obljubil je, da bo v najkrajšem času (postavil je datum) rešil vpraš. indokine! Ker tega vprašanja ni mogoče za Francoze rešiti drugače kot z nekoliko zvodenelo kapitulacijo pred komunističnimi zmagovitimi uporniki, je najbrž že v tem odgovorjeno, zakaj1 je KP Francije glasovala zanj. Njegov politični program je pravzaprav potrdilo' stanja, v katerega je zašla Francija, je zdravniška diagnoza in nič drugega. Kdo ibo ozdravil? Dramatično nri tem je ,da je dosedanji zunanji minister Bidault na predvečer zaupnice Mendes Franceu hitel v Ženevo prosit in posredovat, naj bi konference ne prekinili, — vesti iz Pariza so mu gotovo usta zaprle. Poslanci njegove lastne stranke so se glasovanja vzdržali im omogočili izvolitev Mendes Francea, ki bo prevzel tudi zunanje ministrstvo... Za Schumanom pojde torej tudi Bidault v politično ropotarnico...? V Washingtonu konferenca dveh ... brez Francozov Prvi iso bili Amerikanci, ki so zapustili Ženevo, Britanci so si Obdržali vlogo'posrednika dn je Eden tudii govoril z Mendes Franceom in ameriški predsednik Eisenho-wer mu je tudi 'poslal brzojavko, v kateri želi, da bi Francija kmalu že ratificirala Evropsko obrambno pogodbo. — Toda v Wa-sbington Francozov niso povabili... Prvikrat po vojni niso bili povabljeni kot »veliki” tretji Zapada. Zakaj? Ali jim Amerikanci ne zaupajo več? Ali so Francozi padli tako daleč, da jih mečejbi v isti koš z Italijo, ki naj ima samo še geografsko-stratešiki pomen, ne pa politično-vojaškega? Nekaj sličnega bo že vzrok. Samo ti dve veliki za- padno-evropski državi nista še pristopili k Evropski obrambni zvezi — tukaj je Francija mnogo važnejša. In če se je zdaji britanski ministrski predsednik Churchill odločil za obisk pri Eisenhotverju, pomeni to, da gre za nekakšno korekturo in potrebno visokosmerjenje politične linije obeh anglosaških držav, in če si je Churchill to nenadoma zaželel, potem utegne pomeniti to tudi korekturo dosedanje nevtralistične polit,ike Velike Britanije v tem ali drugem smislu. Mesto ženevske konference: Eisenhovver-Churchill Zapad naj pridobi na času, vzhodnjaki na j čakajo in FrancozDnaj se zamislijo ... Vsi skupaj pa bodo vsaj' mislili o tem, da je sodobna zahteva res samo kombinacija orožja in diplomacije. Slednja pa je v zadnjem času samo »napovedovalec” vremena, katerega narekuje orožje. Tako je bilo v Koreji, še bolj očitno je zdaj v Indokini. Če bi Francija, oz. ostale zapadne velesile pravočasno orožju odgovorile z orožjem, bi imele v Ženevi lažje stališče. Za svetovni mir pa obstoja vendarle še velika možnost. Churchill bo Eisemhowerju bržčas zelo odločno predlagal sestanek »treh velikih”, kakršni so v spominu z imeni Roosewelt, Stalin, Churchill. Zdaj naj bi to bili Churchill, Fisenhovver, Malenkov. Res je, da bi taki pogovori mogli človeštvu zajamčiti mir in to bi bilo želeti. Evropski časnikarji pa že sedaj pišejo o »Miindhenu, Teheranu, Jalti itd.” Vrag naj jih vzame, če imajo prav. Ker tak Miinchen bi bil' za vse usoden ... ... in pri nas v Avstriji Najmočnejši politi,oni dogodek minulega tedna je bil obisk avstrijskega kanclerja Raaba v Londonu, še pred svojim odhodom v London je kancler Raab obiskal festival nemške pesmi in skupno s koroškim glavarjem Wedenigom poudaril, da ima Avstrija zelo vidne državne meje in naglasil, da je vsako sumničenje avstrijske- ga hotenja po priključitvi k Nemčiji neupravičeno. Gotovo je obstojala možnost, da se celovškemu festivalu da politično obeležje in sta tako kancler kakor tudi deželni glavar smatrala za umestno, da naglasita državne meje, ki sicer s pesmijo ne bi imele nobenega opravka. V Londonu se je kancler Raab razgovar-jal z ministrskim predsednikom Velike Britanije g. Churchillom o vsem političnem položaju, ki zadeva Avstrijo. Kancler je pri teh razgovorih ponovno poudaril vse avstrijsko prizadevanje za sklenitev državne pogčdbe za Avstrijo. Dejal je, da pa Avstrija za nobeno ceno ne bi hotela in ne bi mogla pristati na kako enostransko politično povezavo. Kancler se je Veliki Britaniji ob 'teji priliki zahvalil tudi za britansko posredovanje v prid Avstrije ob priliki raznih konferenc. V petek, dne 18. junija, je kanclerja Raaba sprejela tudi angleška kraljica Elizabeta II. Kancler je v Londonu govoril tudi večjemu številu britanskih poslancev, kjer je razlagal avstrijske politične in gospodarske prilike in poudaril, da bi Avstrija ,v gospodarskem pogledu lahko še hitreje napredovala, če bi bilo takozvano nemško premoženje v rokah avstrijske uprave. Na časnikarski konferenci je kancler Raab pred svojim odhodom izrazil svoje veliko zadovoljstvo z obiskom v Londonu, in ko so ga časnikarja vprašali o avstrijski vladni zvezi, med OeVP in SPOe, je kancler dejal, da je ta koalicija podobna vremenu »danes sije sonce, jutri pa je že dež”, sicer pa ta koalicija drži že devet let. Gospodarsko važna je pogodba o novem posojilu za velike elektrarne v ReiBeck-Kreuzeck. To posojilo je dala svetovna banka delniški družbi „Drau-Kraftwerke” v višini 12 milijonov dolarjev za dobo 25 let po 4,75 odstotnih obrestih. Finančni minister dr. Kamitz poudarja, da so- davki v Avstriji previsoki in bo treba znižanju davkov posvetiti vso pozornost. Čeprav je parlament sklenil z novim državnim proračunom znižanje dohodninskega in obrtnega davka, je davčno breme še tako težko, da mori vsak gospodarski napredek. Parlamentarna šolska komisija, ki naj bi pripravila nov šolski zakon za vso državo, se je sestala in ugotovila le dvoje nasprotnih stališč socialistov na eni in OeVP na drugi strani. Socialisti zahtevajo spremembo v študiju učiteljstva in sicer tako, da bi lahko maturanti vseh srednjih šol obiskali na univerzi 'posebne pedagoške tečaje, ki naji bi jih praktično pripravili za učiteljski poklic. OeVP pa zastopa' mnenje, da naj. ostane dosedanja oblika študija na učiteljišču. Ker se stranki nista mogli zediniti, ostane vse pri starem. Proces proti bivšemu ministru dr. Krau-landu se bliža svojemu koncu. Za državnim tožilcem, ki je v svojem petdnevnem govoru zahteval najstrožjo kazen za obtoženega, je govoril njegov advokat dr. Gurtler in zahteval oprostitev obtoženega. Trgovski minister dr. Illig je vodil z av-strijiskimi denarnimi zavodi pogajanja za notranje posojilo za gradnjo stanovanj v znesku 800 milijonov šilingov. Pogajanja so dovedla do pozitivnega rezultata in bo ta denar služil za poravnavo vojne škode na stanovanjških hišah. Avstrijsko notranje ministrstvo svari vse avstrijske državljane pred poizkusi 'posameznih zastopnikov velesil, ki se trudijo, da 'bi avstrijske državljane vpregli v špio-nažne mreže dotične države. Istočasno notranji minister Helmer poziva tudi tako-zvana vojaška društva, da naj svojih sestankov in »svidenj” ne izrabljajo za politične demonstracije. Ameriška raziskovalna komisija je ugotovila, da je pet ladiji koruze, ki je bila namenjena v Avstrijo, med potjo izginilo ih bilo prodanih v Nemčijo, Italijo, Grčijo in Švico. Vrednost te koruze je znašala 2,9 milijonov šilingov. Prezident zvezne trgovske zbornice gosp. Divorak je v svojem govoru na Predarlskem pozval vse gospodarstvenike države, da naj se zavedajo velikih dolžnosti!, ki jih imajo do mladine. Obrtniki morajo letos pripraviti 55.000 do G0.000 učnih mest za vajence, ki bodo to poletje zapustili šolo. Ker je zaradi padanja rojstev pričakovati, da v par letih ne bo niti zadostnega naraščaja, je v interesu obrtnikov samih, da se sedaj oskrbijo z zadostnim številom vajencev in tako izobrazijo za svojo stroko potrebno število strokovnih delavcev. Atom sam človeštvu ni nevaren, pač pa človek, ki ga hoče izrabiti v uničevalne namene. To je izjavil eden najznamenitejših ameriških katoliških voditeljev. — Murray, član ameriške atomske komisije pa je v nekem svojem govoru povedal, da bo morda prav dejstvo, da tudi Sovjetska zveza poseduje atomsko energijo, slednjo prepričala o tem, kako tesno je njena usoda povezana z usodo ostalega sveta. Mogoče bo Eisen-hotverjev predlog o ustanovitvi svetovne Atomske banke nudil Sovjetom dobrodošlo priliko za podlago bodočega sporazuma. PET LET JEČE ZA TISKOVNO POMOTO Sodišče v Leipzigu je obsodilo na pet let ječe bivšega glavnega urednika 'lista »Tribune” Hugota Polkhena zaradi tiskovne pomote v novici o Stalinovi smrti. Zadeva je že svoj čas povzročila precejšnjo pozornost v svetu. »Tribune” je uradno glasilo vzhoduonemških sindikatov. HUDO NEURJE V SLOV. BENEČIJI Po vseji Benečiji so pretekli torek divjali hudi nalivi, ki so povzročili veliko škode vsled povodnji in plazov, ki so zgrmeli v dolino in pokrili mnogo rodovitnega polja in njiv. Letina je vsled neprestanega deževja zelo slabo kazala, sedaj pa je ta nesreča žalostni položaj naših beneških Slovencev še poslabšala. Vlada pa je še nadalje tako brezbrižna za vse vpijoče potrebe beneških Slovencev. Marsikdo še ne ve . . . .... da so v New Vorku iznašli novo antibiotično sredstvo proti hitri rasti raka, ki so mu dali ime »azaserina”. Doslej so ga poskusili strmo na živalih. ... da jc ameriški letalski major Wce- - schonstes Weiss!= Vzreja plemenskega naraščaja Kaj povzroči zvrženje in druge nesreče pri brejih svinjah? Sparjena, gnida, nagnita, zmrznjena in plesniva ikrma lahko povzroči zvrženje, ledeno mrzla voda pa navadno vsaji motnje v prdbavilnih organih. Zato j;e prav, da svinje v zimskih mesecih preji napojimo preden jih spustimo na „spreliod”, sicer jedo sneg. škoduje tudi vsak udarec po glavi in trebuhu. Ravnajmo z živaljo lepo in bodimo mirni pri delu v svinjaku. Skihimo, da bodo svinje vedno ležale na suhem. Vsak dan jih prekrtačimo ali vsaj; s slamo zdrgnimo. To pospeši pretakanje ikrvi po telesu, in Iboljšo prebavo. ■Koteč pred porodom očistimo, pobelimo z apnom in nasteljimo z drdbno slamo brez prahu in plesnolbe. Svinja si iz stelje naredi gnezdo na katerem rodi. Navadno ima že tuidi mleko. Oseba, ki pomaga pri porodu, se mora sveže preobleči in dobro umiti. Med porodom mora biti v hlevu ,po- polen mir. Kidanje, nastiljanje in krmljenje naj izostane. Prašičku, ki pride na svet, obrišimo sluz z rilca, da laže zadiha in nekaj cm od trebuha preščipnemo popkovino — ter damo na slamo v zaboj, ki ga dobro pokrijemo s čisto rjuho. Tu ostanejo na toplem in suhem dokler svinja koti. Preden damo mladiče k vimenu, ga po potrebi umijemo in suho zbrišemo. Najslab-še damo k prednjim seskom, ker bodo imeli tu ves čas dovolj; mleka. Krmljenje doječe svinje Šele tedaj, ko je šla posteljica ali trebilo od svinj e, j i damo do dva li tra pijače, to j e: mlačno vodo in dobre pšenične otrobe. Damo; že tudi lahko pest šrotanega ječmena in ovsa. Tak napoji dajejo mnoge gospodinje vsaki dve uri skozi tri dni. Količino pa do osmega dne počasi zvišajo na normalni obrok, ki ga je bila prej navajena. Od tedaj naprej pa dobi že lahko malo zelene krme, ki da apetit in izboljša prebavo. Krompirjevec ali koloradski hrošč Vsako leto bolj grozi krompirjevim nasadom koloradski hrošč. Ko smo po vojni prvič o njem slišali ali ga celo na naših njivah našli, smo bili v skrbeh kaj; bo, če nam ta pritepenec uniči ves krompir. Nekaj let je že minilo kar ga uniču jemo, a moramo reči in priznati, da ga jle vedno več. Nekateri trdijo, da je krivda v načinu uničevanja. Ne vem, vendar pa glavno krivdo nosijo tisti, ki ga uničujejo površno in še slabši so tisti, ki se sploh ne potrudijo, da bi šli pogledat na njivo ter puste, da se škodljivec neovirano množi vse poletje. Ker samica zalega že meseca junija, lahko že pri okopavanju na spodnji strani li- S KOLESI V NARAVO Kolesa raznih tipov pod ugodnimi plačilnimi pogoji — tudi na obroke pri NIEMIEZ & RIEPL popravljalnica in nadomestni deli VBLIKOVSC - V0LKERMARKT stav najdemo kupčke prilepljenih jajčkov. Jajčeca so pomarančno rdeče barve, poldrag milimeter dolga in tesno druga ob drugih pokoncu prilepljena. Morda bomo 'pri pregledovanju našli hrošča, ki navadno ob jutranjih urah in hladnem vremenu 'počiva na krompirjevi rastlini. Lov na hrošče je najboljši, ker vemo, da samica med poletjem zleže nad 2000 jajčec, iz katerih se že v 6 do 12-ih dneh zležejo ličinke, ki so najprej, nekoliko rdečerjave, a pozneje bolj svetlo rdeče barve. Glava, noge in spodaj ob straneh dve vrsti pik, so črne. Ličinke, ki v dveh do treh tednih dorastejo, ves čas požrešno objedavajo krompirjevo listje do golih reberc. Dorasle se zarijejo do 30 cm v zemljo, kjer se zabubijo. Iz bube se približno, v enem tednu razvije hrošč, ki ostane še teden dni v zemlji. Potem prileze na dan in pridno objedava krompirjevo listje. Približno 12 dni potem prične samica odlagati jajčeca na spodnjo stran listja, kakor je bilo prej' povedano. Celoten razvoj tega škodljivca traja 5 do 6 tednov. V naših krajih ima krompirjevec lahko dva rodova v enem poletju. Sedaj, v mesecu juniju je koloradar ali krompirjevec že na delu. Vrsto za vrsto krompirja preglejmo prav natančno ter sproti kar z roko zmečkajmo: hrošče, ličinke in jajčeca. Kjer ga najdemo, preglejmo krompir vsak teden, da sproti uničimo izlegle ličinke, če smo, prejšnji teden prezrli drobna jajčeca. — Kjer je krompirjevec tako razširjen, da je krompirjevo listje objedeno že na velikih površinah, je škropljenje še edino najuspešnejše sredstvo. V ta namen je najboljši strupeni svinčeni arze-nat, ki ga damo na 100 litrov samo 70 dkg. Do cvetja bi za njivo, ki meri 1 ha porabili do 600 litrov škropiva; pozneje pa 1000 litrov in več /lasti tam, kjer je krompir bujne rasti1. Po možnosti škropimo vedno le v lepem vremenu, ker dež izpere strup z rastline in je po dežju zopet treba škropiti. V Ameriki naprašijo krompirjeve nasade z DDT praškom in njenim sorodnim pan-takanom. To sredstvo uniči krompirjevca in ni nevarno za ljudi. Na 1 ha bi bilo treba ^razprašiti 14 do 15 kg 'tega prahu. Splošno glede uničevanja tega škodljivca Ne pozabimo, da ga brez Škropljenja ne bomo mogli tako zlahka uničiti, ker se izredno hitro množi. Hrošč tudi ilzredho lah- ko leti na večjo daljavo in ne samo iz njive na njivo. Leti navadno v vročini in pri tem mu tudi veter pomaga, da se hitreje naseli po dragih njivah in 'pokrajinah. Ne prezri-mo celotni razvoj, ki traja od jajčeca do hrošča približno samo 6 tednov. K temu pa še to, da vsaka samica zleže nad 2000 jajčec, kar je dokaz, da ga ne bomo tako hitro zatrli. Rešitev je edino v vestnem — natančnem ŠkropljenjiU skozi vse .poletje. Le tedaj bo sproti poginila vsaka ličinka, ki se bo izlegla in ugriznila v z arzeniti in prej imenovanimi sredstvi poškropljen in naprašen krompirjev list. Krompirjeva plesen je pri nas drugi najnevarnejši škodljivec na krompirju. Vsako leto in na vsaki sorti naredi veliko škode. Tudi pol in več pridelka nam uniči. Napada liste, steble in gomolje ,v zemlji. Že meseca junija lahko opazimo na robu listov temne ali celo; črne pege, ki se v vlažnemu vremenu kmalu razširijo po vsem listu. V nekaj dneh je na spodnji strani listkov tanka plesen, ki je vidna ob robu peg. Če je za plesen ugodno (vlažno) vreme, je v nekaj dneh napadena vsa njiva. Krompirjeva plesen napade končno gomolje v zemlji. Krompir gnije ne samo v zemlji, pač pa naprej ,v kleti, zlasti, če je preveč vlažna. Ker so uničeni listi, ki so pljuča in prebavilni organ ter nekaka tovarna, v kateri se pri asimilaciji tvori škrob in rastlinski cukri, je s tem uničen pridelek za 50 do 80 % in še to kar ostane ni za seme. V ta narrien je treba škropiti s škropivi v katerih je baker. Ta škropiva smejo biti samo 1 do Ij/g procentna, sicer škodujejo. To pomeni, da na 100 litrov vode vzamemo liter do liter in pol tega bakrenega preparata. škropiti je treba v suhem in lepem vremenu ter škropivo prav kot megla na drobno razpršiti. Da ne pride bolezen v zemljo do 'gomoljev, krompirjievko teden dni pred izkopavanjem pokosimo in spravimo z njive. DVANAJST NOVIH VRST KRIŽANE ČEBULE Ameriško poljedelsko ministrstvo sporoča, da bo v kratkem na ameriškem trgu na razpolago 12 novih vrst križane čebule, kar j>e uspeh 29 let trajajočih poskusov. Ker so te križane vrste čebule vzgojili v najrazličnejših podnebjih Amerike, jih bodo lahko uporabili na vseh področjih sveta, kjer raste čebula. Vse te vrste čebule nudijo izgle-de za večji pridelek, če jih bodo sadili na tleh in v podnebju, za katero so se izkazale primerne. HEPTAKLOR PROTI TRAVNIŠKEMU SLIN AVG U Heptaklor se 'imenuje novo kemično ■sredstvo, ki so ga iznašli v Združenih državah za uničevanje travniškega slinavca, maL lega hrošča, ki povzroča znatno škodo pri pridelovanju krme in drugih žuželk. Znanstveniki priporočajo, da se s heptaklorovo raztopino 'začne škropiti takoj1, ko se hrošči zaležejo, to je takrat, ko postane trava 5 do 10 cm visoka. Za poškropitev površine jutra zadošča količina 236 litrov vode, v kateri so raztopili pol litra heptaklora. Travo pa smejo kositi šele 10 dni po škropljenju. Heptaklor uniči tudi črnega žužka bodisi kot ličinko bodisi kot odraslega hrošča. Škropljeno travo ali alfalfo lahko odlično rabimo kot seno, ne smemo pa na tistem travniku pasti živine. Našim gospodinjam Verska vzgoja naših malih Od verske vzgoje je odvisna otrokova večna, prav zelo pa tudi časna sreča. Že od nekdaj; so se krščanski starši poleg ostale vzgoje še posebno zavzemali za pouk v verskih resnicah. O sv. Alojziju pripovedujejo, da je znal poklicati prej; Jezus in Marija kot oče in mati. Kraljica Blanka je vsak dan sama učila svojega Ludovika svetih resnic, četudi je imel mladi princ veliko učiteljev. Iz tega vidimo, da so že nekdaj vedeli krščanski starši, da se pravi otroke prav vzgajati, voditi jih h Kristusu. Ko je otrok v drugem letu, naj ga mati nauči, da bo ob molitvi držal sklenjene ročice. Otrok še ne bo znal izgovarjati besed, rOke pa že lahko drži sklenjene in nekaj; hipov mirno gleda v sv. podobo. Spočetka bo morda pametno, če mu jih drži mati skupaj', da mu ne omagajo. Polagoma se bo otrok navadil, da bo obmolknili in sklenil ročice, kadar bodo molili drugi. V tretjem letu naj ga nauči mati delati križ. Doslej; ga je sama večkrat pokrižala — zlasti zvečer in zjutraj. Sedaj, j c čas, da otrOk to poskusi sam. V začetku 'bo šlo trdo, morda; celo ne brez solz. Mama naj ga prime za desnico in spet in spet uči napraviti lepo križ. Toda nikdar s silo učiti, ali kadar je otrok utrujen ali zaspan. Vse dosedanje je bilo navada, po štirih letih pa je razum zdravega otroka že toliko razvit, da že lahko dojame temeljne resnice K u h Češnjeve rezine: 21 dkg masla sesekljaj v 28 dkg moke, prideni 3 žlice mleka, 4 rumenjake, 7 dkg sladkorja in za nožev vrh soli, pogneti naglo testo in ga daj za eno uro na hladno. Razvaljano testo položi na pločevino, potresi z drobtinami in gosto naloži s češnjami, ki si jih prej izkoščičila, potresla s sladkorjem in odcedila. Peci v precej vroči pečici. Ko je že skoraj pečeno, razgrni po češnjah trd sneg, v katerega si vtepla sladkor z vanilijo povleci križema z vilicami, pomočenimi v vročo vodo, in še postavi za nekaj minut v pečico, da sneg porumeni. Hladno reži s tankim nožem, ki ga pomakaš v vročo vodo, na štiri prste široke rezine. Češnjev pečenjak: Sežvrkljaj 14 in 14 1 dobre kavne smetane ali mleka, malo soli, 3 žlice kisle smetane, 14 in 14 1 moke, 3 žlice sladkorja in 4 rumenjake. Ko je testo gladko primešaj trd sneg iz 4 beljakov ter vlij v pločevino na 2 žlici razbeljenega masla ali masti za prst debelo. Po vrhu potresi 1 1 črnih češenj brez koščic, postavi v pečico ter lepo rumeno zapeci. Pečenega z vilicami razdrobi ali razreži na koščke in potresi s sladkorjem. Češnjev kipnik: Izkoščiči 2 pesti češenj. S sokom, ki se je pri tem nacedil, namoči 2 peščici drobtin. Mešaj rahlo za dve jajci presnega masla, krščanske vere. Zato lahko začnejo starši s poučevanjem otroka o krščanskih resnicah. Ge se mati le količkaj potrudi, bo po svoji prirojeni in od Boga dani sposobnosti otroku lah)ko dopovedala, da je le en Bog in so v Bogu tri- osebe; da je Bog Oče vse ustvaril, Bog Sin ljudi odrešil, da Sveti Duh posvečuje; da ima človek neumrljivo dušo, 'ki se ne more zveličati, ako ji Bog ne pomaga. Dobro je, da vzame mati včasih otroka s seboj v cerkev, zlasti tedaj ko ni dragih ljudi v cerkvi, in mu pokaže tabernakelj, spovednico, prižnico, krstni kamen ter mu pove zaikaji to služi. Preveč siliti otroka v tej dobi s svetimi nauki ni dobro. Presedati otroku sveti nauki nikoli ne smejo. Da bo to poučevanje materam čim bolj olajšano, maji si vzamejo za pomoč Zgodbe sv. pisma. Marsikateri sveti nauk se bo ponudil materi kar sam od sebe, če bo otroka zgodaj; seznanila s svetimi zgodbami o Adamu in Evi, o Kajnu in Abelu, o vesoljnem potopu, o obljubljenem Odrešeniku, njegovemu rojstvu din življenju, trpljenju in smrti. Krščanski starši naj ne nehajo ipoučevati svojih otrok v krščanskih resnicah, ko nehajo hoditi v šolo. Res imajo katekizem, po katerem se v šoli uče, vendar pa morajo krščanske resnice preiti v dejanje, to se pravi: otrok naj' z dejanjem In z življenjem pokaže, da katekizem ne samo razume, ampak tudi upošteva in po njem živi. i n j a rahlo primešaj češnje in žličico presejane moke. Napolni pomazano skledo ali model in speci. PRAKTIČNI NASVETI Ne zavijajmo v časopisni papir kakršnokoli meso, mesne izdelke in razne sire, ker tem živilom tiskarska barva škoduje. Jajca, ki niso sveža in smo zanje v dvomu, če niso morda že pokvarjena, nikoli ne ubijmo naravnost v testo ali jed, temveč si pripravimo skodelico in vanjo ubijmo vsakega posebej. Tako se za vsakega posebej prepričamo, če je še uporaben in ni1 nevarnosti', da 'bi 'pokvarili zaradi enega pokvarjenega' jajca vso jed ali testo. Olje v steklenicah ne smemo zapreti ne-produšno s plutovinastimi zamaški, zlasti ne, če ga hočemo hraniti dalj časa. Pokrijemo ga s staniolnim papirjem ali pa s pergamentnim. Da se kakao ne sprime v kepce, ga pomešajmo s sladkorno šipo. POPRAVEK V predzadnji štev. „Našega tednika” si je tiskarski škrat dovolil pod ..Kuhinja” neljubo pomoto. Naslov prvega recepta je ,.Redkev v solati”, ne „Red- ptimešaj 4 rumenjake, 7 dkg sladkorja, limonine kvična prikuha”. Prvi stavek recepta se pravilno lupine, drobtine, trd sneg 4 beljakov, nazadnje takole začne: Olupi redkev, zreži na listke... J. S. Baar — Al. Nemec: ZEMLJA IN LJUDJE Roman (72. nadaljevanje) To sta govorila že pred gradom. „Žal mi je in kneginji z otroki bo še bolj žal, da ni doma. Sama bi vam postregla in vas pogostila, zdaj' pa se zadovolj ite s tem, da vam sam ponudim zajtrk.” „Bog plačaj, gospod knez, zajtrkoval sem že,” je odbil Cimbura. Zazrl se je v sonce in pomislil: „Za Boga, 'kmalu bo poldne, pa me vabi' k zajtrku.” Nasmehnil se je tudi knez in dejal: „Za-reklo se mi je, oprostite, vabim vas na kosilo, prigriznila bova pravzaprav košček mesa.” „Ne grem na pot brez kruha, v žepu imam krajec kruha in nož — prišel sem praznih rok, ničesar nisem prinesel gospodu knezu, niti kneginji, niti otrokom, kako naj potem sprejmem častno povabilo,” se je pustil siliti Cimbura, čeprav je vedel, da gostoljubnosti ne sme odbiti. „Veseli bi bili vašega darila, toda tudi brez njega vas znova vabim za svojo mizo. — Jaz nisem užalil vas, marveč sem jedel s kneginjo pod vašo streho, zato, Cimbura, ne ‘žalite mene.” „Grem, že grem,” je Cimbura. hitro pomiril gospoda kneza, ki se mu je čelo naglo zatemnilo, in je stopil z njim v grad. IV. Cimbura je molil naglas kakor doma: „Preden primemo za žlice, Bog nebeški, svoje lice Ti prijazno v nas upri. blagoslovi jed in pilo; Tvoje očinsko darilo naj vse lačne poživi.” »Zdravi zaužijte, igospod knez,” je še želel kmet in se brez nadaljnjega prigovarjanja posadil v mehek naslanjač. Tudi gospod knez je naredil znamenje križa in zaprosil: »Tako, dragi Cimbura, bodite kakor doma, ne dajte se siliti,” in mu ponudil krožnik s hladnim narezkom. »Doma jej, kar imaš, drugje pa, kar ti dajo,” je pomislil Cimbura ,in se s tekom lotil zakuske. Lakaj, mu je nalil kozarec vina. »Tudi na vaše zdravje, gospod knez,” in tenko brušeni čaši sta trčili druga ob drugo in zazveneli kot srebro. Med jedjo Cimbura govora, ni razpredal, ampak je samo kratko odgovarjal na vprašanja; 'ko pa se je najedel, je odložil nož in vilice, skrbno pobral drobtine in se zahvalil: »Bog vam lepo plačaj, dobro sem se najedel. Dobro se pri vas je in pije.” »Morda tudi kadi,” se je nasmehnil knez in ponudil Cimburi cjgaro. Komaj zdaj je prišel gost v zadrego. Sovražil je kajenje cigar, gostitelja pa ni hotel 'Užaliti. »Gospod knez, ne zamerite, cigare ne bom vzel, če dovolite, si nabašem pipo.” »Oemu odklanjate cigaro?” »Zato1, ker ni za kmeta, ampak za gospoda. Na cigari je ogenj gol, nezavarovan, utrne se, odpade iskra in, preden se nadejaš, zaplameni požar. Cigare ne pokadimo cele, ampak košček vržemo stran, to pa je potrata. Cigaro je treba prižgati' z vžigalico, ne z gobo in kresilom. Kar /pa ni za našega človeka ... (Dalje prih.) CELOVEC Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterbausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri. CELO VEC-PL1 BERK V predzadnji številki „Našega tednika” smo objavili poletni vozni red Celovec—Pliberk. Vozni red so dne 14. junijia spet spremenili v toliko, da prvi vlak iz Celovca ne vozi več ob 5.53 kot smo pisali zadnjič, ampak ob 5.51 zjutraj. Ravno tako prvi in drugi vlak, ki vozita iz Pliberka v Celovec vozita oib drugem času. Prvi ne pelje iz Pliberka ob 6.05 (iz Metlovega—Mittlerrt 6.15), ampak ob 5.58 iz Pliberka (6.06 iz Metlovega), drugi i(Triebwagen—Eilzug) pa ne ob 7.19 iz Pliberka (iz Metlove 7.26), ampak ob 8.07 iz Pliberka in 8.14 zjutraj iz Metlovega. PISMA V INOZEMSTVO Kakor sporoča poštna direkcija, se sedaj lahko oddajo priporočena (eingeschrieben) pisma za inozemstvo tudi zaprta, medtem ko je bilo prej treba oddati na pošti odprto pismo. ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU Lepo starost je doživela naša Traudi-Je-dert Schaffer. V torek, 1. junija t. 1., je v 86. letu svoje starosti zaspala v Bogu. Bila je to pristna slovenska žena starega kova. Zelo rada je prebirala slovenske časopise in Mohorjeve knjige, saj je vedno spoštovala in ljubila svoj materni jezik. O-koli 20 zadnjih let je stanovala v hiši, ki je last šolskih sester, na Hubi pri št. Rupertu. Vroče pa je želela priti bližje cerkvi. Pred dvema letoma se ji je ta zadnja želja izpolnila. Tako je blizu cerkve kot globokover-na, iskreno pobožna in zvesto vdana Cerkvi pridno obiskovala farno cerkev. Cele popoldneve je poleti prebila v njej. Tudi sicer je bila velika dobrotnica farne cerkve. Naj ji dobri Bog za vse to bogato povrne z večno srečo! Traudi je bila tudi kot stara ženka ze-priljubljena med ljudmi. Veliko je vedela povedati iz starih časov. Poleg prikup-Ijivega značaja je tako prijetno, tudi poučno in dovtipno govorila. Da so jo že od nekdaji vsi radi imeli, je pričal tudi njen pogreb. Naj počiva v miru! Zaostalim, zlasti hčerki Leni, pa naše iskreno sožalje. LABOD V nedeljo, dne 13. t. m., se je pri nas vršila velika tombola, na katero so prišli tudi Slovenci, iz onstran Drave in iz vse Podjune. Vseh obiskovalcev je bilo najmanj. 5000. Kart smo prodali 12.000 po 3.- šil. Karte so bile zelo hitro razprodane, tako da tisti, ki niso bili tam ob tiri začetka, sploh kart niso več dobili. Dobitkov je bilo 320. Srečna številka je bila 87. Takoj1 se jih je javilo pet, da imajo tombolo. Prvo nagrado pa je določil žreb 18-letnemu sedlarskemu učencu Lovru Sulzer iz Legerbudha. Dobil je novo Pucli TF 250 motorno kolo v vrednosti 10.000 šilingov. Hoover Aifa-pralni stroji, šivalni stroji, kolesa raznih znamk, in nadomestni deli, mlini, drobilniki, posnemal-niki, molzni stroji in vsi ostali kmetijski in gospodarski stroji najceneje pri Johan Lomšek ST. LIP5, Post EBERNDOUP MOKRIJE Redkokdaj' se oglasimo. Novic pri nas ni veliko, saj je naša vas le majhna, a bila je naša vas do sedaj velika v slogi in bratstvu. Vsakdo, ki je bival kdaj pri nas ali v bližini naše vasi, to lahko priča. Hvaliti se ne moremo, da bi bili napredni. Naše življenja je skromno. Zadovoljni smo, da moremo v miru uživati to, kar si s trpljenjem pridelamo. Zato pa obsojamo vsakega, ki bi se lotil nam motiti mir in našo vaško skupnost, pa naj1 bi bil ta ali oni. Napačna kultura in moda si hočeta polagoma osvojiti vse podeželje, saj' vidimo jasno vsakovrstne tekme tu in tam. Tudi v naši vasi so začeli nekateri tekmovati. Ta tekma naj ne bi bila zlonamerna. Kdo 'bo nosil glavo bolj. visoko, da se mu bodo uklonili mali? — Ta naj si za-immni, če hoče dobiti nagrado za prvenstvo, ko bo držal glavo najivišje, naj zato nikar ne kuha v črnem kotlu župo sovraštva med sosedi. Nobeden nima apetita jesti ri um mriomkem take juhe. Mali glave ne bomo klonili, Bog je dal tudi nam pravico do življenja! Geslo naše male vasi naji bo: „Sam živeti bi pustiti živeti malini in velikim!” Doslej je gledal sosed v sosedu brata. Zato je bila svobodna naša gmajnska trata. Prevzetnost in zavist še nikdar ni komu bila v korist. NA VRKEH - ŠKOC1JAN Že dolgo se nismo nič oglasili, čeprav bi imeli dosti časa za pisanje, ko nas kar na-preji obliva seda j ploha, sedaj, gost dež, vmes pa še babja jeza. Ni čuda, če že mrmramo na to vreme; kdo bi pa ne, ko je krma že tako rjava, kakor zaje v jeseni, ker ni samo premočena od obeh strani, ampak kar oprana. Naj nam Bog nakloni spet malo sonca, da bomo spravili, kar nam je tako lepo zrastlo! V petek, 17. junija, so umrli na Žama-njiti Tedlnova mati, Frančiška Picej. Doma so bili pri znani Volauonikovi hiši v Grabalji vasi in so se k Tedlnu priženili. Težko je bilo njihovo življenje, ko so se morali ubijati na malem posestvu in preživljati svojo družino. Vsem otrokom so preskrbeli dobra mesta v življenju. V zadnjih dneh so tudi veliko trpeli, dokler jih ni Bog rešil in k sebi; poklical. V nedeljo, 20. junija, smo jih položili ob obilni udeležbi sorodnikov, znancev in faranov k večnemu počitku pri farni cerkvi v škocijanu, 'kamor so tako radi zahajali vsako nedeljo in praznik. Naj: jim bo Bog dober plačnik. Vsem sorodnikom naše sožalje. V sredi maja je pri Starmožu udarila strela v gospodarsko poslopje, ki je bilo naenkrat vse v plamenu. Prišle so sicer požarne hrambe iz raznih strani pa niso mogle kaj pomagati. Preprečile so le, da se ni ogenj: dalje razširil. Pa še vode v naših jamah tako hitro zmanjka, da bi bilo naj-boilje, da bi jo kar iz jezera črpali ob takih prilikah. Rešili so 'le živali iz hlevov, stroji pa so vsi' zgoreli na podu. škoda je silno velika. Razen tega je še toliko dela s postavljanjem novega gospodarskega poslopja ,poleg poletnega dela. Na Lancovi je Štefan postavil novo, mogočno ostrešje na hlevu. Veliko je bilo dela; bo pa sedaj' bolj prostorno, da se bo lažje gibati in tudi krmo kam utakniti, posebno letos, ko jo je tako veliko. SELE Z velikim zanimanjem je mala družba izletnikov iz Munchena v soboto, 12. junija zvečer, gledala in poslušala podoknico mladine na sejmišču. Mislila je, da je vse to v čast ženinu in nevesti, za katerih ženitova-nje so bile priprave v gostilni Falle v polnem teku. V ponedeljek, 14. junija, je res pripeljal Tomej Ogris, posestnik lične, nove Roke-jeve hiše, svojo izvoljenko Ano Mak, Francovo iz Zg. Kota, pred poročni oltar. Ženin je član cerkvenega pevskega zbora; njegov tenor je poln in mehek. Pevci so mu v cerkvi po poroki in med mašo lepo peli, na že-nitovanju pa žal zaradi hrupa petje ni prišlo dosti do veljave. Naj Tomej tudi kot mož še nadalje rad sodeluje v pevskem zboru! Bog daj srečo! ŠT. JAKOB V ROŽU Ob instalaciji novega g. župnika smo porezali, da je umrl Filip Nagele, katerega smo pokopali 12. 11. 1953. Hiša brez gospodarja in žena-vdova brez pomoči, kako naj uredijo? Sin Anton se je odločil, mami in domačiji na ljubo, da pusti dosedanjo organistovsko službo v Brezah in se vrne na svoj dom. S skrbjo za dom je prevzel tudi skrb in službo cerkvenega organista v naši farni cerkvi. Veseli smo ga in mu želimo, da bi s svojim strokovnim znanjem dvignil naše cerkveno petje, Zborno in ljudsko; Bogu v čast, nam v vzpodbudo in v pomoč tistim, ki le težko prestopijo prag cerkve! Da bi jih vsaj lepo petje pritegnilo in privabilo v bližino oltarja! Ob tej priložnosti se hvaležno spomnimo mame novega organista, ki je čez petdeset let zvesto oskrbovala orgljanje in petje v cerkvi. Mnogo pevcev je izšolala in naučila, prišli so in zopet šli, kot je to navada povsod. Zvesta sta ji ostala le še njena sestra Lina in Travnikarjev atej. Z novim letom je odstopila. Naj ji Bog povrne z veseljem ob delu in uspehih njenega sina Tončeja! Iz zadrege nam je ob nedeljah in praznikih vsaj pri eni božji službi požrtvovalno pomagala č. s. Jasna. Naj ji bo plačilo za te žrtve — uspeh pri vzgoji naših deklet! Pevcem in pevkam želimo ib naročamo, da z redno in vztrajno udeležbo pri vajah omogočijo doseči visoki cilj cerkvenega petja. Da dopolnimo poročilo, omenim še, da smo dobili v Močnikovem Miheju na Teši-nji novega mežnarja. Močnikov atej so nam zagotovili, da bo fant z vernostjo in veselostjo opravljal to častno službo in vestno skrbel za lepoto hiše božje. In močan je tudi dovolj, da nam bo močno pozvanjal z našimi težkimi zvonovi. Močnikova mama pa ga bo z dobro voljo podpirala in mu ob sobotah radovoljno pomagala. — Krašenje oltarjev potrebuje vešče roke in ljubečega srca, ki ljubi rože in Jezusa. Mislimo, da smo v Mežnarjevi Uršiji našli tisto dekle, ki ljubi rože in goji v sebi čut za lepoto oltarja. Naj jo ne straši skrb za rože in cvetje. Poštena dekleta v fari jo bodo že podprla in z veseljem odstopila cvetje iz svojih vrtov, da ne bo v zadregi. Na binkoštno nedeljo smo imeli slovesnost prvega sv. obhajila. 34 otrok je sledilo zastavi sv. Alojzija, ko so šli iz župnišča v cerkev na hrib. Med sv. mašo so nam po daljšem molku zopet prepevali otroci na koru. Želimo, da se skujejo v lep otroški zborček, iz katerega bo imel cerkveni zbor vedno nov naraščaj. Po cerkveni slovesnosti so se naši malčki in otroci — pevci lepo okrepčali ob gostoljubni mizi naših dobrih sester, katere je podprla darežljivost naših mamk. Na kvatrno nedeljo smo obhajali mladinski dan. Lepa je bila skupna božja služba s skupnim petjem in molitvijo. Popoldne pa je Jerolčeva mama z Gustijo imela- dovolj opravka, pa tudi nekaji več odškodnine kot navadne dni, da nas je spravila čez Dravo, ko smo šli v celih gručah na Homec v št. Iljski fari, kamor nas je povabil dekanijski mladinski dušni pastir. Izven-redno lepo vreme je omogočilo veselo razpoloženje. Dal Bog, da je odnesla mladina iz 10 fara zopet nekaj pobude in poguma za delo po naših farah. — ŠT. LENART PRI SEDMIH STUDENCIH Poroka. — Mnogo; vam imamo povedati. Naš dopisnik ždi menda še v zimskem spanju ali pa je prelen. Zato smo prisiljeni sami nekaj poročati. Začnimo kar z veselimi novicami. V nedeljo, dne 30. maja, se je poročila naša dobra cerkvena pevka in hčerka znane katoliške družine Terezija Miki, p. d. Ma-jerčeva. šla j-e daleč od nas, kaj ti za ženina si je izbrala Bratinčevega Andrča. Oba sta romala na ženinov dom na Pečnico. Na predvečer poroke so ji naši znani pevci zapeli v slovo mnogo lepih pesmi in g. župnik je imel ob tej priliki lep poslovilni govor. Nevesti so podarili prekrasno Marijino sliko, ki predstavlja Marijo na morju — Morsko zvezdo. Ta slika naj- jo spremlja na njeni novi življenjski poti ter jo spominja vedno na tiste lepe dneve, ki jih je preživela kot pevka na turneji po slovenskem Primorju. Poroka se je vršila v Podpečnici in naši pevci so ji zopet tam zapeli v slovo. Po poroki smo šli vsi na ženinov dom, kjer je trajala svatba skoraj do jutra. Seveda tudi naši pevci niso bili odsotni ter so skupaj z domačim zborom peli dolgo v noč. Kuharice, posebno pa ženinova mati, so imele mnogo skrbi in opravkov z nami, da so napolnile lačne in žejne želodce. Mladi nevesti želimo, da hi se na novem domu, ki ga je ženin tako lepo [popravil, imela dobro ter da bi bila dobra vodnica in spremljevalka svojemu možu, kakor tudi dobra, slovenska in katoliška man. Olcpšanje Št. Lenarta. — Kakor smo že enkrat poročali, bodo Mežnarj-evo hišo podrli in na njeno mesto postavili novo, ki 1m> lepša ter nekoliko manjša. Živahnemu prometu bo naredila lepšo pot s tem, da bo nevaren ovinek odstranjen. Z delom so že začeli in upamo, da bo do jeseni hiša na novo zrastla in bo na ta način slika celotnega trga olepšana. šola. — Šolsko leto gre proti kraju in na- ša mladina že z nestrpnostjo pričakuje konca šolskega leta. Seveda nismo bili z vsem popolnoma zadovoljni, kajti zakon o dvojezičnih šolah se ni izvajal tako kot bi se moral. Upamo, da se bo v prihodnjem letu ta nedoslednost popravila in da 'bodo nižjo stopnjo poučevale moči, ki imajo zato sposobnost — obvladajo oba deželna jezika. Prepričani pa smo tudi, da se bo pouk vršil vedno po zakonu in da ne bo preveč ..plavili” ponedeljkov. KORP1ČE Izselitev preko morja. — Poleg veselih novic imamo tudi žalostne, kajti v daljno Kanado sta odšla Hubert Brucker in Kugi Maks. Hubert je bil zvest pevec našega cerkvenega zbora in kot takega ga bomo vedno pogrešali. Ohranili ga bomo v najr lepšem spominu ter mu želimo na tuji zemlji obilo božjega blagoslova. Prepričani smo, da se nas bo večkrat spomnil ter ne bo nikdar pozabil na tiste lepe dni, ki smo jih preživeli skupaj v trpljenju in veselju. Obenem ga 'prosimo, naj ostane zvest svojemu slovenskemu ter katoliškemu prepričanju. Tudi Maksa se bomo večkrat spominjali, saj nas je tudi on večkrat spremljal po slovenskem Primorju in nam s svojo harmoniko krajšal čas in oživljal družbo. Vemo, da bo zanj' hudo, 'kajti doma je pustil ženo in dva otroka. Toda zaupanje v Boga in misel na skorajšnje svidenje ga bo držalo pokon-cu. Tudi njemu želimo vse najboljše v daljni Kanadi. Naj ga navdaja zavest, da bomo v mislih vedno pri njem, in Bog daj, da bi lahko dobil kmalu svojo družino k sebi. RADNA VAS Prometna nesreča. — Radi hodimo na Trbiž, kjer si hladimo žejo: ob izvrstni go-riškii kapljici. Seveda se ob teh prilikah zaradi razposajenosti mladine zgodi marsikdaj kaka nesreča. Tudi našemu pevcu če-poldovemu Šimiju ter njegovemu vozaču Jugovcovemu Johanu se je pripetila nesreča. Prevrnila sta se z motorjem. Johanu se k sreči ni pripetilo nič hudega, dočim je Šimiji precej lizkupil. Pobil si 'je koleno, ki ga je moral zdravnik šivati. Zdravljenje počasi napreduje in tega dejstva gotovo ne bo vesel njegov oče, kajti dela je ogromno, delavcev pa malo. Graditev ceste. — Kakor smo že enkrat poročali, popravljajo in razširjajo cesto, ki vodi iz Radne vasi do podkorenske ceste. Ta dela seveda napredujejo po polževo in kakor i zgled a ne bodo nikdar končana, škoda je samo, da niso še iznašli „hubšrauber-ja”, ki hi lahko nosil posameznega človeka preko cestnih razvalin. Ako pa je kje na svetu tak iznajditelj', ki bi iznašel tak ,.lmb-šrauber”, bi mu priporočali takojšnjo izdelavo takega vozila in prepričani smo, da bi s tem precej obogatel. Toda to stvar naj izdeluje tajno, drugače bi ga gotovo naši čevljarji obsodili, kajti pri pešačenju „te ceste” imajo oni največji dobiček. PODROŽCICA Z občudovanjem smo pri nas opazovali promet, ki se je vršil v binkoštnib praznikih. Vse je drvelo v Italijo in tudi Italijani so kar precej obiskovali Koroško. Iz statistike na meji v Thorl-Maglern je razvidno, da je prestopilo mej'o samo v binkoštnib praznikih 8000 vozil in 14.000 izletnikov. ROMARJI NA SV. VIŠARJE Vozni red za romarje na sv. Višarjc je za može, ki romajo 3. in 4. julija spremenjen, ker ne bo vozil posebni vlak. Zato ne velja več vozni red, kot je bil objavljen v „Ne-delji”, temveč sledeči vozni red: Romarji se peljejo z navadnim vlakom, kateremu bodo priključeni posebni vagoni. Ta vlak pelje iz: Pliberka ob 6.05 Metlovo 6.15 Sinča ves 6.27 Kamen—Tinje 6.36 Grabštanj 6.47 Celovec 7.37 Vrba 8.13 Beljak 8.43 Iz ostalih postaj pa kot so označene v navadnem voznem redu. Tisti romarji, ki pa zaradi avtobusnih zvez ne bodo mogli priti v Celovec do 7.37, se odpeljejo iz Celovca z vlakom ob 8.58. Tudi te romarje bo čakal določeni vodja, ki jih bo spremil do Višarij. Za žene in dekleta 26. in 27. junija pa velja vozni red za posebni vlak, kot je bil objavljen v „Nedelji”. fčovašd ut Jtovošice! OBIŠČITE Odfaska zefMUtie m ijudske vsseiua v BztiakuA/iiiacU OD 10. D018. JULIJA 1954 Bd{cdc se pripcavtia m sm^ ptOMiihii tedu* Letos bo vsakoletno beljaSko žegnanje združeno z veliko ljudsko veselico ter raznimi vzporednimi prireditvami, veliko obrtno razstavo, športnimi in drugimi prireditvami. To bo beljaški teden, ki bo trajal od 10.—18. julija. Sedanje velike prireditve imajo svoje predhodnike v starodavnih sejmih ali trgih. Prvi tak se je vršil leta 1425, ko je škof Henrik Babenberški po dovoljenju cesarja Friderika II. določil, da sme imeti Beljak tržni dan 14 dni pred ali 14 dni po sv. Jakobu. Ta zgodovinski datum velja še danes. Prejšnja leta je bilo to v začetku avgusta, letos je pred sv. Jakobom. Letos pa bo beljaški teden res nekaj izrednega. Na velikem razstavnem prostoru v Tirolcrstrasse grade sejmski prostor na površini 70.000 m pod vodstvom inž. arh. Antoscha, strokovnjaka mednarodnega slovesa. V 11 velikih pokritih prostorih bo imelo prostora 340 tvrdk (toliko sc jih je namreč že prijavilo). Vmes bodo lepi zeleni travniki. Pri urejevanju, postavljanju in pri vseh neštetih, drobnih in velikih delih iz vseh strok je zaposlenih nad 1000 oseb. Pri gradnji velikih razstavnih prostorov so poleg znanih Funderjevih plošč uporabili tudi novost: aluminijeve lahke stenske plošče. Slednje so z velikim uspehom uporabili tudi pri gradnji avstrijskega paviljona na sedanjem tržaškem velesejmu, ki je po oceni tamošnjih listov eden najlepših in v decentni, okusni obliki nadvse uspešno vabi za obisk Koroške. Ta paviljon je velik osebni uspeh referenta za kulturo, šport in propagando beljaške občine, g. dipl.-ing. Maas-a po čigar idejah so ga postavili in uredili. Beljaški teden bo res nekaj posebnega in bo dvignil ugled Beljaka in tega dela Koroške in bo v ponos prirediteljem. Podrobnosti še prihodnjič. Predstavljamo znane in ugledne beljaške tvrdke: Manufakiurna trgovina i-(Mnandl Dve ozki sicer, toda zanimivi ulici vodita do velike, moderne, svetle prodajalnice. To sta Rathaus-gasse in Karlgasse. Velik, z vsemi tekstilnimi predmeti bogato založen prostor sega namreč od ene do druge. Trgovina Formanek je našim bralcem gotovo poznana, saj srečaš marsikaterega našega človeka pri nakupu. Ogromna izbira za vsak letni čas in zmerne cene jamčijo, da je vsak kupec zadovoljen. Zdaj prihaja poletje, sonce in topel zrak zahtevata lahke oblekce živih vzorcev, ki osvežujejo voljo in veselje do dela in zabave. Lahke pletenine, svila in drugo poletno blago se ponuja v veliki množini. V tem času so zato predvsem mladi ljudje gostje Formanekove trgovine, ni malo takih, ki so se spoznali v usodnem mesecu maju in si že pri- pravljajo stvari, ki jih v mladem zakonu potrebujejo, vse, kar je treba blaga za dom, posteljo in zibelko. Formanek ima vsega dovolj... Foto-trgovina Kofler na Ilahnhofstrasse, v bližini kolodvora vabi z velikim izložbenim oknom mimoidoče. V oknu paradirajo fotografski aparati od najccnejšega do naj finejšega in seveda najdražjega. Marsikateri foto-ama-ter računa po svojih dohodkih ali bo ali si ne bo mogel nabaviti tega ali onega aparata, na katerega ima posebno ,piko”. Tem svetujemo, naj korajžno stopijo v trgovino in se pomenijo z mladim, športnim lastnikom, ki jim bo v vsakem oziru šel na roko. Daje tudi na obroke, na zelo ugodne obroke, svetuje in pomaga. Ima seveda tudi moderno kamrico za razvijanje filmov. Ta dela izvrši tekom enega dneva. Trgovino priporočamo našim foto-ama-terjem. Elektrifikacija Grebinja in okolice Medtem, ko se javnost zaradi spremembe v vodstvu KELAG-a nekako razburja, elektrifikacija kljub temu napreduje. O tem napredujočem delu pa slišimo sila malo govorjenja, kljub temu, da je velikega pomena za Koroško. Vsaka hiša uživa v zadovoljstvu luč, vsak obrtnik se veseli zanesljivega toka, in le prav rad pozabi, kako je bilo pred leti, ko sploh toka ni bilo. To se je opazilo tudi pri nekem obisku v občini Grebinj, ki se je priključila septembra lanskega leta KELAG-u. Zaradi vodov manjše napetosti sicer še dela niso vsa končana, toda KELAG-ov tok imajo vsi in so nadvse zadovoljni. Domačini pripovedujejo, da so imeli prej velike težave, predvsem v času tujskega prometa, ko je tok v mesarskih hladilnicah popustil. Ko jc bilo treba žagati les, ali ko so mlatili, je bilo sploh zelo težko. To vse pripoveduje kmetiča, ki je zdaj nadvse vesela, da se je stanje tako izredno izboljšalo. Tudi po hišah so morali včasih prižgati petrolejke, ker je prenehal tok. Župan Kauer je kot lastnik znane tovarne štedilnikov iz lastne izkušnje uvidel neobhodno potrebo po krepkem in trajnem električnem toku. Zato je prevzel vodstvo zadruge za elektrifikacijo. Po daljših pogajanjih je končno leta 1953 prišlo do realizacije načrtov, ko je KELAG prevzela eno tretjino vseh stroškov. Prvotno neopravičeno nezaupanje prebivalstva pa jc minilo, ko so zagledali KELAG-ove monterje in ko je oktobra zasvetila obljubljena električna luč. Najtočnejšo sliko novega položaja pa daje vpogled v tovarno štedilnikov, kjer vsi stroji delajo s polnimi obrati, medtem, ko je bilo treba prej ve- dno čakati na zadostno jakost toka. Preskrba z električnim tokom pomeni za ves kraj nov zagon, velikanski napredek za poljedelstvo, obrt, tujski promet in tudi za prijetno domačnost ob branju lepe knjige. ------Š P O R T-------------------- Se pa že res dolgo nismo oglasili. Po prvih naših športnih rubrikah smo namreč slišali, da temu ali onemu ni vse povšeči kar se športa tiče. No, in ko smo malo počakali, so se spet javili mnogi, ki so želeli, da naj le pišemo o športu, toda po možnosti „domače”. Prav je tako in tej želji bomo skušali ustreči. ŽOGOBRCARJI SO SE SPRAVILI NA SVETOVNO PRVENSTVO In to prvenstvo se odigrava celo v Švici, v tisti deželi, katero zaman priporočamo kot zgled reševanja manjšinskih vprašanj. Pa naj bo že kakor hoče, da ne zaidemo v „politiko”, je treba najprej povedati, da imajo Švicarji kljub temu, da je njih domovina še bolj gorata kot Avstrija, vendarle dovolj dolin in ravnin, kjer so uredili lepa travnata igrišča, ki jih obdajajo zidane tribune, na katerih najde prostora do 50 in več tisoč gledalcev. To so vse storili samo zato, da bi nogometašem-žogobrcar-jem pripravili čim več veselja. In so potem povabili kar ves svet, naj sc na teh igriščih pomeri za svetovno prvenstvo. — Seveda so Švicarji poznani kot dobri trgovci in psihologi. Tukaj so gotovo po pameti in naprednosti daleč prekosili naše domače nasprotnike športne rubrike v „Tedniku”. Stotisoči državljanov z veseljem hite na igrišča, vsa Švica danes govori o žogobrcu in tisti, ki ga ne marajo so prav tako brezpomembni kot švicarska komunistična stranka. O Švici pa danes govori vse časopisje sveta in to prinaša Švici denarce. Če bi v Švici bil velikanski potres — tudi o tem bi pisalo svetovno časopisje — toda denarce prinašajo vendar le take prireditve, kakršno jc svetovno prvenstvo v žogobrcu. — In radio! Saj ta ne ve razen Ženeve in prometnih nesreč drugega povedati, kot o svetovnem prvenstvu v žogobrcu v Švici. Nič ne pomaga: ta športna panoga je dobila vstop celo do župnijskih dvorišč. Pri nas sicer še nc, ker nič ne verjamemo, česar nas naši očetje niso naučili, žogobrca niso poznali. Kljub temu poročamo po časnikarski dolžnosti o svetovnem prvenstvu v nogometu v Švici. Iz vseh krajev sveta so prišli nogometaši in samo izbrani iz 16 držav. Med njimi so Brazilci, Urugvaj- ci (nekateri napol Indijanci), potem Južnokorejci, Meksikanci in zraven še ves „stari” svet z Angleži, Nemci, Francozi, Italijani, Jugoslovani, Avstrijci itd. Pravcata UN,0 ali pa vsaj „Evropski svet”, če nc bi zraven bili tudi Madžari in Čehoslovaki kot zastopniki „vzhodnega tabora”. Poudariti je treba, tla veljajo Madžari kot najboljši nogometaši na svetu, kot -najbolj hrabre pa bi bilo oceniti Južnoko-rejce. Ta tekma je bila nekaj res zanimivega. Madžari žoge enostavno niso prepustili svojim nasprotnikom, temveč so si jo kar sami med seboj podajali. Južnokorejci pa so za njimi tekli, da je vsem sape zmanjkalo in so jih zato krči popadli. Čeprav ne bi smel imeti žogobrc s politiko nič opravka, pa je vzhodno-komunistična propaganda ta slučaj vendarle izrabila (V Švici jc tudi Ženeva) ko je trdila, da je to značilen primer, češ, da takoimenovana reakcija zamorc kvečjemu teči za „naprcdno” in jc vendarle vedno prepozna. Zmagali so Madžari, toda z njih ljudsko-demokratičnimi Čehi so Avstrijci napravili nekaj sličnega. Tudi Madžari bodo še naleteli na koga drugačnega kova, kot so bili Sig Man Rhe-jevi Južnokorejci. Medtem so Italijani premagali Belgijce in Angleži Švicarje. Slednji so svojo izgubo potolažili s tem, da so angleškim navijačem prodali nekaj tisoč angleških zastavic, da so prišli vsaj do denarja, če že ne do časti. Jugoslovani so premagali Francoze in z Brazilci igrali neodločeno in si tako priborili vstop v četrt finale, kjer se bo konec tega tedna pomerilo samo še osem najboljših nogometnih enajsteric sveta. Naslednji teden bodo ostali samo še štirje in iz tekem med temi štirimi bo izšel svetovni prvak. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU Nedelja, 27. junija: 07.00—07.05 Duhovni nagovor — 07.05—08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 28. junija: 14.30—14.40 Poročila in objave. — 14.40—15.00 Za našega kmetovalca. — Torek, 29. junija: 14.30—14.45 Poročila in objave. Zdravniški vedež: Bolezni vsled civilizacije. — 14.45—15.00 Okno v svet: Eurovizija. — 18.30—19.00 Poje moški kvintet „Niko Štritof” — Sreda, 30. junija: 14.30 do 14.40 Poročila in objave. — 14.40—15.00 Za ženo in družino. — četrtek, 1. julija: 14.30—14.40 Poročila in objave. — 14.40—15.00 Kronologija preteklosti. — 18.30—18.50 Za našo vas. — Petek, 2. julija: 14.30—14.40 Poročila in objave. — 14.40—15.00 Od pravljice do pravljice. — Sobota, 3.' julija: 08.30 do 09.15 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 09.15 do 10.00 J. Špicar: Hema Krška (zvočna slika). — Nedelja, 4. julija: 07.00—07.05 Duhovni nagovor. 07.05—08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. OPEKTA pomaga iz vsega sadja napraviti boljšo marmelado I OPEKTA napravi vkuhavanje tako Sledljivo, počeni in lahko! I MA'm ^ w C Ve . M OPEKTA sikrajša vkuhavanje, ohrani vitamine in hran. snovi! m m Šivalni stroji za gospodinjstvo in obrt MEHANIK Celovec-Klagenfurt Paradeisergasse 9, telefon 59-53 MALI OGLASI VSAKA BESEDA STANE 1.10 S (IN 10% DAVKA). Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo „Na-šega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec št. 43-58). KINO CELOVEC-KLAGENFURT PRECHTL Od 25. do 28. 6.: „Panik im Zoo (Gesprengte Gitter) Od 29. 6. do 1. 7.: „Vcrschw<>rung auf Fort Clark” (barvni film) ST ADTTHEATER Od 25. G. do 1. 7.: „Die Privatsc-kretarin” (ni za mladino) Pralni električni stroj na posodo. Pralni dan ena zabava. 8,— šil. za eno uro. Vse električne predmete najceneje „Ingste”. Celovec - Kla-genfurt, lO.-Oktober Strasse 4. Telefon 2442. Damska frizerka Matilda Zotter, SCHWARZ nogavice so cenejše, Celovec, Sahnstrasse 3. Celovec, Pfarrplatz. Blago za pohištvo, gradi za blazine, oprtnice, motvoz, umetno usnje, afrik, juta, dekoracijsko blago najceneje pri NEDELKO, Celovec, 8.-Mai-Strasse 11. Že za 50,— šil. mesečno modemi radijski aparat RADIO-ELEKTRO Ing. F. Jabornig, Klagenfurt, V61-kennarkter Platz Nr. 9. štedilniki s centralno kurjavo (gretje sobe iz štedilnika), štedilniki s kotli na pritisk, štedilniki /. bakrenimi kotli, domače krušne peči, dvonadstropne s prekajevalnico s kurjavo na les ali elektriko, Sepp Krobath, gradnja peči in štedilnikov, št. Vid na Glini - St. Veit a. d. Glan, obisk in ponudba brezplačno. Moške delovne obleke šil. 79,— Angleške hlače šil. 55.— Moške srajce od šil. 35.— naprej STOFFSCHVVEMME, Klagenfurt, Marktplatz. OČALA I Optik Fessl BELJAK-VILLACH Bahnhofstrasse 3 Usnjeno oblačilo samo pri proizvajalcu VVernisch Friedrich, Beljak, Italiener Strasse 22. Kvaliteta odloča! Modroci, tapecirano pohištvo poceni ter dobro samo pri proizvajalcu Ortner, Beljak, VVidmann-gasse 31. Očala, fotoaparate in potrebščine BUFFA jun. Celovec, tel. 55-30 Obstplatz 3 LODRON Strokovna trgovina za vaš dom Beljak-Villach, Lcderergasse 12 Prešite odeje (kovtri) — modroci — posteljno perje — inleti — posteljno blago — flanelaste rjuhe — blago za pregrinjala in pohištvo — preproge in tekači podloge za tla. — Kvalitetno in poceni. Hotelom, pesionom in gostilnam poseben popust. 20 % naplačila, ostanek tudi na 24 obrokov in dobite takoj vsak. najboljši Zeiss-Ikon fotoaparat pri (Pfo>to)&)£tec V I L l A C H Kolesa, motorji, različni štedilniki, lastna delavnica za stroje, delo solidno in poceni v znani celovški mehanični delavnici Zanesljivi odjemalci dobijo tudi na obroke. Johann Novak MEHANIK IN KLJUČAVNIČAR KLAGENFURT, Feldmarschal-Konrad-Pl. 1 V* ;• L. -Z'4!.:.44 URADNE OBJAVEbm ZVEZNO FINANČNO MINISTRSTVO SPOROČA: Zvezno finančno ministrstvo je izdelalo osnutek zakona za pospeševanje zavarovanja in ga razposlalo pristojnim zastopstvom v oceno. Osnutek zakona ima namen, da z davčnimi oljašavami pospešuje nastanek dolgoročno vezanega hranilnega kapitala, ki nastane po sklenitvi pogodbe za življenjsko zavarovanje. Osnutek ima sledeče določbe: 1. Prispevki, ki jih ljudje svobodnih poklicev dajejo zavarovalnicam, naj se v bodoče pri dohodninskem davku prav tako odtegnejo kakor zneski za socialno zavarovanje. 2. V dosedanjem zakonu o dohodninskem davku določeni najvišji odtegljaj za nekatere posebne izdatke 2500 šil. za življenjska zavarovanja, dalje za bolniško, nezgodno in invalidno zavarovanje ter za podobna zavarovanja, prav tako zneski gradbenim hranilnicam za zvezno posojilo od I. jan. 1955, naj ho letno povišan na 7000 šil. Prav tako naj bo zvišan najvišji znesek za ženo in otroke na 1000 šil. 3. V dediščinskem davku vračunana zavarovalna vsota naj bo oproščena dediščinskega davka. 4. V davku za zavarovanje naj bo dosedanja prosta meja za življenjska zavarovanja povišana na 10.000, odnosno na 2400 šil. Od tega zneska pa so izvzeta davčna zavarovanja dediščine. Poletne obleke, dečve in kopalne obleke poceni — priporoča W A L C H E R CELOVEC, IO.-OKTOBER STRASSE NR. 2 Dolgo žije, ki SCHLEPFE pije Naročniki! Kupujte pri tvrdkah, ui * (/<*&«* usu List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 28. — Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovoru i urednik Albert Sadjak. — Tiska tiskarna Družbe »v. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringer Ring 26. — Telefonska številka uredništva in uprave 43-58.