Več sonca 
v vsa nova stanovanja
Občan-porabnik določenega stanovanja ne ocenjuje prave vrednosti svojega stanovanja le po porabljenem gradbenem in instalacijskem materialu, opremi in kvaliteti izdelave, temveč zlasti  po ustrezni  lokaciji  stanovanja,  po najugodnejši jugozahodni sončni  osvetlitvi  itd.
Nekoč so projektanti in gradbeniki pri svojih načrtih in gradnji stanovanj upoštevali pred-vsem pogled z glavne ceste. Zaradi tega so bila vsa stanovanjska poslopja obrnjena z veli-kimi, simetrično razporejenimi okni (in z vsem, kar je dvigalo pomembnost in lepoto stavbe) proti glavni cesti. Na zadnji, skriti dvoriščni strani pa so bila manjša okna za WC, kopalni-ce, shrambe in za razne druge pomožne pro-store.
Če je tak stanovanjski objekt stal na južni strani ceste, je imel tako vsa okna stanovanj-skih sob, zlasti dnevnih bivalnih prostorov, obr-njena proti severu. Tako v te prostore, v katerih se največ zadržujejo otroci in stanovalci, ni nikdar posijalo sonce. Obratno pa so kuhinj-ske shrambe za živila, WC, kopalnice in drugi stranski prostori imeli sonca vedno na pretek, saj so bili obrnjeni proti jugu.
Ljubljana z okolico ima precej meglenih in deževnih dni. Zaradi tega se njeni prebivalci razvesele vsakega sončnega žarka, ki jim po-sije na terase, balkone, steklene verande, zla-sti pa skozi velika okna v zaprte dnevne bi-valne   prostore.
Svetlo, sončno stanovanje je nedvomno pre-cej več vredno kakor pa tisto, v katerega nik-dar ne posije sončni žarek. To velja zlasti za pozno jesensko, zimsko in rano pomladansko obdobje, ko se tudi otroci mnogo teže zadr-žujejo na prostem.
To merilo vrednosti stanovanja je zelo po-membno. V interesu bodočih stanovalcev bi ga morali zlasti upoštevati urbanisti, projektanti in vsi činitelji, ki sodelujejo pri izdajanju lokacijskih odločb. Upoštevati bi ga morali se-veda tudi vsi tisti občani, ki v svetih za urba-nizem in v občinskih skupščinah odločajo o pomembnem vprašanju najustreznejše lokacije celotnih  stanovanjskih  naselij  itd.
Razumljivo je, da se to vedno in povsod ne da popolnoma uresničiti. Če je npr. v že zazi-danem strnjenem naselju zazidljiva le še do-ločena vrzel, se mora lega novega stanovanj-skega objekta pač ravnati po razpoložljivem prostoru. Vse drugače pa je to na velikih grad-benih kompleksih, kjer se lahko vsem stanova-njem določijo najugodnejši pogoji npr. za naj-uspešnejšo sončno osvetlitev dnevnih prosto-rov, za najboljši razgled, mir, funkcionalen do-stop  itd.
Žal se urbanisti in projektanti pogosto po lastnih navdihih in motivih popolnoma neovi-rano izživljajo v kreiranju lokacije stanovanj-skih objektov, ne da bi upoštevali izredno po-
membnost najugodnejše sončne lege dnevnih bivalnih prostorov. Nihče npr. ne more trditi, da imajo vsa stanovanja v stanovanjski ,,ro-zeti" ob Sišenski cesti najugodnejšo osvetlitev dnevnih prostorov, čeprav bi bilo tam to mož-no doseči z ustreznejšo razporeditvijo posa-meznih stanovanjskih objektov.
Prav zdaj, ko zaradi racionalnejše stanovanj-ske gradnje odpiramo velika gradbišča na ob-sežnih površinah (npr. soseska S-6), bi morali ustrezno upoštevati predvsem ta činitelj, ki je za bodoče stanovalce izredno pomemben.
Stanovanja zidamo za stoletja. Gradimo jih za delovnega človeka, za boljše počutje njego-ve družine v teh stanovanjih. Gradimo jih zato, da se bodo delovni Ijudje v svojih stanovanjih res odpočili in si nabrali novih moči za svoje, vedno bolj zahtevno poklicno in družbeno delo.                                                      P.Š.