LQVENEC.
Političen list za slovenski narod.
poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta wr . itA ...	4	za en mesee 1 *ld. 40 kr
V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta • gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan 'velja 1 gld. 20 kr. več na leto
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
?A1ftt!,l1'liinrra.ti),St:e,8pr®jemaj? !nV0l[a trist°Pna Petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., ce se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Trednlštvo je v Semenišklh ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »i,6. uri popoludne.
i^tev. 145.
Gabilo na naročbo.
S I. julijem pričenja se nova n a r o 6 b a, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesee 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja:
Vse leto Pol leta
15 gld.
8
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 .,
Upravništvo „Slovenca". Državni zbor.
Z D u naj a, 26. junija.
Stavbeni obrti.
Ze v zadnjem poročilu sem omenjal, da je v petek 24. t. m. pri glasovanju o § 2. stavbenega zakona obveljal Zaliingerjev predlog s Patta-jevim dostavkom, ne da bi se bili zagovorniki njegovi nadejali takega vspeha. Tudi važnost in pomen Zaliingerjevega predloga sem v „Slovencu" že razložil in preostaja mi le še dostaviti, da sme po Pat-tajevem dostavku stavbeni mojster le v tistib okrajih celo stavbo izvrševati s svojimi lastnimi delavci, kjer ni nobenega tesarskega, kamnoseškega ali vodnjaškega mojstra. Ta dostavek je Pattai na-svetoval samo zaradi tega, da bi mogli tudi Poljaki glasovati za Zaliingerjev predlog. Hi ostali so trmasti, dasi je prišla ravno isti dan posebna de-putacija galiških tesarjev na Dunaj prosit poslance, da naj glasujejo za Zaliingerjev predlog. Pač pa je glasovanje po imenih dosti p r i -
V Ljubljani, v torek 28. junija 1892
p o m o g 1 o k zmagi. Mnogi poslanci so namreč tako omahljivi, da nimajo čisto nobene samostojnosti ; na eno stran so vezani na svoje tovariše v klubu in se glede glasovanja nečejo ločiti od njih, ampak ž njimi vstanejo ali obsede misleč, saj vo-lilci ne vedo, ali sem glasoval ali ne, glas moj pa vendar šteje. Na drugo stran pa so bojč svojih vo-lilcev in ne marajo slišati od njih nobenega očitanja. Zato ti junaki pri glasovanju po imenih navadno pobegnejo iz dvorane. Ta skušnja pripravila je konservativni klub k sklepu, da naj poslanec Klun v njegovem imenu o Zallingerjevem predlogu nasvetuje glasovanje po imenih. Češki klub in kr-ščansko-socijalni poslanci dunajski so bili precej zadovoljni z ustnim glasovanjem in so brez vsakte-rega pomisleka glasovali za dotični predlog. Poljakom in levičarskim poslancem pa je jako presedal in že v začetku seje, še bolj pa proti koncu so raznoteri poslanci iz poljskega in levičarskega kluba prigovarjali poslancu Klunu, da naj zaradi pozne ure ne predlaga ustnega glasovanja, za katero se potrebuje cele pol ure. Ali odgovarjal jim je, da je to sklenil konservativni klub in da naj gredo domu, če ne marajo čakati. Kes jih je mnogo odšlo, zlasti ko je dr. SmoIka vstal in z običajno frazo naznanjal, da hoče skleniti sejo. Celo podpredsednik dr. Kathrein je odišel iz dvorane in hiše z nekaterimi konservativnimi prijatelji, ker se mu ni sanjalo, da bi predsednikova beseda ne obveljala ali da bi mogel še kdo ugovarjati koncu seje, ker je ura kazala že četrt na pet. Ali čudno je bilo vendar le videti, da se brez posebne potrebe odloži glasovanje za prihodnjo sejo, ko je bila razprava že zaključena in je imel govoriti le še poročevalec, ki je pa zagotovljal, da govori jako kratko. Vse to je pripravilo Zallingerja k sklepu, da je nasvetoval nadaljevanje seje; mnogi so mu sicer odsvetovali to, ali ko mu je voditelj levičarjev, dr. Plener, sam prigovarjal, da naj predlaga nadaljevanje seje in mu obljubil podpirati njegov predlog, oglasi se
Letnilc XX.
Zallinger in predlaga, da naj se seja nadaljuje in že dones dovrši § 2. Predsednik dr. Smol k a je rekel, da on sicer ostane pri svojem predlogu, da hoče pa vendar na glasovanje dati nasvet Zaliingerjev. Podpredsednik baron Chlumecky je s svojega vzvišenega sedeža takoj spregledal, da je mnogo levičarskih poslancev že odšlo, da torej preti paragrafu drugemu velika nevarnost, ter je nemudoma tekel k Plenerju, prigovarjal mu, da naj levičarji ne glasujejo za nadaljevanje seje, ali Plener ni hotel umanjkati in je s konservativci, Cehi in krščansko-soci-jalnimi poslanci skoraj z vsemi svojimi tovariši glasoval za nadaljevanje seje; obsedeli so bili samo Poljaki in nekateri nemški nacijonalci.
Poročevalec Einer, ki je bil že spravil svoja kopita, moral je torej zopet na oder in nadaljevati razpravo. Obljubil je bil, da bode prav kratko govoril, ali ko je videl, da so levičarske klopi jako prazne, govoril je na dolgo in široko, da bi njegovi privrženci tekli za odišlimi tovariši in jih spravili nazaj v zbornico. Mnogo jih je v istini sopihaje prišlo nazaj, ali ker se jim je mudilo menda za odhod na železnice, da bi se peljali domov, začeli so godrnjati in klicati poročevalcu, da naj sklene. Exner se kaj tacega od svojih lastnih somišljenikov ni nadejal in jim je dal najprej nekaj debelih pod nos, potem pa je sklenil svoj govor in pričakoval razsodbo o § 2.
Za njim se k glasovanju oglasi poslanec Klun in pravi: Zaradi načelnega pomena in velike važnosti § 2., katero so povdarjali razni govorniki in jo je priznaval gospod vladni zastopnik sam, mi gospodje ne bodo zamerili, ako uasvetujem o Zallingerjevem predlogu glasovanje po imenih, dasi je ura že pozna. Ko ta nasvet obvelja, pobero jo zopet nekateri poslanci iz dvorane, ker so se zbali glasovati proti Zalingerjevemu predlogu iz strahu pred volilci, zanj pa iz strahu pred liberalci. Tako je
LISTEK
Poddesetnik Peharec.
Francelj Peharec, infanterist c. in kr. 17. polka baron Kuhn postal je „frajtar."
Jedva so v njem velikanski valovi veselja in navdušenosti utihnili, prebrskal je vse žepe in res staknil 12 kr., za te je kupil zavitek s poštno znamko in prelep papir z mično sliko v gorenjem kotu; svoje povišanje mora na vsak način naznaniti v domačo vas.
Junak naš sedi v temni izbi pri oknu in piše z velikimi črkami v najmanjših podrobnostih svoje slave. Vestno je že opisal obe zvezdici na temno-rudečih našivih, obširno povedal, kaka je žolta žno-rica okoli čake, n«drobno omenjal vse slasti, katere bode še vžival, in končno je obljubil, da bode v kratkem poslal domov „kontrol", da se z lastnimi očmi mogo vsi uveriti o teh čudežih. Tej obljubi je pripisal še skromno opombo, da bode to „ma-lanje" stalo bBje „samo" jeden petak, in v to svrho, ker bo imel znatne troške v novem stanu, naj mu pošljejo od doma kaj cvenka. V spodnji konec lista, kolikor mu je ostalo še prostora, vrinil je stotisoč pozdravov ter se podpisal s polnim svojim naslovom:
j „noter do hladnega groba vaš Prancelj, c. in kr. frajtar".
Takoj drugi dan potrka naš povišanec na steklene duri fotografskega salona na Dunajski cesti. Za silo je nabral skoro med vso stotnijo forint na zadatje fotografu ; celo uro se je umival, česal, sna-žil, in ko mu njegovi tovariši zagotavljajo, da je „fin dečko", napoti se k fotografu.
Ko suhi fotograf z dolgo kozjo brado ugleda med durmi prišleca, zahvali se mu tudi vojaško za njegovo salutovauje, in po kratkem razgovoru ga vede pred svoj stroj. Fotograf vpraša Franceljna, kako želi biti fotografovan ?
„Da bode videti obe zvezdici in žnorico okoli čake," veli naš junak.
Fotograf se nasmehne ter mu pojasni njegovo vprašanje: hoče li biti na sliki ves fotografovan od nog do glave, ali samo poprsje?
„Ves, od nog do glave!" naglo odgovori Fran-celj, sam pri sebi pa dč: „Ali bo zastonj liter piva, kateri sem moral plačati korporalu Koscu za izposojene praznične hlače?"
Za nekaj trenotij bilo je fotografovanje izvršeno ; fotograf pravi našemu frajtarju, naj po fotografije pride čez teden dnij, zvezdici in žnorica mu bodo v pravo veselje.
Tri dni na to je prejel po pošti zmečkano in
zamazano pismo in nakaznico na 10 gld.: „Blago-rodnemu gosp. Francetu Peharcu, c. in kr. frajtarju v Ljubljani."
Vsa stotnija, ne izvzemši gosp. feldveblja, bila je po koncu, od vseh stranij čestitali so tovariši srečnemu junaku. Gospod feldvebelj sam mu milo-stivo podi! roko ter mu zagotavlja svoje prijateljstvo. Korporal Kosec mu pomenljivo pošepeče, da mu je odtrgal dva gomba pri hlačah, torej naj ne zabi itd. Joj, kaj pa še le ostali „brezzvezdni" tovariši!
Kmalu se je jelo našemu Franceljnu vrteti po glavi; da bi ga pustili v miru, obljubi vsem tovarišem v izbi, da bode popoldne, vrnivši se od vaj, plačal v kantini mali sodček piva. Na te besede iz vseh grl: „Živel! Slava!" Štirje vojaki ga dvignejo in trikrat nes6 okoli po celi izbi.
*
* *
Solnce pripeka kot v arabski puščavi. Zapoteni in zaprašeni vračajo se vojaki z vaj v mesto. Jedva postavijo domd puške iu telečnjake v svoj kot, zbero se okoli Peharca in ga opominjajo na obljubo. Fran-celj prosi feldveblja, dasi ni trebalo, naj ide ž njim v kantino, na vrček piva od čepa; rad mu spolni to željo ter gre ž njim doli, drugi pa za njim.
Ondi sede tesno k sodčku g. feldvebelj z novo-pečenim frajtarjem, tovariši pa po obeh straneh
potem je upanje, da zm8ga Esnerjevo načelo in da tak parečivaUc prevzame poročilo. Govornik fpraša, ka) Milil vlidm «astopulk.
Lewakowskl odgovarja, dt protestu^ proti ttdttU, da bi vlada pri posvetovanju v odseke vpli-titla s «vojo izjavo. Prosto parlametitktno delovanje Je potiti nemogoče.
N 0 o w i r t h meni, da je vlada ie večkrat povedali f odsekih stoje mnenje. Vprašaje mora biti jasno lit Šato je praf, da vlada pojasni svoje stališče gledi stavbenih obrtov.
P1 a p p a r t odgovarja, da hoče vlada jasnost v tem vprašknjti. Sicer je res, da se Zallingerjev nasvet strinja z vladno predlogo iz 1. 1886, toda vlada želi, da se potrdi ta načrt zakona, in zato z veseljem pozdravlja kompromis glede § 2. Če se Zallingerjev nasvet sprejme, je jako dvomljivo, da bi zakon dobil najvišje p o t r j e n j e.
Siegmund izjavlja, daje vlada eden onih treh faktorjev, od katerih je odvisen vsak zakon, zato je umestno, da povi svoje mnenje. Zallinger odločno ugovarja, da mora biti odsekovo glasovanje odvisno od vlade, v tako načelno važnem vprašanju. Sicer mu je všeč, da je vlada po dolgem omahovanju pokazala svojo barvo in tako potrdila, da so njegova očitanja utemeljena. Čudno pa je, da vlada po parlamentarnem običaju ni včeraj v zbornici pred glasovanjem po svojem zastopniku povedala, ampak šele danes v odseku, da zakon ne bo potrjen, če se sprejme njegov nasvet. To je tembolj čudno, ker se njegov nasvet strinja s prejšnjo vladno predlogo in se mej tem časom ni izvršila pre-memba v ministerstvu. Zakaj ne bi mogla vlada predložiti v potrjenje svojega prejšnjega predloga? O kakem kompromisu pri § 2. ne more biti govora, ker ga govornik in njegovi somišljeniki neso sklepali in naglašajo vedno ista načela, odkar je vlada predložila načrt zakoua. Od včeraj do danes so se morale vršiti obravnave in vlada je zopet krenila bolj na levo. Govornik se zahvali vladnemu zastopniku za p o j a s n i I o , da on in
tovariši vsaj vedo, kako jim postopati.
*
Baron P 1 a p a r t odgovarja predgovorniku, da od njega ne potrebuje nobenih naukov. Vlada ni omahovala, temveč je njeno postopanje v tem vprašanju naravno z ozirom na stvar, ki se tiče raznih krogov. Včeraj je jasno povedal svoje mnenje; izjaviti pa se vladi ni treba, če bode ta ali oni zakon potrjen. W r a b e t z očita Zallingerju, da je iznenadil zbornico s predlogom, da se nadaljuje seja. Ko je predsednik hotel skleniti sejo, bilo je že odšlo mnogo poslancev. Ko bi bili ti poslanci navzoči, bil bi § 2. tako sprejet, kakor ga je oklenila odsekova večina. P i c h 1 e r meni, da vladne izjave ne rušijo parlamentarne svobode; to bi se le tedaj zgodilo, ko bi poslanci ne mogli staviti vprašanj do vlade.
Klun naglaša, da so vladne izjave v odsekih sicer važne, da pa v tem slučaju ne gre za sklep odsekov, temveč visoke zbornice. Če ta sklep ne ugaja vladi, more še v gospodski zbornici izraziti svoje pomisleke in tam doseči premembo zakona. Za obrtni odsek je torej današnja vladna izjava brez
pomena. Če se levičarji jezi zaradi nadaljevanja včerajšnje seje, mora opozarjati, d* doUčtil nasvet ni bil dogovorjen in di je bilo ¿«ft) več fftlaneev tudi t desne strani, me) njimi drag! podpredsednik. Sicer pa bi bili gospodje lahko odklttMiii Hasvet, ker je obveljal le vsled tega, da sO i desnico glasovali tudi levičarji.
E t n e r Ugovarja Zaillngerju, da ni kompromisa v § ki je I« posledica kompromisi, kar potrjuj» ttidl vldga čeiklh stavbenih in ¿tonskih Mojstrov.
Končno se oglasi še Zal li n ge r proti Emerju, da kompromis čeških stavbenih in zidarskih mojstrov ue more biti merodajen za odsek ali zbornico, če pa so levičarji glasovali za predlog, ki ga je odličen član levice označil kot predmet za agitacijo in se po duhu strinja s predlogom, kateri je včeraj v zbornici zagovarjal poročevalec, to ni noben kompromis, in odločno zavrača predgovornikovo očitanje. Kar se tiče včerajšnjega predloga za nadaljevanje obravnave in glasovanje so nasprotniki se obrnili na napačni naslov ker očitanje zadene voditelja nemške levice. Dr. Plener mu je namreč izjavil, predno je stavil predlog, da ga bode podpiral, in res je skoraj vsa levica glasovala za njegov predlog. Nato je bilo glasovanje, kakor je že gori omenjeno. . ....... ii i ■ ii
Cesar na Moravskem.
Štiri prekrasne dni bode doživeto stolno mesto Moravske, ker minolo nedeljo se je cesar pripeljal v Brno, kjer se bode mudil do četrtka. Zadnjikrat je cesar obiskal to mesto pred dvanajstimi leti. Bogato industrijsko mesto moravske dežele, sedež deželnih oblastev in mnogobrojne posadke, je priredilo Nj. veličanstvu mnogo lepih slavnostij.
Morava je po ogromni večini prebivalstva slovanska, toda v stolnem mestn Čeh ni gospodar. Na pragu dežele v Bfeclavi, kjer se je vlak ustavil v nedeljo, je bila sicer prva beseda, s katero je bil pozdravljen presvetli cesar, češka iz Ust deželnega poslanca Pavlice, — toda v srci dežele, v stolnem mestu Brnu, je bil Čeh potisnen na drugo mesto.
„Nemška sta uprava in zastop tega mesta, nemško njega razumništvo in večina prebivalstva. Nemška marljivost, nemška delavaost, nemška industrija so naredile to mesto za središče industrijskega in obrtnega izdelovanja" — tako odmeva ob cesarjevem prihodu v Brno iz glavnega nemško-liberalnega nemškega glasila na Dunaju. In da bi brnski mestni zastop dokazal nemško lice stolnega mesta po večini češke zemlje odstranil je z vogalov ulic, koder se je vozil vladar, napise v obeh deželnih jezikih ter jih nadomestil s čisto nemškimi, kakor je to v Celju, Mariboru in drugod. To postopanje brnskega mestnega zastopa je nov dokaz nemške smelosti in prevzetnosti.
„Da, grenko ponižan, od stida zaprtimi očmi — piše „Českd Politika" — je pozdravil moravski Čeh v Brnu svojega kralja.' Naduta ošabnost, oprta na nemško vrečo iz čeških žuljev pridobljenih novcev, ta poosobljena nemška samovoljnost ni odmak-
(Dalje v prilogi.)
prišlo, da je Zallingerjev predlog obveljal s 87 glasovi proti 74.
Ko je f>t«Maik Mzna&j*! fl^ovadjU,
razlegali so $e burni dobro- klici In glaittd ploskanj.
po dvorani, kateremu je pritrjevala tudi prej omenjena deputacija gališklh In čeških tesarjev na ga*
leriji, kjer je čakala razsodbe o § 2. lil se v z»» hvalo globoko priklanjevala poslancem, Iti to glasovali za Zallinget-jev predlog. Nekateri levičarji so sicer predsednika opoiarjali na galerij«*, ill ker je
bila sicer skoraj prazna, se nI zmenil za njo.
Ko se je vriš polegel, vstane Exner in pravi, da z ozirom na storjeni sklep, ki niČeloitia nasprotuje njegovim nazorom, ne more obdržati poroče-valstva, za katero od desniških poslancev itak ni bil izvoljen. Ni res torej, da bi bilo na desnici sikanje in oporekanje, kakor židovska državnozborska korespondenca poroča listom. Sieer pa je bilo vse to menda le zaradi tega osnovano, da bi vplivalo na vlado zoper Zallingerjev predlog, kar potrjuje včerajšnja seja obrtnega odseka.
Da bi se namreč volil nov poročevalec, sklical je II. podpredsednik Zallinger, ker predsednika Weigelna in I. podpredsednika Moro-ta ni bilo na Dunaju, precej za včeraj sejo obrtnega odseka. K tej seji so bili levičarji menda telegrafično,sklicali vse svoje člane, ki so se bili v istini v velikem številu sošli; tudi Moro inWeigel sta bila prišla menda ne zgolj slučajno. Konservativni in češki poslanci so mislili, da Exner ostane pri svoji odpovedi, in so sb dogovorili, da dr. Engelna volijo'za poročevalca, ker se je Zallinger branil, češ, da mu nihče ne more očitati, kakor da bi bil hotel s svojim predlogom izpodriniti Exnerja. Ali ko je prišlo do volitve, dobil je dr. En gel samo 5 glasov od treh konservativnih in dveh slovenskih članov obrtnega odseka; drugih 15 glasov je dobil Exner, katerega so poleg levičarjev in poljskih poslancev volili tudi češki veleposestniki in nemški nacijonalci, ki eo v petek glasovali za Zallingerjev predlog. Exner je brez pomisleka zopet prevzel por.očevalstvo, češ, da ga veseli tolik" zaupanje in da se hoče zaradi tega potruditi za dovršitev stavbenega zakona, dasi ni prav trdnega zdravja.
Ta seja obrtnega odseka in dotične razprave so tako zanimive in poučne za politični položaj, da se je treba ž njimi malo obširneje pečati. Od 36 članov jih je bilo k seji prišlo 20, in sicer: 3 nemški konservativci : Ebenhoch, Kohler, Zallinger; 2 Slovenca: Klun in Kušar; 2 velika posestnika češka: Deym in Sylva-Tarouca; 3 Poljaki: Czaykowski, Lewakowski in Weigel; 8 levičarjev: Biirnreither, Bohaty, Gross, Moro, Neuwirth, Pichler, Siegmund in Wrabetz; 2 nemška nacijonalca: Prade in Kichter. Pa tudi veliko drugih poslancev je bilo prišlo poslušat razpravo in gledat, kaj se zgodi, ker je obrtni odsek javen.
Pričetkom seje omeni Biirnreither, da je poročevalec vsled glasovanja v zbornici moral odložiti poročevalstvo. Vsi pa žele, da stavbeni zakon postane kri in meso, kar pa je le tedaj mogoče, če je stvar jasna. Nasprotujeta si dve načeli; če bi vsled včerajšnjega glasovanja zakon ne bil potrjen,
mize. Trobentač Smukavec je bil natakar; samo j dvojica pri sodčku natakala si je sama.
Sodček je bil kmalu prazen. Kor je bil pa naš junak še sam nepopisno žejen, naroči na migljej feldvebljev če jeden sodček. Ko izpijejo nekoliko vrčkov vstane feldvebelj neopažen ter gre iz kantine, a kmalu se zopet vrne nazaj ter veselo prisede k sodčku. Še slutil nobeden ni, kaj bi neki to pomenilo.
Kar se med durmi prikaže kodrasta glava feld-veblja iz sosedne izbe; le ta veli pivcem, da morajo na stotnikovo povelje prenesti vse slamnice z dvora, kjer so se danes prezračevale na solncu, nazaj v izbe; pričakujejo inšpekcijo. Vojaki zmajejo z glavami, izpijejo in odidejo.
Pri sodčku je zdaj ostalo kakih pet glav, samih „šarž" : njim se končno pridruži kodrasti feldvebelj. Slamnice bi bile lahko ostale na dvoru še dve uri, saj stotnik ni vedel zdnje; sevila prištedili so si na ta način več nego pol sodčka piva.
Pili so do mraka. Naš Peharec je prejel že mnogo pohvale od gosp. feldveblja z zagotovilom, da ni lepšega vojaka v celi armadi. — Toda kje in zakaj? . . . Povi mu na uko, če on ne bode govoril zdnj pri gosp. „havptmanu", nikoli ne bode P'. v;šan na korporala, ostal bode večen frajtar.
Po izhojenih stopnicah korakajo obmeljeni iz kantine v svoje sobe. Vojaki kaj pisano gledajo pri-šlece, kateri kmalu zaspi na svojih slamnicah. Samo postelj našega junaka je bila prazna. Vsi so mislili, da jih je Peharec pregnal od sodčka iz kantine, da je mogel s „šaržami" ostati sam, torej so pustili nalašč njega slamnico na dvorišču.
Težko korakaje in mrmraji gre torej Peharec po svojo slamnico doli tla dvor. Po hodniku in stopnicah je še dobro šlo, saj se je poprijemal za ograjo. Huje se mu je godilo na dvom. Velikanska slamnica se še premaknila ni pod njegovimi Slabimi rokami. Poskuša in poskuša, a ko bi trenil, telfebne i na slamnico, in predne bi štel do dvajset, je že — smrčal Peharec.
Je li minula ura ali celi dan, naš junak bi ne bil mogel povedati, ko ga vzdrami udarec po hrbtu. Čudeč se odori oči, — o groza! — gosp. stotnik stoji pred njim ter ga srpo meri od nog do glave. Urno hoče vstati, — a zaman 1 Nesrečni strah ohromil mu je noge.
Iz stotnikovih ust se ndnj vsipljejo ščetinasti izrazi, toda kmalu je zopet sam na slamnici sredi temnega dvora. Slabost šine mu iz ndg v trepalnice, a — zopet zaspi!
Pekoče šumenje po glivi in bolečina na levi nogi ga iznova vzdramita. Slabost ga popolnem zapusti in torej hoče vstati. Ko se malo premakne, zarožlja mu po ušfes^ heprijetbo — tosHga, o groza! vklenjen je, na „prični" leži, vtaknili so ga v — zapor!
Njegovim mrklim očim pojavijo se megleni obrazi zadnjih trenotij. . . . Kantina, pivo, slamnica, stotnikove oči, — o groza! Po vodi je spla-valo|frajtarstvo. zvezdici, rumena žnorica! O, čemui neki je pisal domov! Ob, kaka sramota 1 ... O sv. Petru in Pavlu naj pride domov na „urlaub", tako so mu pisali stariši.
Črne misli rojijo mu po glavi. V kolikor more z vklenjenima rokama gibati, potegne list iz žepa. da bi se saj ž njim malo razvedril. Čita in čita, a zopet nova skrb! Kaj naj počne s fotografi|ami! Do srede bodo izgotovljene, toda kako ponje brez
zvezdic? Kaj poreče fotograf?
' *
* *
Tolažimo se, da bode naš junak srečuo prestal kazen in da iznova vjame vsaj do jeseni novi zvezdi. Prisegel je pa, da nikdar ne bode, — in če bi j imel postati general, — napaal svojih n&vihauih tovaršev.	A. S.
Priloga 145. štev. „Slovenca" drič 28. junija 1892.
sila nasilne roke od Čehov, tudi ne ob velikem prazniku vladarjevega obiska!1*
Toda vse to preziranje, zavest narodnega suženjstva v defctlnem zbor«, mestnih občinah, v šolah in utadih ne more vdušiti in oslabiti radosti in ve-a6lja, katero te dni prekinja češki narod od deželne meje do Brna, ko pozdravlja prihod in bivanje vla-darjevo v središču blagoslovljene in plodovite Morave!
Ljubezen do očeta avstrijskih narodov tiči pregloboko v sioih slovanskega ljudstva in najhujši udarci od narodnega protivnika ne morejo kaliti ua-udušenosti aa ljubljenega vladarja. Ta vzvišena uda-nost bode krepila tudi zaupanje, da ni daleč dfiba, ko hode tudi na Moravskem postalo istina ggslo Frančiška Josipa I.: „Pravičnost vsem narodom"1! To upanje nsj krepi moravsko prebivalstvo v bodočnosti, kakor doslej, in ta nada bodi pobratimom na Moravi vladarjev prihod v krepilo, katero tako ganljivo izraža narodna pesen moravska:
„Moravo, Moravo, Moraviuko mila!
Co 8 tebe poehazi, cliaso ušlehtihi!"
„Matica Slovenska".
Letno poročilo tajnlkovo o odborovem delovanju za dobo od I. junija 1891 do 31. maja 1892.
(Konec.)
Tudi letos izdd „Matica" troje društvenih knjig, in sicer: 1. „Letopis za leto 1892"; urednik prof. A. Bartel. 2. „Goriška", opis; spisal prof. S. Butar. 3. „Z ognjem in mečem", roman (I. in II. del)- iz poljščine po Sienkiewiczu prevel M. Mrače. — Sestava prve knjige je že običajna; obsegati ima 10—20 tiskanih p6l; tiska jo „Narodna Tiskarna". Kar se tiče druge knjige, namerava odbor podati druStvenikom splošni opis slovenskih pokrajin v več zaporednih zvezkih in prične to opisovanje z Goriško. — Od tretje knjige dobil je odbor hkratu dva različna prevoda; odločil se je seveda za onega, kateri je bil po sodbi razsojevalcev stvarno in jezikovno boljši. Prvotno je bil namenjem izdati ga kakor original v treh delih brez ilustracij v kaki domači tiskarni. Ko so mu bili pa proti primarni odškodnini na razpolaganje klišeji češkega prevoda in je dobil tndi češki ilustrirani prevod na ogled, odločil se je za to, da izide knjiga ilustrirana v dveh oddelkih in da se tiska v Pragi. — Odbor upa, da bo s temi knjigami društvenikom ustregel.
Manj sreče ima odbor z založenimi knjigami. Za dr. Kosovo „ V z g o j e s 1 o v j e" doslej Še ni bilo mogoče izposlovati min. odobrenja, da bi rabilo učiteljskim pripravnicam kot Šolska knjiga; upati je pa, da «e to skoro zgodi. Tekom leta je popolnoma pošel Pokorny-Tuškov: „Prirodopis rastlinstva" v drugem natisu, ki je izšel I. 1872 kot društvena in založna knjiga. Odbor je iz različnih razlogov skletiil, da „Matica" knjige v tretjem natisu ne bo več Zalagala, stori naj to kak knjigo-tržec, ki že sicer zalaga šolske knjige in stori naj to, ako mogoče, s podporo. Kolikor je bilo letos iz-tisov potreba, preskrbela jih je „Matica" šolam na tak način, da jih je prejela od starih društvenikov bodisi v dar, bodisi v zameno z bodočim tretjim natisom, bodisi proti nižji odškodnini. — Z ozirom , na to, da se ima skoro uvesti v šole tudi slovenski j pouk v stenografiji in pa z ozirom na to, da knjiga : razmerno ne bo ravno draga, sprejel je odbor ponudbo prof. Beženška v Plovdivu, da izda „Matica" drugi natis njegove stenografije. Rokopis je že gotov, sedaj je v presoji čeških Strokovnjakov; knjiga izide pri Albrechtu v Zagrebu.
Na podlagi razpisa častne nagrade in obresti Jiirčič-Tomšičeve ustanove za literarne namene je dobil odbor lansko jesen jedno samo povest v presojo. Ker pa po mnenja presojevalcev ni nikakor | ugajala, jo je odbor vrnil pisatelju. Imamo pa iz prejšnje dobe povest „Mešetar", spisal in po nasvetu presojevalcev vravnal Velimir, katera bode morebiti primerna, da se izd4 iz ustanove Ant. Knezove.
Častiti zborniki imajo pred sabo računsko poročilo za XXVII. društveno dobo, obsezajoče sklep računa za leto 1891, proračun za leto 1893, izkaz premoženja, račun o tujem premoženju in pa depozita, katera hrani društvena blagajna. Iz teh izkazov lahko razvidijo, koliko hrani „Matica" in kako opravlja s svojim gmotnim sredstvom. Tu bodi omenjeno, da se morajo društvene finance smatrati za ugodne. Z 10. julijem 1891. 1. je prevzel blagajno in računske knjige sedanji blagajnik g. dr. J.
Star& Blagajnica je bila parkrat med letom ob navzočnosti gg. predsednika in ključarjev škontriraua in se je našlo vse v redu. Dn6 29. aprila so pregledali gospodje računski presojevalci društvene račune in knjige, jih primerjali z računskim sklepom in bilanco, ter našli povsod soglasje. Za marljiv trud jim bodi iz zbora spodobna zahvala, tembolj, ker že skoz več let radovoljno in točno opravljajo ta posel.
Glede hišnega upraviteljstva poročati je le malo. Finančno oblastvo zvišalo je društvu prav občutno pri8tojbinski ekvivalent in odločilo to zvišanje še celo za par let nazaj, za kateri „Matica" po slu-čajui pomoti še ni plačevala tolike pristojbine. Med hišnimi strankami se je zvršila jedna sama pre-memba. „Matica" je morala odpovedati brivcu zaradi netočnega plačevanja in bo iztirjala dolžno svoto po svojem pravdnem zastopniku. Kjer je bila doslej brivnica, bo odslej knjigotržnica. Kakor vsako leto, zvršilo se je tudi lani in zvršiti se ima tudi letos nekaj bistvenih poprav v hiši, da se vzdrži hiša v takem stanu, kakor je prav. Dnč 29. marcija je umrla po daljšem hiranju v tukajšnji bolnišnici večletna hišna postrežnica. Predsedništvo je potrebno ukrenilo, da se o tej priliki zveste služabnice še enkrat primerno spomnim in preskrbelo tudi takoj za namestnico.
Kakor naravno, zvršilo se je tudi v zadnji dobi glede poverjeništva veliko prememb. Število poverje-ništev je narastlo že pred tremi leti nad sto in tudi v zadnjem času se je osnovalo nekaj novih pover-jeništev, bodisi popolnoma z nova, bodisi po pri-lični delitvi starih. Nove poverjenike so dobili: Št. Peter na Krasu, Logatec, Št. Lenart v Slovenskih Goricah, Ribnica, Črni Vrh in Komen; nova poverjeništva so nastala ali imajo nastati za Zgornji Rož, Ziljsko dolino, Spodnji Dravburg in Devin. Vsled smrti ali pa preselitve dosedanjih poverjenikov so še izpraznjena poverjeništva v Trebnjem, Konjicah, Marenbergu, Šmartinu pri Slovenskem Gradcu in Ločniku.
Število društvenikov dosledno narašča od leta do leta. Za lansko leto je plačalo doslej 1750 letnikov; nekaj jih utegne še priti. Lanske knjige so se tiskale v 2400 iztisih; letošnje se bodo v 2500, oziroma v 2700 iztisih. — Število dosledno narašča v Kranjski in Koroški; ne zaostaja v Goriški in Štajerski, pada v Tržaški, ker jeden sam poverjenik ne zmore celega posla za Trst in okolico in se odboru vkljub vsemu prizadevanju doslej ni posrečilo v tej zadevi zasukati razmere društvu na stalno korist.
Svoje knjige zamenjuje „Matica" z 29 različnimi znanstvenimi, v prvi vrsti slovanskimi društvi, katera ji večinoma tudi prav redno pošiljajo v zameno svoje društvene pojave. Na ta način je prejela „Matica" tekom lanskega leta kot knjižnični prirastek 150 knjig, zvezkov, časopisov; vsled daril pa 110, tako da je skupni prirastek znašal 260 kdjig, zvezkov in časopisov. Po jeziku je bilo teh knjig največ, namreč 116 ruskih; 50 jih je bilo slovenskih, 40 čeških, 31 hrvaških, 10 nemških, 5 srbskih, 3 angleške, po 2 bolgarski in latinski, 1 sorbska. Od daril gre tu v prvi vrsti pohvalno omeniti preč. predstojnike slovenskih škofiiskih kancelij, ki leto za letom dajo „Matici" na razpolaganje duhovniške kataloge, kateri so društvenemu upravništvu važen pomoček in kažipot v poverjeniških in sploh društvenih zadevah. Njim, kakor tudi drugim darovalcem bodi iz zbora za darila spodobna zahvala!
Književna zaloga je štela lani pričetkom leta 14.538 knjig in zvezkov ter 285 zemlievidov; tekom leta jih je priraslo 7200 knjig, odpadlo pa 6974, tako, da je ostalo koncem leta 14.764 knjig in zvezkov ter 235 zemljevidov. Na društvenike je šlo 6419 knjig; podarjen h je bilo 223, posamič v zalogi prodanih pa 333. Gled(5 daril je veljalo tudi v zadnji dobi načelo, da „Matica" podarjaj knjige le onim, ki so ali hočejo postati društveniki, in le od tacih knjig, katerih je še po več kot 50 iztisov v zalogi. V zalogi so se knjige posamezno prodajale večjidel le knjigotržcem 8 20°/« popustom in sicer najbolj šolske knjige; po znižani ceni so se knjige oddajale le izjemoma in sieer le od slučaja do slučaja in z odfcorovim dovoljenjem. Lani so popolnoma poSle sledeče knjige: „Uvod v modroslovje», „Prirodopis rastlinstva" in „Slovnica češkega jezika". Par let ni več v zalogi „Olikanega Slovenca", „Črtic Hrvatske Slovnice in „Erjavca II. del". Tudi
„Dušeslovja L del" je bil že popolnoma pošel, ker so pa po njem močno popraševali, dobilo ga je lipravniŠtvo pod roko v zameno za druge kujige še nekaj iztisov od tacih bivših društvenikov, ki nimajo II. dela, tako da sedaj za silo še lahko postreže z obema skupaj vezanima.
Tudi v zadnji dobi se je vršilo več spominskih slovenskih in sicer slovanskih slavnostij, katerih se je naše društvo, povabljeno, posredno «li neposredno udeležilo ali sicer na primeren način spomnilo. Ne kaže tu uaštevati jih in opisavati vseh. Omenjam naj le važnejše. Dn4 12. julija so slavili Slovenci spomin pokojnega očeta slovenskega naroda, nepozabnega dr. Janeza Bleivveisa, s tem, da se je vzidala v njegovo hišo tu pred škofi)o spominska plošča. Slavnosti odkritja, pri katerem je imel društveni odbornik, g. notar Svetec, slavnostni govor, se je udeležilo poleg posebne deputacije iz odbora tudi veliko druzih matičarjev; ravno tako obeda in koncerta v Čitalnici, da primerno poslav^ spomin večletnega društvenega predsednika. — Poleg te je od domačih slavnosti omeniti tudi še Potočnikove v Št. Vidu nad Ljubljano dnč 4. oktobra, pri kateri je imela „Matica" tudi svojega zastopnika. — Spominske slavnosti, h katerim je bila „Matica" tudi vabljena, so bile dalje: IV. skupščina čeških in I. skupščina slovanskih stenografov, dne 15. in 16. avgusta povodom razstave v Pragi, in pa 28. shod društva „Prosvete" v Tarnopoln dnč 8. septembra, slavnost Prešernova v Gradcu 5. decembra in slav-nost „Pjevačkog društva" v Mostaru 8. decembra.
Dnč 2. avgusta je umrl g. Luka Robič, društveni ustanovnik, 13 let odbornik, 3 leta blagajnik in hišni upravitelj. Njegovega pogreba dnč 10. avgusta se je udeležilo veliko število odbornikov in društvenikov matičinih; društvo je položilo na njegovo rakev tudi venec s trakovi. Vdovi pokojnikovi se je izrazilo iz predsedništva sožalje na bridki izgubi.
Teden popreje, dne 2. avgusta, torej še ne prav leto za svojim blagim očetom, umrl je na Verdu pri Vrhniki Franc Kotnik ml., nadobuden mladenič, v 21. letu svoje dobe, ki je v svoji oporoki mislil tudi na našo „Matico" in ji volil, kakor oče njegov, 1000 gld. „Matica" je dotično svoto po odštetih pristojbinah že prejela, poslala potrdilo z zahvalnim pismom, ob jednem pa njegovim ostalim izrazila sožalje na bridki izgubi.
Dnč 30. marcija letos je nepričakovano pro-minol Anton Knez, trgovec in posestnik, večletni ud našega društva, ki je postavil za glavnega dediča svojemu velikemu premoženju našo „Matico". Premoženje utegne znašati po inventuri krog 60.000 gld., od katerih je pa izplačati na volilih, dolžnih deležih in pristojbinah itd. krog 30.000 gld. Kar ostane čistega premoženja, se ima naložiti kot „Anton Knezova ustanova", iz koje obresti se ima izdajati ljudska knjižnica, pisana v svobodomiselnem zmislu in na poglagi katoliške vere. Knjižnica se ima tiskati v „Nar. Tiskarni", ureduje je pa „Ma-tiea", to je odbor. — Ker se je bilo „Matici" vsled sodiškega poziva takoj izjaviti, sprejme li to ded-ščino ali ne, sklicalo je predsedništvo navlašč v ta namen na dan 4. aprila izvenredno odborovo sejo, v kateri se je odbor po nasvetu gospodarskega odseka izrekel soglasno za to, da bodi „Matica" pogojni dedič, in pooblastil gospodarski odsek, da vse nadaljno, Česar bo v tej zadevi treba, v njegovem ' imenu veljavno sklepa. Gospodarski odsek je imel med tem časom že štiri seje, v katerih je po za-• slišanju načelnika in pa pravdnega zastopnika, večino stvari že uredil, blago in posestva prodal, uekaj volil izplačal, dolžne svote prejel itd. Izvršiti se ima le še zapuščinska obravuava in upati je, da bo že ; v kratkem vse dognand. Iz obrestij tega denarja bo društvu možuo izdati vsako leto po jedno, precej i obsežno, poljudno spisano knjižico za društvenike poleg običajnih treh, in jo morebiti založiti v več iztisih, da se po nizki ceni tudi še posamič razprodaja. Prve zasluge, da se je cela zadeva tako gladko in hitro rešila, gredo društvenim odbornikom doktorju Staretu, dr. Tavčarju in dr. Doleucu. Hvala jim t
„Matica" je vsled smrti zgubila večletne, marljive poverjenike, ti so: ustanovnik Radivoj Poznik, umrl 19. decembra, ustanovnik Mikuš, dekan v Konjitfah, umrl 14. februvarija; ustanovaik Potočnik, dekan v Braslovčah, umrl istega dne; član Frebh, dekan v Trebnjem, umrl 1. februvarija. Dni 14. februvarija zgubila je „Matica" Se tretjega
odličnega člana; istega dni je namreč umrl tudi društveni ustauovnik, pisatelj Franc Cegnar. — Razven omenjenih je prominulo v zadnji dobi tudi še več druzih matičarjev, ustanovnih in letnih. Njim vsem bodi iz današnjega zbora blag in časten spomin I
Politični pregled.
V L j ubij a ni, 28. junija. Notranje dežele.
Češke šole na Dunaju. Člani Hohenwar-tovega kluba: Leonhardi, Gregorčič, Pabstmann, dr. Ferjančič, Nabergoj, Perič, Kušar, Radimski in Šulc, so v soboto ogledali češko šolo na Dunaju. Vsi so bili jako zadovoljni z vspehi te šole. Učenci in učenke so v vseh predmetih jako točno odgovarjali.
Slovaška deputacija. Še ni pominula jeza zaradi rumunske deputacije, že se govori, da Slovaki odpošljejo tudi podobno deputacijo na Dnnaj. V svoji spomenici bodo razložili, kako so jim zatrli narodne šole in literarna društva, katera so osnovali z velikimi žrtvami. Rumunska deputacija na Dunaju ni bila vsprejeta in tudi slovaška ne bode. Brez vspeha take deputacije niso, vsaj svet vi, da na Ogerskem ni vse v redu. Gibanje, ki se na Ogerskem začenja, utegne madjarski prevzetnosti postati še nevarno. Velika večina ogerskega prebivalstva ni madjarska, in če se ta večina začne zavedati narodnih pravic, ne bodo je več mogli zatirati Madjari.
Ogerska. Leta 1895., ko se bode praznovala petdesetletnica ogerske države, nameravali so v Budimpešti prirediti svetovno ali pa deželno razstavo. Mnogo se je ugibalo o tem, naj bode li razstava svetovna ali pa deželna. Poslednja bi bila prerevna, ker na Ogerskem obrtnija še ni dosti razvita, na svetovni bi se pa ogerski izdelki med drugimi kar pozgubili. Naposled se je bilo sklenilo, da bode razstava deželna. Zadnji čas so pa mnogi prišli na pametno misel, da se razstava opusti. Posebno fiuančni minister je proti razstavi. V kratkem bode minister sklical komisijo, ki ima delati priprave za razstavo, in jej bode predlagal, da se razstava opusti in denar, ki bi se imel porabiti za razstavo, naj se pa porabi za podporo raznih industrij. Pričakuje se, da večina komisije pritrdi temu sklepu. Madjarska gospdda se boji, da bi se z razstavo ne osramotili pred svetom.
Vitanje države.
Bolgarija. Vlada odpošlje komisijo pod vodstvom majorja Petkova, da bode proučila upravo, naprave, oskrbništvo in računovodstvo velikih evropskih vojsk. V Rusijo seveda ta komisija ne pojde.
Rumunija. Kralj rumunski pojde v kratkem v Anglijo. Vladni „Standard" mu zagotavlja jako prijazen vsprejem. Potem ta list naglaša, kako velike važnosti je za evropsko politiko Rumunija že po svoji legi. Koncem pa ta list našteva, kaj je storila Rumunija za Rusijo in kako nehvaležnost je skusila zato. Misliti pa ni, da bi Rusija začela vojno proti Rumuniji ali Bolgariji, ker bi v tem slučaju gotovo druge velevlasti posegle vmes.
Anarhizem. Pariška policija je izvedela, kdo so napadniki restavracije Very-jeve. Povedal je zaprti anarhist Bricou. Napadniki so Bricou in njegova žena, neki Francis in Meunier. Francis in Meunier sta sedaj v Londonu, kjer jih stražita dva policijska agenta. Ko se dovršijo formalnosti o izročitvi, bodeta ju prijela. Pariško prebivalstvo se bode precej pomirilo, ko bode izvedelo, da so najhujši anarhisti zaprti. Francis je glavni obdolženec. On je sprožil misel, da se razstreli restavracija, v kateri je bil prijet Ravačhol, in je tudi preskrbel bombo.
Anglija. Vse prizadevanje, da bi napravili jedinosl mej obema irskima strankama, se je ponesrečilo. Že volilne agitacije kažejo, da bode pri volitvah na Irskem huda borba. V soboto je bil v Korku mej obema irskima Btrankama hud pretep. Policija dolgo ni mogla napraviti reda. Več vrat in oken so razbili. Petnajst težko ranjenih oseb prenesli so v bolnišnico.
Maroko. Angleži so zahtevali od maročan-skega sultana, da bi smeli svobodno v Maroku trgovati z orožjem. Sultan je pa dobro vedel, kam vse to meri in se je zatorej odločno ustavil. Angleži bi namreč le prebivalce oborožili, da bi se ložje puntali. Po mnogih notranjih neredih bi pa prišla Anglija v deželo delat red in bi je več ne ostavila. Videč, da ničesa ne opravijo, so Angleii odstopili od te zahteve.
Afrika. Znano je, kak boj je bil mej protestanti in katoliki v Ugandi. Nekaj podobnega je pa sedaj v kilimandjarskem ozemlju. Nekateri angleški misijonarji pa ne zmatrajo za svojo glavno nalogo razširjenje kristijanstva v Afriki, temveč pred vsem gladijo pot le angleški trgovini, razdajajo prebivalcem orožje in je šuntajo proti drugim Evropcem, slasti proti Nemcem in nemškim misijonarjem. Bati se je v kratkem krvavega boja. Nemška vlada baje namerava s tega ozemlja, ki je pod nemško vrhovno oblastjo, iztirati vse angleške misijonarje. Pač lepi razširjevalci kulture so nekateri protestantski misijo-
narji. Zaradi tega se pa tudi ni čuditi, če protestantski misijoni nimajo pokazati talcih vspehov, kakor katoliški.
Izvirni dopisi.
Iz Istre, 24 junija. V Istri imamo skoro vedno volitve. Zakaj? Zato, ker se pri mnogih godé nezakonitosti i vsled tega ni pritožb in novih volitev ne konca ne kraja.
V Žminju so letos vendar v miru izvršili občinske volitve, dasi so krnjeli skušali še po nekojih skrivnih potih, celó agentinjah, doseči svoj smoter. A zastonj I V vseb treh razredih so lepo izbrali samo naše mož«. Pred tremi leti je šlo še trdo.
Ne tako prt ponavljajočih se volitvah samo za drugi razred v Kanfanaru. Šarenjaki, videč, da bodo nekako za 18 glasov propali, ako pravica obvelja, a boječ se žalostnega poraza, odobrijo zadnje svoje sredstvo „osar tutto" (vse poskusiti) — in šlo je. Pa kako ? Ne pusti nijedne glasovnice veljati, pa že gre. Iu tako je bilo. Kajpak, da so Hrvatje z novega v Trstu protest vložili.
Velepomenljiv dau, dan prve popolne zmage pri občinskih volitvah je bil za Barban 22. junija. Tam so pač imeli Italijani in nekoji prodanci še več moči in več upanja, vsaj v tretjem in drugem razredu. Bilo je celó pred volitvijo veliko zmešnjave in spletk, da celó neki visok gospod, od koder tega nikoli ne bi bili pričakovali, nekdanji hud Starče-vičanec, lotil se je umazanega posla, delal zmote s prejšnjim načelnikom, ki je jel čimdalje bolj na italijansko cikati in delati, in z najhujšim italijanskim šarenjakom C. Ko se dozdanji načelnik ipak uda hrvatski stranki, zveže se tisti gospod 8 tem Italijanom proti načelniku in proti Hrvatom, sam Bog si ga zna, iz kacega namena. Zavedli so se, kakor so sploh govorili našinci. Kak strah smo Hrvatje imeli !
Toda po veliki delavnosti in silni previdnosti gg. voditeljev, posebno glavnega K., ker so morali po dnevu pri zaprtih durih pred nasprotniki se skrivati, zmagali smo sijajno v tretjem in prvem razredu, le v drugem je šlo nam skoro za kožo. Zadnji naš svetovalec je dobil po strahovitej borbi in po skoro obupnem prizadevanju le dva glasa več od onega strahovitega in zvitega Italijana C. Ta je bolj proti koncu vsacega postavil v svoji listi za občinskega svetovalca „samo", je dejal, „samo za božjo voljo tudi za mene glasujte." Napravil je tako kacih 50 do 60 občinskih svetovalcev, ki jih tukaj zovemo „župane" ter omamil nekaternike. A prav iz srca lahko rečemo: „Hvala Bogu, ni se jim posrečila ne ta zvijača!"
Tako so tedaj letos v prvič tu v vseh treh razredih popolno' zmagali Hrvatje.
Neki nBŠ človek je tisti večer dne 22. junija videl, da se je oni glavni nasprotnik G. tresel tako strahovito na trgu, kakor še ni nikoli kacega človeka videl. Ta C. je bil namreč veliko let mogočen italijanski načelnik, zdaj pa še svetovalec ni več. Zakaj se ni prej hotel pridružiti našemu voditelju, ki mu je radi ljubega miru podajal roko, zakaj je napravil si lastno stranko?
Tudi drugi krnjeli prelivajo krokodilske solze, da jim le ne bi nič koristile — ako se ne spa-metijo !
Še nekaj. V našej tožni Istri, sploh na jugu, so ljudje vsi potrti, da so vkljub nasprotnim trditvam našincev v Beču Italijani svojo Carino na vino znižali. Kaj bo še za nas! Če naši ljudje ne prodajo vina, nemajo skoro ničesar za prodajo. Žalostna prihodnjost.	Rodoljub.
Iz Vojnika pri Celju, 27. junija. (Blag o -slovljenje hiralnične kapele.) Kedor se je v petek 24. junija t. 1. vozil ali hodil iz Celja ob prijazni Hudinji proti Vojniku, opazil je vse nekaj prazničnega. Že kmalu v vojniški fari v Škofji Vasi videl si postavljene maje, nakičene s cvetjem in ozaljšene z malimi trobojnicami, kar ti je pričalo, da tukaj prebiva krepki „slovenski rod". In blizu Vojnika so raz veliko hišo hiralnico kakor tudi pri vhodu v vrt vihrali prapori deželni in pa veliki prapor cesarski. In kedo je bil povod vsemu temu? Naš — ljubljenec slovenskega naroda in vseh pravih katoličanov, vladika milostljivi knez in škof Mihael, prišli so ob 9. uri v spremstvu velečislanega in mnogočastitega gosp. opata celjskega, Fr. Ogradi-ja blagoslovit prijazno Materi Božji posvečeno kapelico v hiralnici. Jednajst čč. gg. duhovnikov iz dekanije novocerkovško in veleč. gosp. nadžupnik in dekan
Jarnej Voh iz Konjic so pričakovali milost, kneza in škofa. Bila je tudi velika množica ljudstva is trga in okolice. Čast. gospod domači župnik Feren-čak predstavili so vladiki oskrbnika hiralnice Kicka, zdravnika dr. Žižka, trškega župana in učitelja Bre-zovnika, katerim vsem so milostljivi knez roko podali in katero spregovorili. Na to so pa spremljani od čč. duhovnikov, usmiljeuih sester belo oblečenih šolaric in drugih, vladika se napotili v kapelico, katero so blagoslovili in sami maševali. Po sv. maái so spregovorili lep govor po reku sv. apostola Pavla (Pil. 1, 2.) „Milost vam in mir od Boga očeta našega in Gospoda Jezusa Krista". Potem so še hišo blagoslovili in obiskali bolnike v spremstvu usmiljenih sester gosp. dr. Žižka, zdravnika in oskrbnika. Bolnikov je le še 15 in umrlo jih je tukaj že pet. Milost, knez in škof so se potem odpeljali mej zvo-nenjem in streljanjem k župnišču, kjer so domači g. župnik pogostili imenitne goste. Pri obedu napili so vladiki ter zahvalili, da so se potrudili blagoslovit kapelo, in izrazili so željo, da bi milost, knez in škof, kateri so pred šestnajstimi leti ko kapelan prvo svojo službo duhovniško nastopili v Vojniku, Še večkrat Vojnik ko višji pastir zdravi in krepki obiskali. Ob 2. uri popoludne odpeljali so se mej strelom in zvonenjem v spremstvu veleč. gosp. celjskega opata, nadžupnika in dekana konjiškega in domačega ka-pelana v Celje. Pri odhodu na kolodvoru zbralo se je domače celjsko duhovništvo, superior lazaristov, dva oo. kapucina. Tako so se višji pastir po sedemdnevnem obiskovanju, — birmi v laški dekaniji — po lepi lavantinski vladikovini vrnili zopet v Maribor.	?
Iz Prage, dne 25. junija. (Bismarckova vožnja preko Češke in Morave. — Mladočeški humbug z njih opozicijo.) O Bismarckovem potovanju na Dunaj ste dostatno že sami povedali, toda novo, posebno bojo imajo prirejane ovacije Bismarcku po Nemcih na Češkem in Moravskem. V Dečinu je pričakovalo železnega kanclerja na kolodvoru 2000 ljudij, in ko se je vlak ustavil, pozdravljali so ga radostno, podajali šopke, tlačili in rinili k njemu ter mu celo — p olj ubij ali roko!
Urednika listu „Tetschen-Bodenbacher Zeitung" vsprejel je Bismarck celó v svojem vozu, in slednji mu je odgovoril: „Ta vsprejem me veseli tembolj, ker mi vsi hrepenimo po enoistem krasnem cilju!" — Kak „krasen cilj" mora neki biti, po kojem hre-pené naši Nemci?
Med vožnjo po ozemlju, koder bivajo Čehi, se je knez lahko nekoliko oddahnil. Razen v Podje-bradih, kjer mu je poklonila šopek rodbina kneza Hohenlohe, vozil se je Bismarck brez hrupa; pravo je pogodil neki gospod, rekoč Bismarcku, da tu bivajo „drugi ljudje". Da, ti „drugi ljudje" so Čehi, koji niso pozabili, da je pred 26 leti skoro po tem istem potu prodiral proti Dunaju Bismarck v uniformi kirazirskega polkovnika s pruskim vojaštvom, katero je porazilo junaško našo armado . . . Vse te reči imel je „drugi ljud" še v predobrem spominu in zbok tega se to ljudstvo za Njega Svetlost še — brigalo ni.
Jedva je pa dospel na ozemlje, koder bivajo Nemci, v Jiglavo in Znojem, že so se oglasili nemški glasovi. V Jiglavi niso marali sumničeuja, češ, da niso dobri Avstrijanci, kajti nekdo je vskliknil: „Mi smo dobri Nemci in Avstrijci!" in ko Bismarck zvé, da ondi bivajo tudi Čehi, vpraša neko deputacijo, če ga pozdravljajo sami Nemei; odgovoré mu rekoč: „Večinoj Nemci, a tu so tudi Čehi!" Zopet drugi glas: „Ž njimi živimo v dobrem sporazum-ljenju!"
V Jiglavi je vprašal Bismarck, kje je jezikovni mejnik? — „V Nemškem Brodu!" sldvel je odgovor. — „So li ondi sami Čehi?" vpraša Bismarck z usmevoin. — „Da, svetlost, a vrhu tega še — sami Mladočehi!" In tako je postal Nemški Brod po krivici — mladočeško mesto.
Izjave in isrede protiavstrijskih nemških visoko* šolcev ste sami ožigovali, torej ne besede o tem, saj se je to nepatrijotično mišljenje pojavilo v pravem svitu na akademiškem „Siingerfestu" v Solnogradu, kjer neso hoteli, kakor piše „Salzb. Chronik", avstrijski visokošolci izkazati ovacije našemu cesarju, dasi so jih t to pozvali študentje iz Nemčije!
Da bi bil to učinil češki ljud ali češko dijaštvo, oj, kak hrup bi nastal v nemškem taboru in njega glasilih.. Tukaj izhajajoča velikonemška „Bohemia" je celo vedela in natvezila čitateljem kot v dokaz
podlega lakajstva, da «Bismarck mnogo jé, da je na j)r. tčefaj spal na Dunaju jako dobro in da v obče spi „kakor žakelj" — Slovenec bi rekel „kakor panj". Prenapetim čestiteljem Goetheja in Schillerja so se »vojedobno smejali, ker so v zbranih spisih priobčili tudi krojaške račune obeh nemških pesnikov. „Bo-hemia" jih je v svojem petolizunstvu še prekosila, ker je pisarila, kaj se je Bismarcku — sanjalo, kako se ie potil, kolikrat je zakašljal in pljunil in dr. Prečadna možatost!
Poljski général Bem, ki je leta 1848. služil v ffladjarski puntarski vojski, je umel samo dve nemški besedi: „Aufhenken!" — „Erschiessen !" Te dve besedi njegovega „občevalnega jezika" sta mu zadoščali, da je spravljal na oni svet vojake, kateri so bili v bitvi bodisi boječi ali so pa iz vojne pobegnili ter bili zopet vjeti. „Obesiti, ustreliti!" v tem je bilo sredotočje njega nemške in vojaške tao-drosti. To resolucijsko geslo se je zopet oživilo v naši dobi in se utelesilo v Mladočehih in naših ne-nadomestnih „Narod. Listyçh", koji poznajo v svoji politiški nemščini, ali bolje rečeno „latinščini" samo jedno besedo, namreč: „opozicijo"! Naj se zgodi karkoli hoče v češkem narodu, oni imajo na vse samo vseobčno justifikacijo : v opozicijo ! v opozicijo ! Dlje ne sega njih modrost! Zaman jim povdarjate, kako se njih delegaciji na Dunaju godi v tej slavni opoziciji, zaman jim naštevate dolgo vrsto njih ponižanj in blamaž, koje so staknili Mladočehi v državnem zboru s svojo „opozicijo" — to jim je „všecko jedilo". Z opozicijo pa hoté zlasti naše kmete slepiti in jim obečajo zlate gore, dasi je jasno in vé vsa Češka, da so baš mladočeški volilni okraji po deželi — najbolj zadolženi, kajti kmet, neprestano se baveč z neplodno politiko, je slab gospodar. Tako se na Češkem dandanes upravljajo zadeve češkega naroda. Resno, pošteno delovauje jim je zgolj „šport", politiški histrijoni drgnejo to osiromašeno, narodno telo vedno z novimi sredstvi, ter uprizarjajo divjo lov na vsi.fega odkritosrčnega rodoljuba, kedor se drzne mo/,;ito in neustrašeno reči : „Aufhenken! Erschiessen!" . . .
Dneviie novice.
V Ljubljani, 28. junija.
(Osebne vesti.) Gg. profesorji Fr. G r d i n i č na ljubljanski višii gimnaziji, P. Wolsegger in A. R i e d e I na kočevski nižji gimnaziji in vitez Stauber na ljubljanski višji realki so povišani v VIII. dijetni razred. Kneza Anerspérga gozdni iu-zenêr g. H. H o h n v Kočevji je imenovan c. kr. geometrom v Litiji.
(Za izlet v Bled), kateregâ priredita dné 3. julija „Glasbena Matica", oziroma njen pevski zbor, in ljubljanska čitalnica, je železniško ravnateljstvo dovolilo poseben vlak, ki se bode odpeljal iz Ljubljane ob 6. uri 3 minute zjutraj ter pride v škofjo Loko ob 6. uri 34 minut, v Kranj ob 6. uri 49 minut in v Lesce cb 7. uri 29 minut; vrne se pa ob 9. uri zvečer ter pride v Ljubljano ob 10. uri 25 minut. Udeležencem tega posebnega vlaka se znižajo voine cene za 50%, to je, za polovico v kateremkoli razredu (I., II., III ). Tako se more s celo karto VI. pasa peljati tja in nazaj. Pogoj pa je, da se najmanj 300 oseb udeleži. Priporoča pa se, da si čč. izletniki omislijo karte o pravem času in ne še le pri železniški blagajnici, ker bi vsaka tem načinom prouzročena najmanjša zamuda kaznovala se s 40 gld. globe. Karte se bodo dobivale 30. junija, 1. in 2. julija iz izredne prijaznosti v pro-dajaluicah gg. Sos-a in Petrič-a v Špitalskih ulicah. Pridružijo se lahko prijatelji na postajah v Skofji Loki in Kranju, toda le s kartami, v Ljubljani kupljenimi ; število oseb pa se mora ravnateljstvu v Ljubljani 24 ur prej naznaniti. Karte posebnega vlaka niso veljavne za druge navadne vlake. Skupni odbor omenjenih društev torej nljuduo vabi s>oje ude k obilni udeležbi tega gotovo krasnega izleta
(Občinske volitve v Novem Mestu.) Piše se nam : Zadnja tri let* so načelovali v Novem Mesto
sami uarodnjaki ter ukrenili marsikaj dobrega za občino. Dali so mestu tudi popolnem slovensko lice, kar je tudi naravno, ker v mestu o pravih Nemcih niti govoriti ne moremo. Vendar so se čuii glasovi,, da liamerjajo „uetoški misleči" gospodje, katerih je še vedno nekaj, zopet stopiti na dan pri velitvah, pripomoči na županski stol nekemu gospodu, kateremu je tibelj tekla onostran Gorjthcev, odstfiniti sovtnska imena ulic ter nadomestiti jih z dvojezič- \
nimi itd Ko bi bili tí gospodje bolj previdni, narodna stranka pa manj oprezua, morda bi sé jila bilo posrečilo. Toda narodna stranka se je zjedinila za priporočene kandidate, kar je nasprotnike popa-rilo. ZtttttiejSi so tákoj popustili agitacijo, ostali pa so, osobito omenjeni kandidat za županski stol, začeli zabavljati, pihati in agitovati. Ker pa so bili prepričani, da pod nemško zastavo več ne gre, dali so si imé „ napredne stranke«. V čem so napredni, tega menda sami ne vedó. Naprednjaštvo stoje so pokazali s tem, da so iz narodne liste izpustil» kandidata-duhovnika in še dva gospoda, katerima so osebni — nasprotniki. Izdali so tudi bojno parolo: „Neodvisni meŠčanje in uradniki, z nami volite!" Bili so celó toliko predrzni, da so se bahali, češ, naša zmaga je gotova v drugem in tretjem ra/redu. Po županstvu koprneč; gospod od one strani Gorjancev je celó naročal zidarjem, naj so pripravljeni za delo, katero jim bode kot župan pre-skrbel v bližnji bodočnosti. Res, prijetne sanje, ki pa so ee čez noč razkadile. Zbudil se je iz sanj tudi naš jtinak, zdramila ga je naša jedlnost. Tretji razred je tolil dne 22. t. m. skoraj soglasno naše kandidate. No, gospod župan „in spe" se je tolažil, v drugem razredu je večina naša. Od 27 volilcev jih je prišlo dne 23. t. m. volit 18. Zmagala je zopet narodna stranka. Gospod z one strani Gor-janeev je volil sam sebe, volili so ga tudi njegov tast, zet In trije prijatelji njegovi. Zopet smola, kdo bi se ne jezil? A gospod še ni obupal, računal je na prvi razred, v katerem pa je vjel le tri glasove, narodni kandidatje so dobili po 25 do 35 glasov, celó kandidat-duhovnik je bil izvoljen, kar omenjenega gospoda menda najbolj peče. To je bil mrzel curek za-nj. Izvoljeni so v tretjem rairedu gcspodje: J. Gregorec, A. Jarc, Fr. Kastelic, A. Kos, J. Krajec in Fr. Perko; v drugem razredu M. Brunner, Jos. Košiček, Adolf Pauser, dr. Poz-nik, V. Umek in dr. Vavpotič; v prvem razreda r Ig. Fajdiga, J. Loger, dr. Marinko, dr. Scbegula Fran Seidl in Ivan Škerlj. — Volitev je pokazala, da je Novo Mesto narodno in tako ostane, če je narodna stranka jedina. Vsa čast gg. volilcem, posebno pa gg. zavednim uradnikom. Peščica mladih gg. uradnikov si je sicer domišljala, da bodo meŠčanje plesali, kakor jim oni godejo, toda varali so se. Novemu občinskemu zastopu, v katerem so za mestni blagor uneti in skrbni možje, želimo najboljši vspeh.
(Umrl) je včeraj v mestu in po deželi poznati mestni tesarski mojster g. Ant. G vaje v 60. letu svoje starosti. Pokojnik je bil mnogo let tudi pri raznih zavarovalnicah kot cenitelj pri požarnih škodah ter se je rad pečal s starinskimi predmeti in numizmatiko. V poslednji stroki je bil na jako dobrem glasu kot veščak starinarskih penezov.
(Domača nmetnost.) V prodajalnici gospoda Kolmana je razstavil naš domači umetnik gosp. L. Grilc pastelno sliko pokojne gospe soproge gosp. notarja Stajerja v Metliki. Podoba je po fotografiji prav mojsterskr izdelana, v obrazu so izražene duhovitost, ljubeznjivost in dobrotljivost blage in vsestranski izobražene rajne gospe, ki je bila v Metliki blagodušna podpornica revnim.	—o—
(Novo društvo.) V Vojniku na Štajerskem se je ustanovilo katoliško politično društvo „Edinost". Vkljub vsem spletkam nemškutarjev je bila vdeležba prvega občnega zbora prav obilna; prišli so gostje iz Celja, Konjic in Št. Jurija. Zborovanje je otvoril č. g. Fr. Le k še, državni poslanec veleč. g. dr. L. Gregorec pa je v daljšem govoru razložil pomen političnih društev. Obširnejše poročilo prihodnjič.
(Šentjakobska - trnovska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) ima v nedeljo 3. julija 1892 ob 8 uri zvečer svoj občni zbor na vrtu pri Virautu, i pri ueugodnem vremenu v Umošnjih gostilniških prostorih. Po zborovanju prosta zabava s petjem, j Peli bodo gospodi pevci pevskega društva „Ljub-Ijaua." K obilni udeležbi ulj.idno vabi odbor.
(Podpornemu druStvn za slovenske visekošolce na Dnnajn) so došla sledeča darila, katera so darovali v Postojni gg.: Jurij Kraigher, nabiratelj, 5 gld., Fr. Jurca 5 gld., I. Lončar 5 gld., I. Orešek 5 gl., j Št. Lapajne 2 gld. in po 1 gld. gg.: dr. I. Kotz- i muth, R Šeber in A. Ditrich. V Krškem je nabral j marljivi društveni poverjenik 50 gld., katere so po- ] darili: g. A. Jugovic 3 gld., gospoda Jos. Bezlaj in Fran Gregorič po 2 gld., g. dr. T. Romih 1 gld., neimenovan rodoljub 30 gld. in drugi neimenovani 12 gld. Iz Kranja sta postala: Neimenovan 5 gld. iu g. L. Matajc l gld. Vsem požrtvovalnim dari-
teljem, zlasti gospodom poverjenikom vrni Bog stoteri njih trud i a darila!
(Madjarski jezik v hrvaških šolali.) „Obzor" poroča, da se bodo t bodočim šolskim letom na zagrebški obrtni šoli morali vsi učenci učiti madjat-skega jezika, ki bode obligateu predmet.
(Vsajfenina išvarovalnica „Uiiio catholfca-) ua Dunaju je imela dne 13. junija pod predsedstvotO prelata Sidierja svoje drugo občuo zborovanje. Pri-sotuih je bilo 16 členov, koji so zastopali 252 gli-slov. Obširnejše doposlauo poročilo prihodnjič.
Telegrami.
Dunaj, 28. junija. Predsednik doktor , Smolka se je v današnji seji državnega zbora s toplimi besedami spominjal doktorja Herbsta. Poslanec dr. Fanderlik in dr. Kra-: mar sta stavila interpelacijo, zakaj brnsko policijsko ravnateljstvo ukazalo odstraniti češki grb z „Besednega doma" povodom cesarjevega prihoda, Dr. Russ vpraša, ali je vlada dobila kaka poročila o koleri v Rusiji, in kaj misli ukreniti v varstvo prebivalstva.
Brno, 28. junija. Danes se je položil temeljni kamen občne oskrbovalnioe. Cesar si je ogledal načrte ter počastil več oseb z nagovori. Mej potjo so se ponavljale navdušene ovacije. Nato je sprejel razne deputa-cije, županu olomuškemu in kromeriškemu je odgovoril v nemškem in češkem jeziku.
Kissingen, 27. junija. Knez Birmarck se je s soprogo sinoči pripeljal.
Kolonija, 27. junija. Rumunski kralj se je danes zjutraj odpeljal v London.
Peterburg, 27. junija. Uradno se poroča, da so se storili vsi potrebni koraki proti koleri v južnih gubernijah. V mestu Baku je od 6. do 12. t. m. zbolelo 164 oseb, 70 umrlo.
iHuiril no:
junija. Rudolf Marolt, učiteljski pripravnik, 20 let Kravja dolina 20, jetika.
25. junija. Pavlina Maške, pomožnega uradnika hči, 12 let, Kolizej, jetika.
V b olnišnici:
22. Gregor Potukar, delavec, 32 let jetika.
Tu j c i.
26 junija.
Pri Maliiu: Spiegler; Jusa, višji nadzornik; Puschner, trgovec; Boheim, Majut, llirsch, potovalci, z Dunaja. — Ran-zinger, trgovec z lesom, s sinom, in Honigman, iz Kočevja. — Langer, kemik, iz Londona. — Vitez Steinberg, računski preglednik, in Jusa, nadporočnik, iz Gradca. — Baroninja Vay iz Borolina. — VVinteraalter, potovalec, iz Maribora.
Pri ¿l/cmu: Arvay; Kngelberg; Krum, juvelir; Stern in Abeles, trgovca, z Dunaja. — Franzin in Rismondo, potovale», iz Pulja. — Vetsburg iz Norlinberka. — Ceeh s soprogo iz Zagreba. — Domicelj iz Zagorja. — Pischer, trgovec, iz Budimpešte.
Pri avstrijskem na rti: Deboslau, posestnik, iz Pulja.
Pri Juinem kolodvoru: Loly, trgovec, in Cavesso urar, iz Trsta.
VtartnenMko »porodilo.
Srednja temperatura 20 8", za 1'9" nad normalom
Zalivala.
Prečastiti gospod župnik Mihael Zupan izročil mi je povodom nastopa župnije v Sostrem petdeset goldinarjev v razdelitev mej ondotne župnijske reveže. V imenu ubožci v izrekam prečast. g. župniku najsrčnejšo zahvalo. Bog povrni!
Žiipnn^jHki urnd v j>obi-mijnli,
dne 20. junija 1892.
Jože Korbar, obč. načelnik.
Zahvala.
Slavni deželni odbor je „Narodni Soli" nakazil 200 gld podpore, ki jo je visoki deželni zbor povodom obravnave deželnega proračuna za 1. 1892 volil v pospeševanje društvenih namenov. Vsprejemši ta znatni dar za nabavo vsakovrstnih učil revnim ljudskim šolam in učencem izreka podpisani odbor visokemu deželnemu zboru in odboru naj-lskrenejšo zahvalo.
V Ljubljani, dnč 2fi. junija 1892.
Za odbor „Narodne Šole":
F. Stegnar, načelnik
priprosta in iiua, izvršena v vseh l^eop. Tratlliku f> slogih, dobi in naroča se pri VLjub]jani, sv. Petra1 oesta 27. 267 52-9
Malinčev sirup.
rst? pj
II
Pripravlja se prav skrbno s parom iz najčistejših lepodišečih gorskih maline. Steklenica 1 klg. 65 kr., male steklenice po 35 kr. Na vago po 55 kr. klg. Razpošilja se tudi v pleten.h steklenicah po 3'/j klg. J matičnega sirupa poštne teže. po 10 klg., 20 klg. in 40 klg. Steklenica za poskušnjo zastonj in franko.
Gosp. lekarnarju O. Piccoliju v LJubljani.
Kemična preiskava je dokazala, da je Vaš malinčev sirup posebno izvrsten.
C kr. kemiško-fizijologična postaja za preskuš'vanjo v Kloster-neuburgu pri Dunaju.
Ravnatelj: prof. dr. L.Roesler.
Piccolijeva lekarna ..Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnanjti naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo.	(265) 3

Lorenc Zdešar
na Glincah pri Ljubljani
priporoča sroio zalogo
izvrstnega domačega žganja
iz svoje žffaiiiaruiee. brinjevec iz dalmatinskega brinja iti borovničevec že iz letošnjih črn h lagod._300 2—2
Velika zaloga
vsakovrstnega žita, sočivja, isterskega in kraškega brinja ter druzih deželnih pridelkov je na
prodaj po najnižjih cenah s točno in pošteno postrežbo pri
Ivan-u Knez-u
v Ljubljani (276) (8_8)
Marije Terezije cesta štev. 3.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operac^e in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(12) 46 zobozdravnik	(e)
pri Hradeckcga mostu I. nadstr.
% t kggalk,
delalnica cerkvenih lesenih kipov in podobarskih proizvodov, v St. Ulrihu, Grdden, Tirolsko,
priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom, pa-tronoin in cerkvenim dariteljein
altarje, leoe, vsakovrstne svetnike, Statve, križeva pota, križe, Kristuse, božične jaslice itd. itd.
vsakojake kakovosti in oblike v natančni priprosti in najfinejši izvršitvi. 168 3—3
_ llustrovani ceniki na željo zastonj in franko.

f
0
a3 s
•n
S? s
r* k
5 ° a1
O)
93 ><* t
k
;
i
«i
9
-a S a> ^ t- i « a. I
co
'5 S 2
-a d ^ © a w
M, J
.S «
es ._
d § I e
aj 3 i. ' r.
tO T" -C
- M «
S 33 a
o w
.t	3
M S
O J' *» t». ■
«O
—H ■—> O
C*
a
>N
a
Vizitnice
priporoča
Kal Tista.
li a z p i- o d a J a V prodajalniei
Andr. Druškoviča
v lijubljaitl,
Mestni trg st. 9/10
dobiva se po najnižji ceni
JJS*iiajboljša modrobela poste-^G ^^ klenjcna plošievinasta
sl
Tu dobiva se tudi vsakovrstno hišno in kuhinjsko orodje po najnižji ceni.
S tem ponuja se p n. gospod.njara, prečast. duhovščini, gmailničarjem, pred-stoiništvom boluišnc itd. naiboliša prilika svojo hišno in kuh'ii'SKo orodje po ceni spopolniti ali pa si novo omisliti.
Cele kuhinjske oprave za neveste
od tild. 15'— iio uld. 200*—
kuhinjska posoda
ii t u p o .i cl z i? u
USElHjlSl^Ii
ÜMIBBZI5
üb m/iv«
icnT^na
Usoiava si ponuiati:
PF" opeko z zarezo za streho I. vrste
(Strangfalzdachziegel), 1000 komadov 45 gld.,
opeko z zarezo za streho II. vrste
1000 komadov 33 gld., zraven spadajoče žlebake z zarezo po 20 kr. komad.
Za trpežuost jamčiva tri leta tako, da. kar bi s» utegnilo razzebsti te opeke, jo nadomestiva z novo brezplačno.
Na zahtevau e sva pripravljena poslužiti z uzorc'. Prodaia in zaloga je:
Konjiišni trg' št 10 v Ljubljani.
jKnez & Supancič.
H^ll^l pš
1
(278) (8-8)
I> 11 11 a j s It a borza.
Dne 28. junija.
Papirna renta 5 %, 16% davka ....	95	gld. 30 kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	95	,	—
Zlata renta 4%, davka prosta.....112	„	60 „
Papirna renta 5%, davka prosta ....	100	„	80 „
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	998	„	' — „
Kred tne akcije. 160 gld........315	„	75 „
London, 10 funtov stri........119	„	45 „
Napoleondor (20 fr.)................9	„	i«'/,.
Cesarski cekini....................5	„	67 „
Nemških mark 100 ................58	„	57l;,„
Dn6 27. junija.
Ogerska zlata renta 4%.......110 gld. 35 kr.
Ogerska papirna renta 5%......100
4 % državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	140
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	151
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....181
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %	96
Zastavna pisma „ „ „ „ 41/» *	100
Kreditne srečke, 100 gld.......188
St. Genois srečke, 40 »tld. ......63
40
25
50 25 50 75
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
* wm* I., WoIlzeile stev7 10.
Najkulantneiše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute m devize.
W Rimi» naročila izvrie se nnjtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gallike propinaoijske zadolžnioe. 4 7» % zastavna pisma peitanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4'/,% komunalne obveznice ogerske hlpotedne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
goldinarjev
se more dobiti z jedno
dunajskn komunalno promeso
a 3vh gld. in 50 kr. kolek. Žrebanje že dne 1. julija!
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeži.
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik
Tis „toke Tiska" v jubni.