Izdaja Cinkarna Celje metalurško kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila -Cinkarnar- Cinkarna, Celje. Telefon 23-981, interna 430. Tisk: »Papirkonfekcija« Krško. Po mnenju Sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je časnik oproščen davka na promet proizvodov (Št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974). KAKO SMO POSLOVALI O doseženih proizvodnih rezultatih za razdobja januar — november 1975 uro doseženih finančnih rezultatih za razdobje januar — oktober 1975. % r.a 5,03%. Izgube v TiO. po partnerjevem pokritju je porast-la od 12,73% na 12,75%! Udeležba skladov v Vzdrževanju je padla Vrednost blagovne proizvodnje, ki je bila dosežena v lanskem novembru v merilu celotnega podjetja ja za 4,37% večja od one, ki je bila dosežena v istem mesecu preteklega leta. Relativno nizka dosežena proizvodnja v mesecu novembru je vplivala ponovno na poslabšanje kumulaltivnega rezultata za razdobje januar — november 1975 v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta; saj znaša porast v tem razdobju 7,01% v desetih mesecih kumulatvno pa je znašal le-ta že 7,27%. Za doseženim rezultati iz preteklega leta zaostajata TOZD Metalurgija in TOZD Kemija. v Kemiji Mozirje je parastla od 8,03" n na 8,37%,' v Grafiki od 4,92 od 5,11° I, na 5,04% in v Transportu od 19,13% na 18,98%. Osnovni plan za mesec november sta dosegli le TOZD Grafika ir. Galvana. Kumulativno je v enajstih meseaih dosegla osnovni plan le Galvana, zato je v merilu celotnega podjetja dosežen le z 90,28%. Zaostajamo torej več koit za mesec dni. PRODUKTIVNOST DELA Kumulativno z mesecem novembrom smo dosegli za 0,59 odstotnega poena večjo produktivnost od one v istem razdobju preklega leta. Izboljšanje produktivnosti dela v primerjavi z doseženo v šestih mesecih lanskega leta je bilo doseženo predvsem zaradi povečanja proizvodnje titanovega dioksida in proizvodnje v Grafiki. TOZD Metalurgija in TOZD Kemija (Celje), dosegata letos nižjo produktivnost dela od or.e v preteklem letu. vetih mesecih tega leta. Ostale TOZD so svoje sklade v primerjavi z omami, ki so jih ustvarile v devetih mesecih, povečale. Zaradi natšetih gibanj je udeležba skladov v celotnem dohodku v merilu celotnega podjetja po kriteriju izgube partnerja iz DDR padla od 3,62%, kolikor je znašala s 30. IX. na 2,91%. Udeležba v Metalurgiji je padla od 10,90% na 8,92%, v Kemiji Celje je parastla od 4,82" „ na 4,85%, Dosežena proizvodnja v novembru in kumulativno 1975. Organizacijska enota Doseganje piana 5 osnovnega X Letnega plana x XI. 1975 XI. 1974 l.-XI. 75 I -XI. 74 Metalurgija 89,23 95,05 7,59 86,67 91,65 89,39 Kemija 80,03 75,75 4,98 69,33 91.83 95,22 Grafika 101,15 95,44 8,62 86,81 112,98 117,00 Tiranov dioksid 98,43 99,96 9.06 90,76 118,86 137,72 Vzdrževanje — galvana 122,99 105,15 10,32 96,43 150,70 119,47 Celotno podjetje 90,27 90,28 7,38 82,23 104,37 107,01 Produktivnost dela na zaposlenega Oktober November Razlika, ki izhaja 1975 1975 iz rezulta- tata novembra 1975 Metalurgija — 10,55 — 9,30 + 0,75 Kemija 1. 13,70 — 13,72 — 0,01 Kemija II. — 0,69 5,77 + 6,46 Kemija Mozirje 2,63 0,53 — 2,04 Grafika 10,48 10.06 — 0,42 Vzdrževalni obrati galvana 16,63 19.47 + 2,84 Titanov dioksid 16,79 15,03 — 1,76 Celotno podjetje — 0,22 0,59 + 0,81 Inovacije - racionalizacije - koristni predlogi Ob letu kvalitete je društvo Ljudske tehnike Cinkarne Celje razpisalo natečaj za podajanje predlogov za pospešitev produktivnosti, pocenitev proizvodnje, olajšanje težkega fizičnega dela, povečanje varnosti pri delu itd. FINANČNI REZULTAT Bruto skladi in amortizacija nad predpisano stopnjo v razdobju I. — IX. 1975" znaša 9.898.102.— din, bruto skladi in amortizacija nad predpisano stopnjo od I. — X. 1975 znaša 3.183.253.— din. Zmanjšanje v oktobru za 6.714.849,— din. Po pokritju :izgube s strani VVB Lacke: Bruto skladi in amortizacija nad predpisano stopnjo v razdobju I. — IX. 1975 znaša 34.812.017,— din. Bruto skladi in amortizacija nad predpisano stopnjo v razdobju I.-X. 75 znaša 31.588.412,— dir,. Zmanjšanje v oktobru za 3.223.605,— din. TOZD titanov dioksid je v oktobru ustvaril večjo lizgubo od one v mesečnem povprečju devetih mesecev, kljub dobropisu v znesku preko dveh mili jonov dinarjev, ki ga je izstavila TOZD Metalurgija za razliko v ceni žveplene kisline. Zaradi tega je Metalurgija usvarila manjši znesek ostanka odhodka od onega v de- Z natečajem je društvo nameravalo vspodbuditd vse delav-vce podjetja, da pri svojemu vsakodnevnemu delu razmišljajo o izboljšanju le-tega in z uvajanjem njihovih predlogov koristijo podjetju pri nadaljnem delu. Za podatne predloge društvu Ljudske tehnike so bile predvidene tudi posebne nagrade, odvisne od vrednosti podanega predloga. Društvo LTCC je v letu 1975. sprejelo 21 raznih predlogov. Komisija, ki jo je pooblastil upravni odbor društva, da oceni podane predloge, je sestavila posebne kriteri je po katerih je ocenjevala predloge. Pri ocenitvi je upoštevala naslednje: točk 1. vsak podan predlog 10 2. vsak podan koristen predi. 30 3. vsaka pod. racionalizacija 60 4. vsak podan izum-patent 100 Nadalje je komisija ocenjevala še z dodatnimi kriteriji vsi zgoraj navedene predloge po naslednjih kriterijih: točk a) namembnost predloga (teh- ničnii-administrativni) 10 b) izboljšanje del. procesa 10 c) izboljšanje organiz. dela 10 d) izboljšanje var. pri delu 20 e) vrednost vlaganja v osnovna sredstva 40 — 0 f) produktivnost 0 — 30 g) vrednost prihranka 0 — 100 V primeru, da v predlogu ni podane ocenitve po vrednosti, se za točke e, f in g prizna samo 10 točk. Po /rednosti vloženih sredstev: v din točk do 10.000,— 40 do 50.000,— 30 do 100.000,— 20 nad 200.000,— 10 Po produktivnosti: Odstotek povečanja točk do 5 % 10 5 do 10 % - 15 10 do 15 % 20 nad 15 % 30 Po prihranku: v din točk od 0 do 100.000,— 10 od 100.000,— do 200.000,— 20 od 200.000,— do 300.000,— 30 od 300.000,— do 400.000,— 40 od 400.000,— do 500.000,— 50 od 500.000,— do 600.000,— 60 od 600.000,— do 700.000,— 70 od 700.000,— do 800.000,— 80 od 800.000,— do 900.000,— 90 nad 1,000.000,— 100 Če je predlog izdelalo in prijavilo več sodelavcev, se predlog ocenjuje, kot prijava enega avtorja. Nagrada se v takem pri meru razdeli po razmerju, ki ga sodelujoči v predlogu določijo sami ir, s podpisi vseh na predlogu to potrde. Izjave morajo bi- Nadaljevanje na 2. strani Inovacije - racionalizacije - koristni predlogi Nadaljevanje s 1. strani ti podpisane na predlogu ali dostavljene v roku 14 dni od obvestila LTCC o ocenitvi predloga. Kolikor v tem roku ni podana pismena in s podpisi potrjena razdelitev, se sredstva nagrade ne izplačajo in pravica zahteve po -nagradi ugasne. Vrednost točke se določi po sklepu uprav, odbora društva LTCC dn je odvisna od sredstev, ki jih bo lahko društvo zbralo in namenilo v vspodbujanje inovacij, raaionalizacij, patentov in koristnih predlogov. Predlagatelji v letu 1975. podanih predlogov so zaorali pionirsko pot in upamo, da so s tem tudi navdušili vse delavce podjetja, da bolj intenzivno razmišljajo o svojem vsakodnevnem delu ter s podanimi predlogi koristijo sebi, svoji TOZD, podjetju in širši družbi. Za boljši pregled in vzpodbudo vsem sodelavcem navajamo imena vseh predlagateljev racionalizacij in koristnih predlogov, ki so bili v letu 1975. prijavili društvu LTCC na v mesecu marcu objavljen razpis. 1. VEBER Dimitrij, dipl. ing. s skupino sodelavcev predlaga izboljšanje tehnologije in načrte za mešalmico v modrem bakru. Ocena predloga 70 točk. 2. MALGAJ Karel in PLANINC Ivan predlagata izboljšavo o odstranitvi vodnega kondenzata iz peči za taljenje bakra. Ocenitev 40 točk 6. ERJAVC Ferdo predlaga rešitev problema prenašanja in povečanje kapacitet Voba barv. Ocenitev 30 točk. 7. OMERZEL Pater, dipl. ing. s sodelavci predlaga elektronsko krmilno napravo za doziranje pulpe v pražita! reaktor. Ocenitev 70 točk. — Dekadni programator ARM 9999, ocenitev 70 točk — Podnapetostni rele CC-OV 4, ocenitev 70 točk — Rekonstrukcijo vodnih števcev iz DDR, ocenitev 40 točk — Časovni programator T30S x 8 ARM, ocenitev 40 točk — Avtomatski dopolnjevalec akumulatorjev tip CC-OV 34, ki ni bil ocenjen, zaradi po-man-j kij ive dokumentacije ing., je predlagal avtomatsko delovanje vseh 5 hidrolizerjev na titanovem dioksidu, ocenitev 30 točk. 11. Viktor SKALE in RUŽIČ Vojo, predlagata -racionalizacijo pri nevtralizaciji (kislin vod TOZD ti-tanov dioksid, ocenitev 200 točk 12. ' ČREPINSEK Martin podaja predlog izdelave regulacijskega usmernika za kalcinime peči v TOZD titanov dioksid, ocenitev 110 točk. 13. ŽERJAV Tone, dipl. ing. s sodelavci predlaga izdelavo avtomatskega varovalnega sistema za varovanje čistilnih naprav pred toplotnimi poškodbami v titanovem dioksidu, 180 -točk. 14. ČREPINSEK Martin predlaga izboljšavo VN usmerniški transformator SDG 9,4 kVA za Tudi letos smo se skušali zavarovati proti gripi. Cepljenja (na sliki) se je udeležilo precejšnje število članov kolektiva 3. POKLŠEK Franc predlaga način utrditve vreč cinkovega belila na paleti in s tem odpravo škode zaradi trganja vreč pri transportu. Ocenitev 70 točk. 4. ERJAVC Ferdo je s sodelavci podal predlog za ureditev pakiranja in transporta barv s pol-ž-nim transporterjem. Ocenitev 130 točk. 5. PUNČ IH Jože s sodelavci prijavlja izdelavo laboratorijskega mešalca. Ocenitev 70 točk. — Testi-rni aparat za plastiko in gumo, ocenjen s 70 točk. 8. ŠKRJANC Franc predlaga zaščito Turbo sušilnika v obratu Litopon, ocenitev 70 točk. — Nivo tester, ocenitev 70 točk. 9. JAZBINSEK Franc in sodelavci so izvedli predelavo inštrumenta za merjenje koncentracije žveplene kisline, ocenitev 90 točk. 10. ZELENOVIČ Vlado, dipl. obrat PIK, ocenitev še mi podana. Iz navedb sledi, da je imel razpis pri članih LT, deiavoih velik odziv ii-n da so podani predlogi v večji meri že uvederi v redno proizvodnjo. S podajo predlogov so dokazali, da je možno na vsakem delovnem mestu doseči določeno -izboljšanje, bodisi na kateremkoli področju dela. UO društva LTCC vabi vse delavce podjetja, da tudi v letu 1976. delamo v smislu leta kakovosti dn stabilizacije našega poslovanja. Upamo, da bo sestavek vzpodbudil vse, ki so ali bodo pomagali pri hitrejšemu napredku podjetja. Viktor Skalle Program dela centralne samoupravne delavske kontrole Centralna samupravna delavska kontrola je na svoji prvi redni seji, dne 15. januarja 1976 sprejela program dela za leto 1976. Komisija bo obravnavala na-lednje: -realizacijo sklepov samoupravnih organov (CDS, PO, svet DSSS) in družbenopolitičnih organizacij (-sindikat, politični aktiv); delitev dohodka dn osebnega dohodka; malomaren in neodgovoren odnos do družbene lastnine; odgovornosti vodstvenih delavcev za kršitve obveznosti; uspešnost in neuspešnost poslovanja OZD; zaključni račun za leto 1975; rezultate poslovanja v posameznih obračunskih obdobjih v -letu 1976; o stanovanjski problematiki delavcev; o informiranju; o varstvu pri delu; o regresih delavcev; o pripombah delavcev, ki se bodo nanašale na neurejene medsebojne odnose; samoupravne odnose delavcev v združenem delu; prisotnost, udeležbo in disciplino na sejah in sestankih. Istočasno, se po sklepu komisije, objavi v internem glasilu »CINKARNAR« Pravilnik o organiziranju in delu samoupravne delavske kontrole, ki je bili sprejet na zborih delavcev ta ga je Centralni delavski svet, na 3. redni seji dne 31. oktobra 1975 verificiral. 2 CINKARNAR It i 1... NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELUNESRECE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DE V mesecu decembru je bilo devetnajst nezgod pri delu. številke v oklepaju pomenijo skupno število nezgod v lanskem letu. TOZD VZDRŽEVANJE: Strojno vzdrževanje 2 (30), Elek-tro vzdrževanje 2 (8), Energetika 1 (3), Plinarna 1 (3); TOZD TRANSPORT: Železniški promet 1 (8), Naklad. — razklad. 1 (0), Avto promet 1 (0); TOZD METALURGIJA: Keramikal (6), Cinkov prah 1 (8); TOZD KEMIJA: Soli in pigmenti 2 (11), Cin-kovo belilo 1 (10), KIM 1 (2); TOZD GRAFIKA: Tiskarna 1 (2); TOZD TITANOV DIOKSID: Proizvodnja titanovega dioksida 2 (22), Stranski obrati Titanovega dioksida 1 (4). Na poti so se poškodovali: KOŠULJ Draguitin — proizvodnja titanovega dioksida in ŠPINGLER Rudolf — gradbeno vzdževanje. Pri delu so se poškodovali: TOZD VZDRŽEVANJE Strojno vzdrževanje REGKO Alojz (1. nezgoda). Pri preverjanju podatkov na ka-loriferju mu je tekač ventilatorja poškodoval dva pršita leve roke (nesmotem način dela). PRESEČNIK Franc (1. nezgoda). Pri montaži črpalke ga je pri dviganju iste zabolelo v levi rami (nesmotem način detla). Elektro vzdrževanje NOVAČAN Miroslav (1. nezgoda). Pri čiščenju el. mottorja so mu prišli prašni delci v levo oko (neprevidnost). ljavo, medtem se je podrl kup tuljav m mu poškodoval glavo nad očesom (prostor za nakladanje). Cinkov prah MIJATOVIC Mile (2. nezgoda). Ko je potapljal kos cinka v talino se ni primemo zaščitil in mu je cink brizgnil po obrazu in desnem očesu (neustrezna zaščitna sredstva). TOZD KEMIJA Soli in pigmenti GORZA Janez (2. nezgoda). Pri prehodu čez odpadni baker se mu je zapletla bakrena žica na sprednji del čevlja. Pri tem je padel in si odrgnil kožo na kolenu desne noge (neprevidnost). MARIČ Jožo (1. nezgoda NP). Delavec je delal 32 zaporednih delovnih v obratu »minij«. Ob zdravniškem pregledu je bilo u-gotovljeno, da je zastrupljen s svincem. Cinkovo belilo SKALE Franc (5. nezgoda). Pri nakladanju trdega cinka na rundele mn je spodsnilo, tako da je padel na koleno leve noge in si ga poškodoval (nesmotem način dela). KIM VERHOVNIK Silvester (1. nezgoda). Pri dviganju 200 1 soda s smolo ga je zabolelo v križu (ngr-*-' varen način dela). ' TOZD GRAFIKA v desno oko (ni faktorja v delovnem okolju). UBIPARIP Slobodan (1. nezgoda N). Pri hoji po stopnicah mu je zdrsnilo, pri tem je padel ter se udanil v koleno leve noge (neprevidnost pri hoji). Stranski obrati Ti02 SEVŠEK Mihael (1. nezgoda). Pri praznenju vagonskdh čistem se je zamašila transportna cev, pni tem pa mu je curek hiidrira-nega apna brizgnil v oči (neprevidnost). Izgubljeni dnevi zaradi nezgod pri delu in na poti. Služba za varstvo pri delu Tiskarna VIDMAR Franc (1. nezgoda). Delal je za pisalno mizo. Kos filma mu je padel na tla, nakar se je sklonil, da bi ga pobral. Pri tem mu je spodneslo stol in je z desnim očesom udaril v rob predala (ni faktorja v delovnem o-kolju). TOZD TITANOV DIOKSID Proizvodnja HROVATIČ Ivan (2. nezgoda). Pri pregledu D razklopnega stolpa je pogledal navzgor, nakar mu je kapnila žveplena kislina Pri delu Na poti o o u Q Kumul I XII a> o O Kumul l-XII Glavna direkcija 181 77 Vzdrževanje energetika 121 953 6 95 Transport 33 376 — 263 Metalurgija 75 934 27 391 Kemija 75 383 2 85 Grafika 5 94 — 3 TiO„ 38 295 33 343 SKUPAJ 347 3216 68 1257 ŽIBERT Martin (2. nezgoda). Pred obratom sekundarne proizvodnje cinka je stopil na odpadno pločevino, nakar mu je zdrsnilo in si je poškodoval levo nogo pod kolenom (ni faktorja v delovnem okolju). Energetika . . _ . ŽURAN Jože (2. nezgoda). Pn čiščenju plinskoelek. agregata v mirujočem stanju je zavil levo roko in si jo izpahnil v ramenu (neprevidnost). Plinarna .. DAMENSKI Aitanaisije (2. nezgoda). Pri dovozu premoga z dvigalom na generator je dobil levo nogo med nosilno ploščo in steno konstrukcije. Pri tem mu jo je stisnilo pod kolenom (nedisciplina). TOZD TRANSPORT Železniški promet OBREZ Ivan (8. nezgoda). Ko je hotel zapreti vhodna vrata obrata Ti02 si je poškodoval palec desne roke (nesmotem r.ačin dela). Nakladanje — razkladanje GORIŠEK Jože (1. nezgoda). Pri dviganju paketa si je paket naslonil na koleno ‘ter se z robom pločevine urezali v stegno desne noge (slaba organizacija dela). Avto transport GALINEC Ludvik (1. nezgoda). Pri privijanju matice na kolesu traktorja mu je zdrsnil ključ itn ga udaril po nosu (ne-smoitem način dela). TOZD METALURGIJA Keramika LEDINSKI Drago (1. nezgoda). Pri nakladanju dimnih tuljav se je sklonil, da dvigne tu- (Romantični Kot svoje četrto letošnje delo uprizarja Slovensko ljudsko gledališče Celje ro-hiantiično tragedijo francoskega pisatelja klasika Alfreda de Musseta »Loren-Zacoio«. Uprizoritev ima — tako kot ob svojem nastanku, ko je bilo delo napisano — nesrečno usodo. Vse do interne preimere je bila igra naštudirana že ob koncu prejšnje sezone, na svetlo pa naj bil prišla na začetku letošne sezone. Poleti pa je doletela težka nesreča glavnega igralca v igri in kasneje, ko bi jo vendarle že lahko igrali, je zbolel drugi igralec, ovir je bilo toliko, da je bila v nevarnosti že kar cela sezona No, končno smo tako daleč, da bo te dni igra vendarle prišla med ljudi in da se bo sezona srečno prevesila v svojo drugo igralno obdobje. Musset je napisal »Lo-tenzaccia« 1835. leta, torej pet let po neuspeli julijski revoluciji, ko je ponovno Zavladala reakcija, vodstvo države pa je spet prevzela tiranska toka. Musset je takrat zelo aktualno snov spretno prenesel nazaj v Zgodovino, izbral si je 300 let star resničen dogodek iz italijanske Florence. Lo-renzo, ki ga zaničljivo imenujejo Lorenzacoio (Loren-cuh, Lovrenček), se hlini in pretvarja pred florentin- }unak skim vladarjem, samodržcem Alexandrom, da bi laže prišel v njegovo bližino. Skupaj z njim uganja razne podlosti, razbrzdanosti in tako si postopoma utira pot do Alexan-drove zaupljivosti. Za svoj upor skuša pridobiti florentinske republikance, toda ljudstvo tedanjega časa je še nevedno, neprebujeno, ni sposobno, da bi se odločilo za trajno in kolektivno revolucionarno akcijo, pa tudi sam Lorenzo dvomi, r.e zre s prevelikim Zaupanjem v kakršenkoli Učinek, pozitivno posledico svojega skrajnega koraka. Ve, da bo svet odrešil krutega tirana in da bo prišel spet drugi tiran. Njegova, Lorenzova smrt dobi tako nadih romantične žrtve, Lorenzo spere s sebe madež, sramoto, da živi, ko vlada svetu samosilnež. Razumljivo je, da Musset za svojega življenja ni dočakal te uprizoritve, preveč očito je bilo, kam meri. Tudi ljudstvo v tedanji Franciji še ni bilo zrelo za trajno revolucionarno akcijo, revolucionarji julijskega leta so se rajši vdajali spominom na hrabre čase ir, s temi spomini tudi utonili v zgodovino. V celjski uprizoritvi se bomo srečali z vsemi celjskimi igralai in mnogimi gosti iz Ljubljane. Delo bo na Slovenskem v režiji Du šana Mlakarja prvikrat izvedeno. J. Ž. diot si, da veš, totalni idiot«, mi ije zadnjič zabrusila moja boljša polovica. »Da se upaš spustiti v takšno avanturo. Ti si rojen za šlosarja, za kaj več pa nisi bil in tudi nikoli ne boš sposoben«. Takšne in podobne besede so bile odziv na mojo pripoved o zamenjavi delovnega 'mesta. Ker takšno zgodbo pri nas malokdo doživi, bo najbolje, da jo povem še vam dragi bralci. Bili smo na delovnem sestanku katerega prva in zadnja točka dnevnega reda je bila: Sistemizacija delovnih mest. Skladiščni delavec Tonček, mi ga kličemo kar Pelinkovec, ker je to njegov zajtrk in malica obenem, z bloki za malico si pa kupi cigarete, je vstal in začel govoriti z neverjetnim pogumom: »Tovariš delovni predsednik, moja plača oziroma ocenitev mojega delovnega mesta je premajhna.« Predsednik ga je takoj vljudno prekinil in rekel: »Vsi imajo premajhne plače, zato pa smo tukaj na sestanku.« Potem je vstala z oblinami prebogata tajnica in takoj prešla v silovit napad. Seveda je vmes jokala obenem pa je udarila po roki nekega nesramnega soseda, ker jo je nekam uščipnil. »Poslušajte tovariši, ko smo nazadnje sistemizirali delovna mesta še ni bilo toliko strank in ni bilo tolikokrat treba z njimi iti v hotel. Obenem pa se je podražila konfekcija, kozmetika in podobne stvari. Predlagam, da se to delovno mesto višje ovrednoti.« Delovni predsednik je zopet pokazal svojo sposobnost in učinkovito končal nepomemben monolog tajnice. »Tovarišica pozabljate na priložnostna darila, katera samo povečujejo vaš osebni dohodek.« Tako se je sestanek bližal koncu. Bil je pač sestanek kot vsi drugi sestanki: zlobna očitanja, »neosnovani predlogi« in tajinstveno šepetanje v zadnjih vrstah sejne dvorane. Vendar pa se je tudi ta dan zgodilo nekaj posebnega, ko je začel svoje probleme iznašati prodajni referent. Nadvse logično in nazorno ie vsem prisotnim razložil, da dobi za preveč dela premalo denarja. Nikoli si ne bom znal razložiti kaj me je zagrabilo v tem trenutku. Po vsej verjetnosti samo to, da bi kot dober delavec pač moral o nečem diskutirati. Razkoračil sem se in se skrajno primitivno izrazil: »Žretje kofeta in otipavanje raznovrstnih osebic pač ni nobenemu naporu podobno«. Referent se je takoj lotil obrambe, ki pa je bila" bolj podobna strašnemu napadu: »Teleban neumni, ti na mojem stolčku še sedeti ne bi znal, kje pa bi lahko delal.« V dvorani je bila smrtna tišina, če izvzamemo maratonsko hihitanje tajnice in glas neke osebe iz ozadja, ki je zamrmrala: »Zamenjajta stolčke, saj sta itak oba šlosarja«. Kolosalno, ideja in pol se je zadrl direktor, katerega navzočnost sem šele sedaj opazil. »Zamenjava delovnih mest. Tovariši delavci poslušajte mojo odredbo: zamenjala bosta delovna mesta. Na osnovi primerjave umskega dela s fizičnim bomo dobili najrealnejše ocenitve. Začnita takoj v ponedeljek!« Tako se je sestanek končal. Uradni seveda. Takoj za vogalom ije večina prisotnih pričela še burnejši in nič kaj krajši sestanek. Kot po navadi. Če se ne bi zavedal pomembnosti naloge, bi najbrž pričel premlevati študijo o najlažji obliki samomora, ki jo lahko skoraj vsak večer vidite v risankah za najmlajše. Tako pa sem se brž predal premlevanju samoupravnih aktov. Prelistal sem še nekaj starih številk časopisov in že je prišel ponedeljek. V ponedeljek zjutraj je žena dobila tri četrt živčnega zloma, ko me je zagledala vsega zlika-rega z veliko rdečo kravato. »Saj sem vedela, ti baraba«, je bruhnila v krčevit jok. »Jaz garam, skrbim za otroke, ti perem umazane gate, ti se pa vlačiš okoli.« Nisem imel časa za razlago, ker delovno mesto vodilnega nedvomno zahteva točnost zato sem pustil ženo v ele-mentiv in pohitel v službo. Do pol sedmih sem bil za veliko pisarniško mizo, polno raznovrstnih aktov popolnoma o-samljen. Živčno sem si popravljal kravato in pričel misliti če ni mogoče še nedelja. No nekaj pred sedmo uro sem taksne dvome odvrgel, ker je prišla v službo administratorka. Ostali dve ženski oziroma sodelavki sta prišli malce po sedmi. Vse tri so od nekod prinesle kavice in v skodelice vlile še pijancu zavidanja vredno količino vinjaka. Najlepša se je zavila v gost oblak dima, iz katerega je bilo slišati, da bo konkurirala za referenta delavske rekreacije. Nekaj časa sem vse to početje mirno opazoval potem pa sem kot se šefu spodobi zagrmel: »Kaj se to pravi, delovna storilnost je najvažnejši člen v verigi dolžnosti in pravic vsakega delavca. Vendar pa zamujanje in uživanje alkohola na tešče takšen člen oksidira, razumete tovarišice.« Vse tri ženske so me pogledale nadvse osuplo potem pa bruhnile v smeh: »Si slišala«, je bodoča rekreacijska referentka dregnila najbližnjo, »pa ne verjameš, da je na luni življenje. Poglej si tale primerek — padel je naravnost z lune«. »Kaj«, sem zagrmel, čeprav me je v grlu začelo nekaj sumljivo stiskati: »Spravil vas bom vse na disciplinsko«. Sedaj je njihov smeh postal podoben razglašenemu orkestru. »Pomirite se tovariš«, je rekla administratorka, »vaši prošnji lahko ugodimo. Poudarila bi le majčkeno nepomembnost. Jaz sem predsednica disciplinske komisije, moji sodelavki pa članici« . Cmok v grlu je postal pre-težak, zato sem raje zamrmral in se poglobil v delo. Sodelavke so pričele z delom okrog devete in ob pol desetih odšle na malico. Okoli enajste sem zopet vzkipel, ker sem opazil da ie cmok že padel v želodec. Administratorka je zaradi neuspelih poskusov, da napiše dopis, porabila petnajst snežno belih uvoženih pisarniških pol. »Tovarišica opozoriti vas moram, da se zaradi vaše nestrokovnosti povečujejo stroški režije, kar pa ni naj bolj dobrodošlo v času poostrenih stabilizacijskih ukrepov.« Ljudje, po pravici povedano raje bi igral pink-ponk z bombo, kot pa poslušal reak- cijo opozorjene sodelavke. Drenje moje žene v jutranjih urah je bila v primerjavi z glasom administratorke blaga melodija harfe. Končala je s pripombo, naj si s papirjem v košu za odpadke nekaj obrišem, in odšla. Se prava sreča, da je v tem trenutku zazvonil telefon. Sila uraden glas na drugi strani mi je javil da bodo okoli štirinajste ure prišli predstavniki podjetja Import-Ex.port, odpe-liem naj tjih v hotel SUPFE-RIOR. Brž sem vzel v roke katalog izdelkov in odšel k vratarju. Kmalu je pred mano obstala živorumena žaba po domače citroen. V avtu je sedelo pet super moderno oblečenih ljudi. »Zdravo stari«, se je zadrla mala kot indija-nec namazana oseba ženskega spola. »Kako si kaj? Prisedi gremo nekaj malega popiti«. »Kako ...«, sem se začudil in stegnil roko s katalogom ... »Piti zakaj?« »Ta ti je dasa«, je pripomnil sivolasi elegan na zadnjem sedežu. »Pa še precej smisla za humor ima«. To pač spada k službi sem si mislil in se vsedel poleg šoferja. V hotelu smo se vsedli za veliko mizo v še večji sobi na katere zidu je pisalo DELAVCI, VSAK DINAR LAHKO POMENI KORAK V STABILIZACIJO. Mlada tovarišica iz podjetja Import-Export je takoj stopila v stik s šefom strežbe. Kaj je govorila nisem skoraj nič razumel. Natakar je kmalu pribrzel nazaj elegantno kot dresirana gazela. Na mizo je postavil dve steklenici z napisom »SCOHTCH WHI-SKY« in stvar podobno kaši. Ker ni nihče nič rekel sem začel jesti in zamrmral: čudovita kaša. Vsi so se začeli krohotati kot da bi jih za to počenjanje nekdo plačal. »Vidite«, je rekel elegan, »jaz se nikoli ne zmotim v presojanj,, ljudi. Ta človek ima izredno razvit čut za intiligenten in zdrav humor.« Ha ... Ha ... Ha ... Kozarci na mizi so kar skakali od prisrčnega navdušenja njihovih lastnikov. Ostal sem smrtno resen in pričel prelistavati katalog. »Vidite, tovariši«, sem začel s predavanjem, »tukaj lahko vidite naš naj novejši izdelek.« »Počakajte«, so me vsi složno prekinili. »O poslu se bomo pogovarjali jutri.« Ta dan sem ta prekleti cmok začutil v grlu že tretjič vendar sem ga z zrezkom v gobovi omaki uspel potlačiti nekoliko nižje. Okoli osme ure zvečer sem opazil v rokah mlade tovarišice ključe in kmalu za tem so vsi vstali če izvzamemo najstarejšo tovarišico, ki je za mizo zaspala. »Gremo spat«, sta se kar dva naenkrat zadrla. »Zjutraj vas poiščemo, da se pogovorimo o poslih. In to malenkost uredite«, mi je rekel eden izmed njiju. »Kakšno malenkost«, sem vprašal in pomislil, da nai nesem v sobo pijano uslužbenko podjetja Import-Export. »No, no vedno se pa tudi ni treba šaliti, tovariš, mi^ je odvrnil sogovornik. »Račun vendar račun poravnajte.« »Kakšen račun«, sem ga pogledal kot zaboden vol. »Kaj ne bomo plačali vsak zase«. »Alkohol vam škoduje,« je odvrnil in me prijateljsko u-daril po rami. »Pa lahko noč, prijatelj«, in je odšel. »Ka ... kakšen alkohol«, sem se še bolj začudil, obenem pa zarjovel kot zaljubljeni bik. Sunkoma sem zgrabil stol in ga nesel k napisu O STABILIZACIJI in nadaljeval z rjovenjem. Prečrtajte kaj piše na tem transparentu, komentarja mislim da ne potrebujete. Histerično sem mahal z nožem, katerega se je še držala gobja omaka. Potem sem skočil s stola, pograbil katalog in moje zadnje besede v hotelu SUPFERIOR so bile: »Lahko noč«. Tukaj se moja zgodba konča. Da me je naslednje jutro žena ozemrjala s stoprocent-nim idiotom že veste. Pripomnil bi še samo to, da sem že nekaj dni zaposlen v drugem podjetju, kot šloser seveda. Čeprav me je tovariš direktor nadvse prijazno odslovil, sem vseeno zelo ponosen zaradi mojega zavidanja vrednega dejanja: napravil sem korak več na poti, ki se imenuje stabilizacija. Pomemben korak! CINKARNAR Na podlagi 132. člena Ustave SRS ter 125. člena samoupravnega sporazuma o združevanju Temeljnih organizacij združenega dela v Cinkarni in določbah statuta TOZD, so delavci TOZD na svojem zboru dne 31. 10. 1975 sprejeli naslednji PRAVILNIK o organiziranju in delu samoupravne delavske kontrole 4T I. SPLOŠNA DOLOČILA 1. člen S tem pravilnikom se ureja organiziranost in delovanje samoupravne delavske kontrole ter njene naloge in pristojnosti v temeljni organizaciji združenega dela. 2. člen Delavci v TOZD uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo neposredno, po organih upravljanja ter preko komisije samoupravne delavske kontrole. Komisija je samostojni samoupravni organ in je neposredno odgovorna za svoje delo delovnim ljudem v TOZD. 3. člen Komisija samoupravne delavske kontrole opravlja nadzorstvo nad celotnimi proizvodnimi, poslovnimi in samoupravnimi odnosi. Prizadeva si za krepitev samoupravnih socialističnih odnosov, uveljavljanje vloge delavca v duhu določil ustave, krepitev dobrih medsebojnih odnosov v združenem delu, dobrega in skrbnega gospodarjenja z družbenimi sredstvi in razvoju poslovne morale in moralno etničnih norm na podlagi zaupanja in spoštovanja človeka in razvijanju njegove zavesti. 4. člen Z ustanovitvijo in delovanjem komisije ne preneha odgovornost vsakega delavca za zakonito in pravilno poslovanje TOZD, nadzorstvo nad izvajanjem določil samoupravnih aktov in razvoju osebne odgovornosti za rezultate dela. II. ORGANIZACIJA 5. člen ko člani komisije delujejo izven rednih sej le v primerih, ko jih pooblasti komisija. 10. člen Gradivo za razpravo zbira komisija predvsem po naslednjem načinu: — s primerjavo sklepov organov upravljanja z veljavnimi samoupravnimi akti z namenom, da ugotovi, v kakšni meri so sklepi vsklajeni z akti; — z zbiranjem pritožb posameznih delavcev ali skupin, ki iščejo varstvo zakonitosti; — s kontrolo posameznih poročil pri ugotavljanju ali so v skladu z resničnimi dejstvi; — s preverjanjem, kako se izvajajo sprejeti dogovori in sklepi organov upravljanja in zborov delavcev; — s pismenimi zahtevami do posameznih služb podjetja in vodstva TOZD, da ji le-ta izdela oziroma posreduje posamezne analize, poročila ipd. Komisija samoupravne delavske kontrole praviloma ne obravnava in sklepa o anonimnih (nepodpisanih) pritožbah ali prijavah, kolikor pa to stori, mora zagotoviti tajnost prijav do dokončne ugotovitve resničnosti prijave. 11. člen Komisija veljavno zaseda, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov. Sklep je veljaven, če zanj glasuje absolutna večina vseh članov komisije. Glasovanje je praviloma javno, lahko pa tudi tajno, če se člani komisije tako dogovorijo. 12. člen Delo komisije je javno. Javnost dela se zagotavlja tako, da komisija ali njen predsednik poročajo o svojem delu organom upravljanja, družbeno političnim organizacijam in delavcem na zborih. 13. člen Komisija samoupravne delavske kontrole se konstituira v vsaki TOZD in na nivoju podjetja. Člane komisije izvolijo delavci TOZD na svojem zboru pravilom z glasovanjem. Pri konstituiranju izvoli komisija svojega predsednika in namestnika ter določi način delovanja. Komisijo za celotno podjetje sestavljajo predsedniki komisij v TOZD. Omenjena komisija opravlja tudi funkcijo nadzora za Delovno skupnost skupnih služb. 6. člen Komisija samoupravne delavske kontrole šteje 5 članov. Mandatna doba članov je dve leti. Nihče ne more biti dvakrat zapored izvoljen v komisijo samoupravne delavske kontrole. V komisijo ne morejo biti Izvoljeni vodilni delavci in individualni poslovodni organi. 7. člen Kandidatno listo za člane komisije predlagajo delavci na zboru, lahko pa jo predlagajo tudi družbenopolitične organizacije. 8. člen Komisijo sklicuje in vodi njene seje predsednik. V odsotnosti ga nadomešča njegov namestnik. Predsednik je dolžan skrbeti za zakonito delo komisije ter pripravo gradiva za obravnavo. Člani komisije imajo enake imunitetne pravice kot člani delavskega sveta. 9. člen Komisija deluje na sejah v vseh primerih, ko obravnava gradivo ter se odloča o posameznih vprašanjih, ki so pomembno za razpravo in sklepanje. Kot posamezniki lah- Administrativna dela za komisijo v TOZD opravlja tajništvo TOZD, ki organizira tudi arhiviranje gradiva.. Za centralno komisijo opravlja administrativno delo tajništvo samoupravnih organov v splošnem sektorju. Vse listine, ki se nanašajo na delo in ukrepe komisije podpisuje predsednik komisije. 14. člen Če članu komisije preneha medsebojno razmerje v združenem delu TOZD, ali če iz kakršnegakoli drugega razloga preneha opravljati dolžnosti v komisiji, se izvoli v komisijo nov član po enakem postopku. 15. člen Komisija ali posamezen član komisije je lahko odpoklican. Odpoklic izvede zbor delavcev TOZD. Predlog za odpoklic lahko poda DS TOZD, družbeno politična organizacija, skupina delavcev ali pa komisija sama. Postopek za odpoklic članov komisije se vselej sproži: — če dela komisija v nasprotju z interesi delavcev v TOZD ali zlorablja zaupanje delavcev, ki so jo izvolili; — če ne deluje v skladu z ustavo, zakoni in splošnimi akti podjetja in TOZD; — če so člani neaktivni in se v treh mesecih ne sestanejo. Postopek za odpoklic posameznega člana se vselej sproži: — kadar zanemarja dolžnosti in odklanja naloge, ki se mu poverijo; — kadar se iz neupravičenih razlogov dvakrat zaporedoma ne udeleži seje; — če prekrši delovne dolžnosti v taki meri, da bi bil lahko izključen iz delovne skupnosti s pogojem, da se proti njemu uvede postopek za urejevanje krištev delovnih dolžnosti; — če zlorablja položaj člana komisije; — če izvršuje naloge v nasprotju s stališči in sklepi komisije. III. NALOGE KOMISIJE SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 16. člen Komisija opravlja funkcije nadzora, opozarjanja in obveščanja o svojih ugotovitvah. Med najpomembnejše naloge komisije spadajo: — nadzor nad izvajanjem statuta TOZD, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov; — nadzor nad izvajanjem družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih podpisuje TOZD s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitično skupnostjo, združenji ipd.; — nadzor nad izvajanjem sklepov zborov delavcev in organov upravljanja; — po potrebi presoja posamezne odločitve in pritožbe samoupravnih organov, individualnih poslovodnih organov in drugih delavcev v TOZD in podjetju. Komisija s posebno pozornostjo spremlja vse tiste od-lolčitve, ki močneje posegajo v pravice delavcev s področja medsebojnih razmerij v združenem delu. Posebna presoja: a) Področje proizvodnje in poslovanja, prizadevanja odgovornih delavcev za racionalno poslovanje, zniževanje stroškov, boljšega izkoriščanja delovnega časa in zviševanje produktivnosti ter vzroke za reklamacijo prodanih izdelkov. Poroča organom upravljanja o zapažanjih na področju medsebojnih odnosov med sodelavci, posebno še odnos vodstvenih delavcev do delavcev v proizvodnji. Preverja, kako se rešujejo prijave o kršitvi delovnih dolžnosti ter spremlja izvajanje predpisanega delovnega reda in varstva pri delu. b) Način uporabe združenih sredstev. Presoja, ali se združena sredstva koristijo za namene, ki jih določajo splošni akti in sklepi organov upravljanja. Posebno se to nanaša na delitev sredstev za nakup in finansiranje stanovanj, kreditiranje individualne izgradnje, regresiranje letnih dopustov in prehrane ter uporabo drugih združenih sredstev. c) Zahteva in analizira poročila o službenih potovanjih doma in v inozemstvo, uporabo lastnih osebnih avtomobilov za službena potovanja in stroške reprezentance. d) Zahteva vpogled v stanje zalog, njihovo upravičenost, analizira umestnost nabave repromateriala za potrebe proizvodnje in poslovanja, ravnanje z osnovnimi sredstvi in materialom ter porabo sredstev za propagando in reklamo. e) Občasno pregleduje poslovanje z zasebnimi in drugimi fizičnimi osebami, število in upravičenost sklenjenih delovnih pogodb s tretjimi osebami, odstopanje od dogovorjenih rokov za opravljanje nalog, kvalitete dela ipd. f) Kontrolira ali se izvršuje delitev osebnih dohodkov po določbah samoupravnega sporazuma in sklepih pristojnih organov upravljanja ter opozarja na odstopanja. g) Opravlja druge funkcije nadzora na zahtevo delavcev TOZD in po priporočilih organov upravljanja ter druž-beno-političnih organizacij. 17. člen Za opravljanje nalog iz 16. člena tega pravilnika ima komisija pravico do vpogleda in pregleda poslovnih knjig, dokumentov in ostalega gradiva. Prav tako ima komisija pravico zahtevati od strokovnih služb, vodilnih delavcev in individualnih poslovodnih organov različne podatke, ki so potrebni za njeno normalno delo. 18. člen Če komisija oceni, da z razpoložljivimi strokovnimi močmi ne bo mogoče opraviti določene naloge, lahko zaprosi za pomoč ustrezno strokovno službo izven TOZD ali podjetja. V takem primeru obvesti o nameri komisije njen predsednik direktorja TOZD, oziroma glavnega direktorja podjetja. 19. člen Komisija je za svoje delo odgovorna delavcem v TOZD. Vsak član komisije je dolžan varovati kot tajnost podatke za katere je zvedel pri opravljanju dolžnosti člana komisije. Za kršitev dolžnosti člana komisije se šteje, če je le-ta dajal samovoljno podatke in informacije, ki škodijo interesom in ugledu TOZD in podjetja, posameznim delavcem ali delu komisije. 20. člen Komisija samoupravne delavske kontrole izdela svoj program dela, v katerem podrobneje opredeli delovno področje in način izvedbe posameznih nalog. 21. člen Vsak delavec opravlja funkcijo samoupravne kontrole tako, da argumentirano opozarja zbor delavcev, DS ali drug organ upravljanja na pojave in dejanja, ki so po njegovi presoji družbeno škodljiva. Organ, na katerega se je delavec obrnil z opozorilom, je dolžan zadevo raziskati in o svojem stališču seznaniti tudi delavca, ki je na dejanje opozoril. 22. člen Nihče ne sme biti klican na odgovornost zato, ker je aktivno sodeloval pri opravljanju kontrolne funkcije. 23. člen Komisija o svojem delu poroča zboru delavcev najmanj dvakrat letno. Pogosteje in po potrebi obvešča o svojem delu, problematiki in uspehih organov upravljanja, zlasti še DS TOZD in centralni delavski svet. 24. člen Poročilo, ki ga izdela komisija o ugotovljenem stanju obsega zlasti: — podatke o pomanjkljivosti ali nepravilnosti; — škodljive posledice, ki so nastale ali lahko nastopijo; — predlog ukrepov za odpravo nepravilnosti; — navedbo odgovornih oseb in predlog ukrepov proti odgovornim osebam; — druge predloge in navedbe. 25. člen Na podlagi pismenega poročila komisije, je dolžan pristojni organ ukrepati za odpravo nepravilnosti in proti odgovornim osebam. Organ upravljanja obvesti člane komisije o svojih u-krepih. IV. VLOGA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ PRI KREPITVI SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 26. člen Družbeno politične organizacije so poleg organov upravljanja in individualnih ter kolektivnih poslovodnih organov dolžne zaogtavljati komisiji nemoteno in uspešno delo. Obravnavajo problematiko s katero se srečuje komisija ter ji dajejo podporo pri delu. 27. člen Družbeno politične organizacije, posebno še sindikalna organizacija, aktivno sodelujejo pri evidentiranju kandidatov za samoupravno delavsko kontrolo in si prizadevajo, da kandidati izpolnjujejo predvsem naslednje pogoje: — da so idejno opredeljeni za samoupravljanje in socialistični družbeni razvoj; — da uživajo ugled in zaupanje sodelavcev; — da bodo svojo funkcijo opravljali vestno in dosledno. 28. člen Komisija samoupravne delavske kontrole sodelue pri izdelavi programa dela z družbeno političnimi organizacijami in sprejema njihova stališča in predloge. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 29. člen Pravilnik je veljaven, ko ga potrdi zbor delavcev v TOZD in dokončno verificira DS TOZD. 30. člen Z veljavnostjo tega pravilnika preneha veljati dosedanji pravilnik o organiziranju in delovanju samoupravne delavske kontrole v Cinkarni Celje. Celje, Križanka fUDEK > Pft,TBKO 6R.EH2RŠ L-" HUMOR Poslovna mož vpraša vratarja: »Ali lahko govorim s tov. direktorjem? Vratar odgovori: »Oprostite, danes sejejo in bo verjetno težko dostopen.« Poslovni mož: »Hvala za odgovor in upam, da se mi bo kdaj ,urajmalo’, ko bodo i meLi žetev!« PRI ZDRAVNIKU Bolnik: »Doktor, nekaj imam v glavi.« Doktor: »Bodite zadovoljni, koliko je takih, ki nič nimajo«. SLABI OBETI Janez: »Žena, odslej nas bodo v podjetju plačevali po učinku.« . Mara: »Ježeš, saj smo že zdaj komaj shajali do prvega.« Vodoravno: 1. Zapor 6. Hrvaško mesto 15. -Časopisna poročevalka 16. Razbojnik, tat 17. Beseda zahvale 18. Japonsko mesto 20. Del voza 21. Voditelj oktobrske revolucije 23. Domače m. ime 26. Moško ime 29. Sposoben, spreten 32. Odprtina v steni 33. Avtomobilska oznaka Maribora V—*'’ 35. Tovarna v Kranju 36. Oblika osebnega zaimka 37. Severnoafriško pristanišče 39. Dva vokala 40. Angl. kratica za itd. 41. Natrij 42. Rusko mesto 46. Tuje žensko ime 48. Lola Ribar 50. Računstvo 53. Prevozno sredstvo 55. Nezanimanje 58. Členar 59. Pokrajina v Grčiji 60. Tibetansko govedo 61. Čitanje, prebiranje 64. Del šahovske igre 65. Izpuščaj, mozolj 66. Vrsta konzerviranih rib (mn.) 68. Sovražnica železa 69. 6. in 22. črka abecede 71. Znamka italijanskih kamionov . 72. Predlog 73. Tovarna v Celju 75. Čevljarska nit 77. Urna 80. Utečenost, vpeljanost 84. Mitološki letalec 85. Pripomoček za pletenje 87. Zdravilna rastlina 88. Dostop 89. Glasbeno znamenje 92. Karlovac 94. Estonec 95. Kratica za angleško združeno podjetje 96. Igra 99. Ameriška dolžinska mera 100. Zarebrnica Navpično: 1. Slovensko mesto (tovarna Salonit) 2. Tunel 3. Žensko ime 4. Silicijeve organske spojine 5. Klada za sekanje drv 6. Nasprotno od mrzel 7. Neznanka v matematiki 8. Egipčanski bog sonca 9. Kraj med Ljubljano in Celjem 10. Dva vokala 11. Sestavina 12. Avtor »Nore« 13. Kalcij 14. Nadav 19. Nered 22. Hrvaški veznik 24. TV sodelavka (Makuc) 25. Letni čas 27. Osmi ton glasbene lestvice 28. Naša armada 30. Ludolfovo število 31. Opravilo na polju 33 Sveto mesto v Izraelu 34. Skupna teža blaga 41. Nikalnica 43. Sorodnica 44. Načiln 45. Zimsko pokrivalo (dv.) 46. Veznik 47. Podaljšek 49. Pastir ovac 51. Srečanje dveh športnih moštev 52. Glina 54. Bodica 56. Kradljivec 57. Ženska pred sodiščem 62. Kraj pri Beogradu 63. Naj višja gora sveta (Mont) »4. Slap Save Dolinke 67. Vrsta noja 70. Zabavišče 72. Glavno mesto jug. republike /4. Deca 76. Kazalni zaimek 78. Junak stripov (Kirby) 81. Tovarna v Slovenski Bistrici 82. Predlog 83. Ž. ime 86. Madež 90. Sovjetska reka 91. Katran 93. 1. in 3. črka abecede 98. Veznik CINKARNAH KADROVSKE VESTI V mesecu novembru 1975 so prišli v podjetje: Boršič Irena, Ocepek Nevenka, Plahutnik Mira, Dolenc Drago, Križnik Anica, Kurcinak Marija, Turnšek Marjan, Novak Martin, Kompoš Karel, Škornik Vili, Svrž-njak Stjepan, škrobič Branko,^ Gašparič Branko, Beloševič Stanko, Kovačevič Jovo, Brulc Gabrijel, Šukovič Dobrivoj. Pavič Josip, Matička Zdravko, Kohne Branko, Buh Avguštin, Korica Djuro, Horvat Zlatko Be-ričnik Jakob, Budvič Zorica, Ovčar Viktorija, Rep Milan, Bukvič Ivan, Korez Franc, Levovnik Vili, Bukvič Mijo, Runjak Zdenko, Polutnik Mirko. Odšli iz podjetja: Zelenjak Boris, Štravs Milan, Štajner Srečko, Kampuš Karel, Kmetec Drago, Novak Martin, Bot Jože, Maku-lovič Dragoljub, Svetelšek Konrad, Vincelj Valent, Cirar Vladimir, Hadad Hakija, Muminovič Albinko, Levovnik Vilijem. Upokojen je bil: Krauthaker Jože. V mesecu decembru so prišli v podjetje: Košenina Božidar, Mirkovič Slobodan, Kapun Ivan, Mirt Rudolf, Gorenšek Tomaž, Kukec Franjo, Jančič Marjan, Štakič Milan, Slemenik Franc, Sabelnik Stanko, Banjeglav 6tanko, Bratuša Franjo, Orlčnik Ferdinand, Horvat Drago, Hernavs Miran, Lamod Marija, Kajba Anton, Gajšek Anton, Salobir Hinko, Šlibar Srečko, Dobrovšak Željko, Ve-šligaj Drago, Zalokar Anton, Bele Leopold, Nikolič Nebojša, šiko Franc, Likovšek Ivan, Goleš Ludvik, Šahuk Milan. Odšli iz podjetja: Špiljak Anton, Kapun Ivan, Banjeglav Stanko, Aksentijevič Milu-tin, Kisovec Darinka, Marič Marko, šlivar Srečko, Štancl Branko, Žagar Alojz. Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali do 16. februarja 1976. Kino Union - t . it. Od 24. do 26. januarja »Heroji« italijanski barvni film. Od 27. do 30. januarja »Možatost«, italijanski barvni film. Od 31. januarja do 3. februarja »Vojna zaradi Loli Madone«, ameriški barvni film. Od 4. do 6. februarja »štiri dni v peklu«, francoski barvni film. Od 7. do 10. februarja »Akcija za atentat«, ameriški barvni film. Kino Metropol Od 23. do 26. januarja »Heroji v peklu«, italijanski barvni film. Od 27. do 29. januarja »Kamper Džon«, ameriški barvni film. Od 30. januarja do 1. februarja »Zlato in whisky«, am. barvni film. V JLA so odšli: Smodiš Smiljan, Volavšek Janez, Smisl jože, Žagar Onton, Doler Martin, Gračner Ivan, Butar Jože, Jager Vlado, Zakošek Darko, Germadnik Branko, Hrešč Stanko in Kosi Mojmir. Od 4. do 5. februarja »Zadnji naboj«, ameriški barvni film. Od 6. do 8. februarja »Skrij se«, itali- janski barvni film. Od 9. do 11. februarja »Na drugi strani planine«, ameriški barvni film. Od 12. do 16. februarja »Nočni portir«, italijanski barvni film. Kino Dom Od 26. do 28. februarja »Ulica brez zakona«, ameriški barvni film. Od 29. januarja do 2. februarja »Rešite tigra«, am. barvni film. Od 3. do 4. februarja »Bili za dva klobuka«. ameriški barvni film. Od 5. do 8. februarja »Robinson Crusso«, ameriški barvni film. Od 9. do 11. februarja »Zakaj te mož pušča samo«, ameriški barvni film. Od 12. do 13. februarja »Mož zakona«, ameriški bavni film. Od 14. do 16. februarja »Neobičajne kraje«, ameriški barvni film. Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kino podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. Pregled faktorjev za obračun OD — november 1975 Stroškovno mesto Faktor vred. točka norme Splošna uprava Služba za varno delo in varstvo okolja . . . . CAOP Finančno računovodski sektor Kadrovski sektor Samski dom Splošni sektor Kuhinja . . Pralnica in šivalnica Zunanja trgovina TOZD METALURGIJA Skupne službe metalurgije Keramika Žveplena kislina PIK žveplena kislina KKČ Žveplena kislina KKČ II. pražarna Žveplena kislina KKČ II. kislina Ginkov prah SPC Baterijske čašice ŽiČarna Žiebarna Valjarna . 1,18 TOZD KEMIJA Skupne službe kemije Celje Barvila Celje Soli in pigmenti . . .... 1.13 . . . — Barijev sulfid . — Litopon — Cinkovo belilo Zaščitna sredstva — modri oaker Rastni substrati Gradbena lepila Betonski elementi Zaščitna sredstva — modra galica Skupne službe kemija Mozirja Barve in premazi TOZD GnAFIKA Skupne službe grafike Tiskarna Tiskarske plošče Preparati za grafiko Tiskarske barve Razvoj grafike . . TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA Skupne službe vzdrževanja Strojno vzdrževanje Eiektro vzdrževanje Vzdrževanje ARM Gradbeno vzdrževanje Energetika — skupne službe Kotlarna številka 1 Plinarna Transformatorske nost^'-* Galvane . Embalaža . . . 1,02 TOZD TRANSPORT Skupne službe transpoi a Interni ostali promet Avtocisterne za kislino Nakladanje in razkladanje TOZD TITANOV DIOKSID Glavni laboratorij Skupne službe titanovega dioksida Investicijska služba Proizvodnja titanovega dioksida Cinkarna Celje TOZD TRANSPORT razpisuje Za razvedrilo LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev po iskiicni ceni 1. Zastava 750 kombi 5.000,— din (ni v voznem stanju) 2. Zastava 615 poltovomi 6.000,— din (v voznem stanju) 3. Fagram 1.000,— din (ni v voznem stanju) Licitacija bo dne, 13. februarja 1976 ob 13. uri v prostorih TOZD Transport. Ogled vozil je mogoč v TOZD Transport. Pred licitacijo je treba položiti 10 */o kavcijo, katera bo po licitaciji vrnjena. TOZD Transport