Št. 28. V Gorici, v soboto dne 6. aprila 1907. Letnik IX. Izhaja vsak torek in soboto ob 10. uri predpoldne. Akopade na ta dni'va praznik izide dan proj ob 6. zvečer. Stane po pošti prejoman ali v Gorici na dom pošiljan cololntno 10 K, pollRtno 5 K in öetrtlotno 2"50K. ProdajasevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in L e- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. GORICA UrtMlništvo in upravništvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice<. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veČkrat tiskajo, raüiu- nijo se po pogodbi. fodajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežio). Novi volilni red za de- želni zbor goriški. Slovensko narodno-politično društvo „Sloga" v Gorici je vložilo na c kr. niini- sterstvo notranjih zadev po c. kr. namest- ništvu v Trstu naslednji protest proti novemu volivnemu redu za deželni zbor goriški. C. kr. namestništvo v Trstu. Deželni zbor za pokneženo grofijo go- riško in gradiško je sprejel v seji z dne 14. marca t. 1. načrt zakona, po katerem naj bi se premenil deželni red in volivni red za deželni zbor goriški. Že ta okoliščina, da se je dotični na- črt, ki šteje štiri člene in 57 paragrafov, v isti seji predložil in sprejel v prvem in potom nujnosti tudi v drugeni čitanju po razpravi, ki ni trpela vsega vkup nad pol ure, priča, da ljudski zastopniki, ki so dobili nacrt za- kona komaj 24 ur pred sejo v pregled, in nekateri trdijo, da celo kasneje, kar je v očitnem nasprotju z opravilnim redom de- želnega zbora, niso imeli prilike, da bi te- rn el jito proučili to važno preosnovo, in da so jo sprejeli le v dobri veri, da v predlogi ni nič, kar bi bilo volivcem in deželi v škodo, kar bi se ne ujemalo z niodernimi nazori o splošni in enaki, neposredni in tajni volivni Pravici, ali da sploh vse stvari niso preveč res no vzeli. Površen pogled v predloženi zakonski načrt nas prepriča, da gospodje ljudski za- stopniki so se kruto varali, ali pa da so bili prepričani, da predloženi načrt ne more dobiti višje potrdbe in da torej smejo brez nevarnosti za svoje volivce glasovati zanj. V § 4., odstavku IV. novega deželnega reda je določeno, da dež. zbor naj šteje šestero poslancev iz splošne volivne skupine. V § 10. volivnega reda navajata se dva vo- livna okraja v tej skupini, in § 12. volivnega reda določuje, da vsak volivni okraj te sku- pine voli tri poslance. V tej določbi tiči velika krivica, ki se Rodi enemu volivnemu okraju v primeri z drugim; kajti prvi volivni okraj šteje po uradni Stetvi z dne 31. decembra 1900 do- niačega prebivalstva le 88.600, drugi pa 137.000 duš, a obema je namenjeno enako število poslancev, namreč 3, tako da v pr- vem volivncm okraju bi prišel na 29.300 Prebivalcev en poslanec, v drugem pa na 45.700. Za to razliko in krivico ne navaja novi volivni red nikakega razloga, ker ga tudi ne more navesti. A opomniti je, da v prvem volivnem okraju je s 83.000 Italijani Pomešanih 5.600 Slovencev v mestu goriš- «em, v drugem volivnem okraju pa biva 137.000 Slovencev brez znatne italijanske Priniesi. Oeividno je torej, da po novem vo- livnein redu se godi velika krivica sloven- skeniu življu v prilog italijanskemu, ne da bi mogel kdo trditi, da imata na tern svojo korist avstriiska misel ali državni interes. O|ovenski živelj je oškodovan po sedanjem volivnem redu v vseh volivnih skupinali; a novi volivni red prizadeva mu krivico še v splošni volivni skupini. Tu ni govora o tern, da se uvaja splošna in enaka volivna pra- Vlca, niarvee poostruje se star a kri- v ' c a z ii o v i in i d o 1 o č b a m i, k i d e- a Jo krivico le še bolj občutno 1 n k r i č e č o n e g o j e b i 1 a do z d a j. V nasprotju z modernim duhom je tl|di določba, da za šest poslancev iz skupne Volllne skupine naj bodeta samo dva v o- ' vn a okraja, katerih vsak naj voli tri po- slance. Nikjer na svetu, kjer je uvedena sPlošna volivna pravica, se ne nahaja kaj takega, ampak praviloma je povsod za vsa- kega poslanca odločen poseben volivni okraj. Edina in klasična izjema naj bi bila v grofovini goriški, kjer naj bi se ž njeno pomočjo ohranila pri življenju in moči se- danja vladujoča narodno-lrberalna stranka italijanska. V prilog stranki, ki je od danes do jutre, naj se pokvari volivna preosnova na način, ki jo pači pred vsem omikaniin svetom. Takega traktamenta od strani se- danjih gospodovalcev goriška dežela ni za- služila. : A najžalostnejši znak nazadnjaštva, duševnega uboštva in strahu pred novimi idejami je določba § 3. volivnega reda, ki i z d o s e d a n j i h t r e h volivnih okrajev v skupini mest in trgov v mestu gorižkem in gradiškem glavarstvu s štirimi poslanci tvori 1 e en volivni okraj z i s t i in s t e v i 1 o m poslancev. To je le znamenje, da pristaše in somiš- ljenike sedanje vladujoče stranke v deželi, preletava kurja polt, ko mislijo na moderno zahtevo o splošni in enaki volivni pravici in o njeni r e s n i in r e s n i č n i uvedbi. Ta določba novega volivnega reda je sad stran- karske sebičnosti in krivičnosti, ki presega v veliki meri dosedanjo krivico volivnega reda. Vrlm tega je novi volilni red tudi radi tega krivičen. ker v peti kuriji po- deljuje volivno pravico tistim, ki je nimajo v drugih volivnih skupinah; ob enem pa p o d v o j ii j e volivno pravico vsem tistim, ki volijo že v drugih skupinah. Taka dvojna mera je neopravičena. Vsakdo naj izvršuje volivno pravico samo enkrat. Dokler obstoje dosedanje štirj volivne skupine, n a j bo pet a kurija edino le za tiste, ki ne spadajo v nobeno dose- da n j i h k u r i j. Iz vseh teh razlogov pričakujemo in zahtevamo, naj c. kr. namestništvo in ž njim c. k. ministerstvo z notranje stvari ne predlaga v Najvišje potrjenje zakonskega naerta o novem deželnem redu in deželnem volivnem redu, ki ni sad r e s n e g a po- litičnega razmišljevanja in upoštevanja in o d e r n i h z a h t e v o splošni in enaki, neposredni in tajni volivni pravici, marveč izrodek politicne lahkomiselnosti, ki z ne- katerimi frazami in navidezno svobodo- miselnimi določbarni poostruje krivico do- sedanjega volivnege reda. V Gorici, 5. aprila 1907. Volivni bo]. Bovčani za dr. Gregorčiča. Dopis iz Bovca. Dne 26. m. m. se je vräilo v dru- štvoni dvorani „pri Elcselnu" zaapno po- svetovanje našega vrlega „Slov. kat. pol. draštva". Gospod dekan lean Vidmar izjavi, da ima danaäiiji sestanek veleva- žen namen, izbrati priuierna sred^tva, da si izvojujerno na podlagi nove volivne reforme aijajno zmago v prilog naši sveti veri in našemu milema slovenskema in- roda. L/btralci se javno potegujejo za brezverska načela: iz sole hočejo od- praviti križ, za katfrega smo pripravljeni umreti, iz krščanske drnžine zakonsko zvestobo; zato je sveta dolžnost vaakega vernega kristjana, da pokaže o prihod- njih državnozborskih volitvah, da po no- beni ceni ne pasti rarkristjaniti naše sole, po ncbeni ceni poživiniti naäe dra- žine; kdor razdira družino, razdira tndi državo, je torej največji sovražnik splo- änega blßgostanja. Zato hočemo voliti kandidata, ki nam jamči za to, da se bo vojskoval za dve največji avetinji: za sveto vero in milo slovensko dornovino. Zborovalci se toplo zahvalijo za odločni nastop gospoda govornika ter se takoj posvetajejo o naäem bodočem kan- didata. Z viharuim navdn^enjem se so- glasno izrečejo za gospoda dr. Antona GregorČiča, ki mu izražaj) neornajeno zaapanje in iukreno zahvalo za njegovo neumorno delovanje ter prosijo druätvo „Sloga44, da ga proglasi našim kandidatom. Po njegovem prizadevanja je dose- glo naše „Slov. kat. pol. društvo" več lepih nspehov, ki priöajo o visoki zmož- nosti našega vrlega zastopnika. Gospod Ivan Štolfa, t. č. tajnik „Slov. kat. pol. droätva", prečita v dokaz temu dejstvu lastnoročno pismo dr. Antona Gregoičiča, v katerem nam poroča, da je dovoljena v zadnjem deželnozborakem zasedtinju, in sicer potom nujnosti, lepa podpora v zneskn 400 kron za vodovod v Koritnici. V istem pismu nam naznanja, da je bila proänja „Slov. kat. pol. drnätva1* v za- devi deželnozborske volivne reforme s tem reäena, 4a Je zbornica sprejela do- tični zakonski načrt, po katerem bo smel vsak tržan, torej tudi vsak Bovčan, doma voliti in ne bo treba veČ v daljni Tol- min hoditi. | Hvaležni moramo biti „Slogi" za izbor- j nega kandidata. Po celi soški dolini naj torej burno odmeva : Živijo naš dič- ni kandidat, dr. Anton Gregor- č i č 1 Zavedni Bovčani. Kdo bo volil štreklja? Uopis z, Vipsivskcjj;a. Liberalci piäejo, da so povaod vsi volilci za Štreklja. In Štrekelj najbrže že sanja, kako sedi na Danaju v parlamenta. No, pa naj le sanja! Po 14. maju bo popolnoma prepričan; če še ni, da so ma državni poslanec postati bile prazne sanje. Če bi ta mož imel le količkaj Ijabezni do slov. Ijadstva v prvi vrsti do kmeta, bi takoj odstopil od kandidature, ker menda ima pri vsej svoji nizki iz- obrazbi in pičli zmožnosti toliko raznma, da ne bo mogel zastopati koristi Kra- ševcev in Vipavcev niti od daleö tako kot dr. Peter Laharnar. Sploh med Štrekljem in Laharnarjem ni nobene pri- raere, Na shodu prt R^bku se je govorilo da Štrekelj ne seže v potrebni zinožnosti in izobrazbi Laharnarja niti do kolen. Kaj do kolen ? Niti do gležnjev ne ! Štrekelj je proti Laharnarju — nicla, tako bi se moralo reči. S tega btališoa ne bi smel nobeden zaveden in pa- meten volilec na Vipavskem in na Krasu voliti Štreklja, pa naj bo klerikalec ali pa liberalec ali kar hoče. To je eno. Dragič je Štrekelj liberalec, ki je popolrcma priklenjen in navezan na li- beralni program in popolnoma odvisen od strupene „kobariske burje'4, ki raz- pihnje po deželi umazano „Sočo" in ravnotakega „Primorca" in pa od libe- ralnega advokata dr. Treota, ki se na svojih shodih norca dela iz pobožnosti slov. ljudstva in pa z odpustki. Strekelj bi rad äel na Danaj samo za to, da bi po nankih svojega neomejenega g)spo- darja Gabrščeka oddal svojo „štimo" za brezversko solo in pa za razporoko. Za drago itak zmožen ni in ni. Zato Štreklja ne bomo volili, tndi čo Gabraček poči od jeze. „Strekelj naj lovi uäi", je prav omenil na nekem shoda neki pameten in razsoden kmet, „za poslanca ni in ne bo". — In vendar bodo nekateri volili Štreklja. Kdo so ti? No, videlo se jih je na vseh volilnih shodih. Nekaj ošabnih liberalnih bogatinov, ki ne znajo drugega misliti, kot to, kar jim napiše v „Sočo" in „Primorca" Gabršček in njegova naj- ožja kompanija, in pa Ijadje, ki so od teh mogočnežev odvisni, in pa vsi kričači po deželi. Kakšne pomilovanja vredne Ijadi ima Strekelj na svoji štrani, se je videlo na shodih v Sežani, v R hemberku in pri Rebku in se vidi teden na tednom povsod. Vsi taki, kateri sploh imajo vo- lilno pravico, bodo volili Štreklja. Ž.ivio Strekelj ! Živijo pomaranče! Mi pa po- šteni kmečki volilci ne bomo volili nikdar za državnega poslanca popolnoma ne- zmožnegB in liberalnega Štreklja, ki ga podpirajo taki Ijadje, ki hodijo kričat po shodih. Zato povemo Strekljn, da ne bo on nikdar naä poslanec. Mi hočamo imeti in potrebajemo izobraženega, zmožnega poštenega poslanca in ta bo dr. Peter Laharnar, ne pa kakega od liberalnih sarovežev in od strnpene in sa- rove „kobariške barje" in pa od li- beralnega advokata Treo-ta popolnoma odvianegi kimovca, kakor je Strekelj. Zato volilci Krasa in Vipavske! kakor bodo šli 14. maja mogočneži s svojimi priveski in kričači na volišče za Streklja, pojdimo tudi mi pošteni in zavedni vo- lilci polnoštevilno na voliäöe za dr. Petra Laharnarja in pokttžimo, da si ne pa- stimo komandirati od Gabrščeka in drngih liberalnih vpijatov I — Streklja pa naj bo še to na uho povedano, da bo pri prihodnjih deželnozborskih volitvah zletel tudi iz deželnega zbora z njegovim prijateljem Treotom vred. To je gotovo, kakor je zletel iz njega svoj čas „ime- nitni kmečki" in liberalni poslanec to- minski Gabršček. strekelj, trtna uš in še marsikaj. (Iz Sežanščinc.) Znani „konversationslexikon" podlih imen ter pridevkov ali po domače re- čeno Drejcova „Soča,, — žal za to ime — nima v zadnjih svojih iztisih — za koje se je že bajö neki francoski pose- stnik „pudret fabrike" toplo priporočil — nikakega rešpekta, posebno na nasem skalnem Krasu. Z vso silo in podlostjo nam zopet nudi in ponuja kot kandidata za državni zbor kmet» (???) Streklja. Pri njej namreö, pri „Soči" Drejcovi, so vsi kmetje. Tako je bil kmet za zadnjo volitev neki §e po imenu slabo znan Gabržček iz Tolmina. Tako hoče tudi za sedanje volitve vsiliti nam zaanega Loj- zeta iz Komna. Pa gospoda da izveste kakšne vrste, kmet jo ta, hočem za da- nes samo navesti ta le slačaj — za danes pravim, kakor bivši župan Ladvik. Pred 18 leti nekako je bilo, ko je trtna uš spoznala Streklja za dobrega prija- telja, je on to svojo največjo dobrotnico — ki ga je potem tudi prepeljwla v Dal- macijo — iskal in našel po na^em Krasa tudi tam kjer je ni bilo. Koliko je äe kmetovalcev, ki jim je rekel: „Te t*te lahko ven izkopljete, te ne bodo več za rabo," a vendar še danes močno rastejo in rodijo. S) tndi še taki kraji pri nas, kjer je on tačas več škode napravil kot trtna uš sama. la ta človek s „Sočo" vred hoče ladi v državnem zbora iskati te ŽaŽelke, ki je pa gotovo nikoli našel ne bo. Da je Strekelj popolnoma nezmo- žen biti za državnega poslanca, priznava tudi Drejc sam v svoji „Sočiu ter pravi, da bo že izvräevalni odbor skrbel, kako in kaj naj dela v državnern zbora, po dcmaCe rečeno, Strekelj bi bil le „lajer- kästen" in gicer aatomatičen, ki bi na vsak pritisk od Gabrščeka moral nekaj j zalajnati. Tudi dejstvo, da kmet Štrekelj \ niti po shodih ne more samostojno na- stopati, ampak ga mora spremljati ne- izogibni advokat Tre-o, nam znači do- volj, da bo tadi v državnem zbora moral imeti varha ali jeroba. Tako sodi naše Ijadstvo. „Soča" seveda pridno farba in sarba in je pri vsem tem jako usmiljeno prebižališče grešnikov. Z odprtimi ro- kami je tadi sprejela neko izjavo Lud- vika, bivšega žapana sežanskega, ki pa [ niti konzorcija naših babic ne vgaja. | Na Sežanščini po pirhovih dneh. Vaä Y. Povelje od Gabrščeka. Dopis s Knisa. General iz „Gospoake ulice", ki sliši na ime Gabršček Drejc, je razposlal na kraska županstva „petel", naj se takoj snidejo občinske btarešine v izvanredno sejo ter soglasno sklenejo in nemudoma poäljejo g. dr. Laharnarju nezaupnico. To komando naj ostane tajno, se je glasilo, in o natančnem izvršenju naj se takoj sporoči najvišjema liberalnema poveljstvu v Gorici, Ubogi Drejc, kako se nmn tmiliš! Ti še vedno sanjaš o neštevilnih četah, ki so pokorne tvojemu migljöju, a te čete so le v tvoji domišljiji. lmas sicer štiri oči, a ne vidiš, da si general brez vojakov. Tisti, ki se še slepo pokoravajo tvoji komandi, so le tebe vredni, nerazsodni pobi, ki, razgreti od žganja, po noči rogovilijo: Živio Štrekelj ! Ali ne vidiš, da to niso vojaki sposobni za moško bitko, nego kriplji, ' S temi si npaš zmagati dne 14. maja? Pametnim možem si že predobro znan, da bi še kaj dali na tvojo besedo. Bilo nas je sicer še precej na Rrasu, ki smo se dali zapeljati od tvojib obljub, in največ, ki smo se bali tvojega pasjega biča. Obljube nisi spolnil nobene, in kako bi tudi. ko ti je pri srcn tvoj žep. Tvo- jega biča pa se več niti pes ne boji, če ne morebiti tistih par odvetniških, od tebe odvisnih koncipijentov tam v Gorici. Kako naj bi se ga ustrašili še le mi kraški možaki ! Iz tega razvidiä, da za- stonj pričakuješ izvršenja svojega ko- manda. Le eno nezaupnico bomo dali, a ne-!e obč. županstva, nego vsi zavedni, svobodni kraški volilci, in sicer dne 14. maja. Toda ta nezaopnica bo veljala tvojemu varovancu Štreklja, dočim bomo g. dr. Laharnarja izkazali svoje zaupanje s tem dsu si ga bomo izvolili za svojega državnega poslanca. Mahorčičeve bolečine. (Dopis i/, SežiiiK1.) Še nikoli ni tako peklo Ludvika Mohorčiča, da ni več „zaslužni" sežanski žapan, kakor zdaj. Gabršček je ukazal kraäkim županstvom, da morajo dati g. dr. Laharnavju nezaupnico, a njemu se je ravno zdaj izpodmaknil županski stol. Še bi si upal nastopiti in zbnditi te „spečeu sežanske obč. odbornike, ko bi le ne imel na glavi toliko masla. To presneto maslo ! On, ki „se ne boji ne vie no pekla", je postal zdaj nekam potrt. „Goricau ma je zamaSila asta z onim „o tem rajši molčirno !*' Zdaj lšče le samotne in tihe kraje. Ali dela po- koro? Res, potrtben jo je. la da je donpel T tako v kratkem časa daleč na potn pokore, potrjaje sledeče: Prej si ni želel ničesar bolj kakor videti „kle- kalnrga zmaja poteptanega v blato". Dne 2. t. m. pa je imel naaproli nekema dahovnn polna asta spoatovanja do du- hovžčine v svoji krčmi. Dr. Labarnarj», rekel je, visoko spoätujem in priznavarn ter cenim njegove velike zaslage in iz- vanredne zmožnosti, prizuavam, da bi ne mogli najti bolj zmožnega moža za poslanca, kakor je on, le Skoda, da ni nastopil kot samostojni kandidat, nego kot kandidat ene atranke : Mi vsi bi bili zanj glasovali! Ko aem slišal te n&vdušene besede Ladvikove vstvaril sein si takoj o njem to-Ie sodbo: Lodvik Mohorčie, ta tako odiueoi priwtas brezverßke liberalne stranke, je ali breznačajnež ali pa je hinavec in ima za lepca onega duhovoa. On, Mohorčič visoko spoštuje g. dr. L*- harnarja, ceni njegove zasluge, priznava njegove izredne zmožnosti, ne ve za bolj sposobnega moža za poslanca, kakor je dr. Laharnsr, in vendar dela na vse kriplje zoper njega in, kjer le more, ga blati, ker je kandidat katoliških Slo- vencev, Toda ko bi bil g. dr. Laharnar nastopil kot soinostalni kandidat, bi se bil Lodvik izneveril svojim liberalnim načelom, bi bil obrnil hrbet Gabrščeku in brcnil svojega Štreklja in bi bil šel v ogenj za g. dr. Labarnarja. Eaj bi bil dr. Laharnar dragi človek, kot je zdaj ? Dragi Ladvik ! bodi značajen in odkri- tosrčen ! Če si prepričan o velikih spo- sobnostih in zasiagah dr. Laharnarja in jih priznavaš ter moraš priznati, izvajaj iz tega posledice. Ce pa osebno sovraiiš g. Laharnarja, ne prikrivaj hinavsko avoje mržnje, nego bodi značajen mož, in marsikaj se bo pozabilo. Občni zbor „Eksportne zadruge" za zelenjavo. V torek popoladne se je vršil v St. Andrežu v Lutmanovi dvorani občni zbor „Eksportne zadrage za zelenjavo", kate- rega se je odeležilo iz goriške okolice okoli 300 članov. Ta zadrnga vzbaja med kmetovalci v goriški okolici veliko zani- manje in apamo, da prinese boljših ča- sov posebno glede krompirja, ki se je ansko leto prodnjal po sramotni ceni 3—4 K kvintnl. Vsi kmetovalci v naš! okolici so prepričani, da je tako ceno zakrivil znani konsorcij v Gorici, kate- rega vodi neki f.'id. Shoda se je adele^ žilo tudi maogo dragih, ker govoriloseje splošno tadi o nekem političnem shoda, o poroda neke „agrarne" stranke za bli- žajoče se državnozborske volitve, »tränke, ki bi sedela na dveh stolih in delila lek- cije sedaj na levo, sedaj na desno, ter sama bila nekaka — nadstranka brez g la 8 i la. Občni zbor je otvoril s pozidravom štandrežki žapan g. And. L a t m a n ter dal besedo potovalnema učitelja kmetij- stva g. Ant. Št rekel jo, ki je pojaš- njeval zadrnžna pravila. Povedal je, da iz naäe okolice vsako leto izvozi pri- bližno do 550 vagonov krompirja, v za- drngo pa da je do seda] pristopilo okoli 400 kmetovalcev, ki pridelajo za 400 va- gonov krompirja. Dalje je rekel, da je prosil za zadrago deželne podpore, a da poslanci so preveliki gospodje, da bi se za to brigali in rekel : „Vidite, take po- slance imarno v deželnem zboru, ki se ne zmenijo za kmečke potrebe, ki nimajo 8misla za kmfčki napredek in kmetovo blagostanje." Takaj moramo nekaj opom- niti, namreč, da je g. učitelj Štrekelj vedoma vezal otrobi. Pricakovali bi od g. učitelja malo več lojalnosti. O^itanje, da se naäi poslanci ne zmenijo za kme- čke potrebe, ni na mestu, in tadi očita- nje, da so nafii poslanci zavrnili prošnjo za podporo-,,E^8portQi zadrugi" ne od- govarja re^nici. Ko se je šlo za dovolitev podpore ^Ettsportni zadrugi", so vsi slo- venski odnekovi clani glasovali za pod- poro. A kdo je kriv, dn imajo Lahi v gospodarskem odjseku večino ? Menda. ne na^i poslanci ! la a o bi tadi prišla proä- nja zapodporo pred deželni zbor, ali mis i g. ueitelj, da bi se ji drugače godilo ka- kor v odseku? Pri vsej dobri volji naši podlanci niso mogli izpoalovati podpore za „Ekaportno zadrugo", kar je samo ob sebi umljivo, ako se pomisli, da je de- želni poslanec iati Bombig, ki je na- čelnik konsorciju, ki je do sedaj izvažal skoraj ves krompir iz naše okolice. In Bombig imn za seboj celo laško večino. S tem menda je dovolj povedann. — V nadhljnem svojem govora je g. Strekelj navduševal kmete k skupnosti, vzajern- nofeti in rnedsebojnem podpiranja, ki je tdina rešitev kmetova. Za tem je uledila volitev načelstva. Nacelnikom je bil soglasno izvoljen g. And. Lutrnan, župan štandrežki, prvim podnaccliukom g. 1/. Koglot, posest. v Dol. VrtOjLi, dragim podnačelnikom g. Fr. Cernic, župan Aempeterski. Putem se je vršila volitev 8 članov v nadzorstvo, pri kateri priliki so se prikazula neka štandrtžku nesporazamljenja. Volitev je bila burna. S tem je bil oficijelni del zborova- nja končan. Tudi mi želimo novouita- novljeni zadragi najboljšega vspehi, da bi se ji posrečilo po vzajemnem delova- nja in medsebojmrn podpiranja doseči svoj namen. Poiitiki pa naj bodo znprta vr»tti v zadrago in ostati rnora lo gospo- darska zadrui?H, ki ima edini namen kmetn pomag^ti pri razprodaji svojih pridelkor. Nato pa se je začel političen shod, za katerega je bil pripravljen kot govor- nik nek Vrtojbčan, ako se ne motimo občinski redar. Govoril je o zanemarje- nju kmeta od strani dežele indržavo, da nima kmet pravih zastopnikov ter mahal na levo in desno. Iz celega na pamet nančenega govora pa se je videlo, da bi mož rad nekaj povedal, a da se ne upa z barvo na dnn. Iz vsakega stavka ae je Iahko opazilo, da ma nekaj tiči v grla. No, druge nesreče ni bilo, kakor le ta, da ni povedal tega, kar je v resnici ho- tel povedati. Prihranil je za drngo agod- nejäo priliko. In tudi mi pravimo, da najmanj ugodna je bila ta prilika za prevračati politične kozle. A govoril je vendar ! Reknl jp? d« se morajo kmetje organizing po vzgleda drugih stanov in da ne bodo slnžili posameznim osebam, ki rabijo kmeta samo za to, da po njih hrbtih splezajo na vrhunec p jlitičnega vodstva, a potem z viäave gledajo doli na ubogega kmeta, ki se od zore do mraka v pota svojega obraza tradi, pre- živeti sebe in dražino. Pozabil pa je imenovati take voditelje. Tadi mi nismo za take voditelje in z obema rokama podpisajemo govorni- kove besede, Ako pa je hotel govornik 8 temi besedami spastiti pušico na po- slancft v naši stranki, ma rečemo pa na- ravnost, da je tajec v deželi. Š tem je bilo shoda konec. Oarovi. Novice. Briska železnlca je postala ime- nitno agitacijsko sredstvo, brez katereg* nekaleri politiki ne upajo pri ti do svo- jega cilja. Spravljajo jo na zaupnih sho- dih v razgovor, kjer kontrola ni lahka. Naj bo dovoljeno, da izpregovorimo tadi mi o nji par besedij po inlorrnaciji, ki nam je došla od priHojne strani. Na zaupnem shoda v Stnartnem dne 17. fe- bruarja je predlagal sklicatelj thoda žu- pan g. Obljabek v odbor za brhko že- leznico prvotno izmed deželnih poslancev kot pred«iednika A. Jakončiča ter kot člana prof. B9rbu«a in dr. Treota. Na- čelnik slovenskega klaba deželnih po- slancev, ki je bil pri shoda navzoč, si je rapomnil, v katftre dežclne poslance ima- jo pospešitelji briske železnice posebno zaapanje, in je delal v deželnern zboru na to, da ho prišli v želczniški odsek, katerema je bila oddana prošnja radi briske železnic», prav imenovani trije gospodje, ki so tvorili, ker je odsek štel le pet članov, odsekovo večino. Prof. Berbač kot poročovalec dež. odbora v železniških zadevah na alovenski strani jd bil izbran nacelnikom odseka, A. Ja- končič kot ožji briski rojak poročevalcem o vloženi prošnji, medtem ko dr. Treo je ohranil mesto člana in votanta v od- seku. — S^je železniškega odseka, v ka- teri se je razpravljaia briska Železnica, j se dr. Treo, ako smo pntv poučfsni, ni ; udeležil, paČ pa je bil navzoö naöelaik ! slovenskega klaba dr. Gregorčič. V.^e bre- Za „Solski Dom": Našemu upravništva je došlo : Zlo- žila prijateljska družba pri g. Josipu Pa- hor v Medvejskem 6 K. Za Gregorčičev spornenik. Deželnosodni svetnik v p. F. 5 K ; \ Ivan Nepomuk Murovec, dekan v Črni- j čah 10 K; Otilij Madveš, vikar v Trenti j 5 K; Josip Kosec, župnik v Kamnjah 20 , K ; Gabrijel Devetak, gostilničar v Ko- barida 5 K; Anton Notar, ekspozit v Štorijah 3 K; Alojzij Novak, kaplan v Solkano 204 K; Pirjevec v Gorici 20 K; Neimenovan v Gariji 100 K; dr. Fr. j Frančk, občinski zdravnik v Kobarida j 10 K; Tomaž Rutar, karat v Št. Ferjana 10 K; (II. dar.) Prebitek vstopnine k pre- ' davanju v „Slov. Čitalnici" v Gorici 4635 K. S. ta. Avstrijaka financa ni itnela še načelnika, ki bi iz niča denar koval, kakor Dr. Gilö- vert. In prekmorska trgovina bi se raz- širila v neznane in neizmerne kraje, ako bi jej načeloval Andrej Gabräöek. Tri poalance in tri ministre ob enem voli, kdor dä glss navedenim kandidatom. Tri ministre in tri ministerstva dobimo v svoje roke, in ž njimi pravico, denar in trgovino, ki begati človeka. Denar sveta vladar, a bogalija zemeljska sreča ! Vsa sreča čaka Slovence, ako opustijo „Slo- gine" kandidate ter volijo imenovane tri gospode. €c8ta Dobrava - Vipolže - Grojna daja nekaterim ljadem povod, da äirijo napačne vesti o njeni uaodi v letošnjem zasedanja deželnega zbora in o posto- panja posameznih Ijadskih zastopnikov v tem azira. Dotična peticija ni bila od- dana petieijskemu odaeka, v katerem so imeli Slovenci večino, ampak gospodar- skema, v katerem so stali trije slovenski poslanci nasproti štirim ital. Poroöevalec o tej stvari je bil poslanec Klanöiö, ki je toplo priporočal, naj se odkaže za to cesto primerna deželna podpora. Ugo- varjalo se je od ital. strani, da cesta bo stala več nego je proračunjeno in da je pričakovati, da se delo izvräi tadi brez deželne podpore. Ugovarjanje od slovenske strani ni pomagalo, in stvar se je odložila. Ni ta je načelnik slovenskega klaba pojasnil V8O zadevo merodajnim italijanskim cla- nom in v naslednji seji gospodarakega odseka se je dovolila podpora 24.000 K za to cesto. „Edinost" nam na zadnje naše razmotrivanje o nezinožnostih in nespo- sobnosti g. Štreklja za drž. poslanca go- tovo odvrne: Poglejte na Štrekljevo de- lovanje v dež. zbora. Nato mi: Splošna izobrazba, ki jo imej deželni poslanec, se pač ne da enačiti z ohrazbo, ki jo imej državni poslanec. „Elinost" to ve- liko razliko pozna, in mi se čntimo opro- äcene, to podrobno razpravljati. In ko je zmožnost za dež. poslanca že mnogo nižje postavljona, koliko se le za na^ dež. zbor! „Elinost" saran so je zö natij jezila: da v njem ni nobaneg* parlamen- tarnega delovanja, da se vse deluje le * odaekih, da se v plenamu drago ne sÜ^1 nego glasovanje pro in kontra itd. Tako delovanje nalaga paö minimilne zahtev0 na zmožnosti poslancev. V takih deželnih zbonh ügarirati ni težko. Predloge in in- terpelacije v zbora čitati, kar se je prej napisalo po lastnem tradapolnem priprav- Ijanju ali po pomoči drngih, to ne kaže poslanske sposobnosli, to je pa delal zdaj poslanec Štrekelj, in prav pridno, odkwr kandiduje v drž. zbor. la vendar je vsak histroumen poslašalec v našfm dež. zboru žo davno izpoznal, da je colö to delo- vanje za pičlo nadarjenost Štrekeljevo prenajorno. On pač ni parlamentarec, on se tt žko izraža, njegovega govorjenja ne ustvarja logično mišljenje, on ni go- vornik, znanje jezikov odgovarja pač le njegovim štadijam. Površno znanje nem- ščine bi ma delalo kot državnemn po- 8lancu zapreke, katerih škodljive posle- dice bi nosili le njegovi volilci; njegove dijete bi tega ne občutile. Ako mož niti tega ne ve, da se ima predstaviti, ko pride v omikano družbo, kako naj s-e gihlje potem na parketih ministerskih sa- lonov'? Kaj naj doseže potem za svoje volilca pri razlicnih refVrentih, ki so vi- soko izobraženi in uöeni gospodje? la poslanec, ki k tem pridno ne zahaja, ki ni znnožen prad temi tenrnljito zastopati težuje svojih volilcev, nttj ne hodi na Danaj! fl/l. Vse te velike nesposobnosti g. Št^e- kelja pa skriva „Elinost" za njtgovo narodno odločnost. To, je res važna zahteva za vsakega kandidata. Oglejmo si torej tndi njo od obeh strani! „E I - nostine" oči kar slepi bliačava isarodne odločnosti g. Štrekelja. Kje jo je pa do- kazal? Morda v svoji alažbi vDdlmaciji? Ta pač nima za to priložnosti. Govoriti v domačem jezika z ljudstvom, ma vlada ne prepovedaje, ker ga je za to posta- vila, in ne men da za to, da bi vtepal dalmatinskim seljakom nemščino v glavo. On nima v vladni službi v Ddlmaciji z narodnim in jezikovnim vprašanjem prav nič posla. Pa poiačimo g. Štrekelja na- roduo odločnost v naäem deželnem zbo- rii! DeJ9tvo, da tu pa tarn vlado inter- peluje v nar. in jez. zadevah, ni še sma- trati za Bog ve kako nar. odlocnost. Nur. odloeen je v naäih očeh ie tiati uradaik, ki se ne boji zaradi nar. zahtev zanienti se Hvojim predstojnikom. Kaj se pa briga deželna vlada v Ddlmaciji za nar. zahteve goriäkih Slovencev. In tej vladi je gosp. Štrekelj podrejeni aradnik. Postavimo 8e pa na stališče okraj- nega glavarja ! Osrajni glavar je zastop- nik in zaapnik vlade in sicer na najbolj izpoatavljenem mesta nasproti ljadstvu. Ljudstvo vidi v vseh avojih dotikah z viado le okrajncga glavarja. Rdo pa za njim tiči, koga povelje (tudi proti lastni volji) ima izpeljevati, po tem Ijudatvo ne vpraša. DokJer si težuje JjuiLstva in tež- nje vlade ne nasprotajejo, ni okrajnemu glavarju težko izhajati, ali gorje mu, če nastanejo riasprotstva, takrat se ma godi kakor železa med kladivom in nakova- lom; raznme se : takema okrajnema gla- varju, ki ima arce za to ljudstvo, za svoj narod. In take napete razmere vladajo žal pri nas navadno. Z*to je slovensko čateči okr. glavar pri nas nboga para. Srce ma čuti za domače ljudstvo, a po- magati mu ne more, ker mora zvräev&ti povelja vlade, ki tega ljadstva ne ljubi. V takem slučaju bo odločno narodni mož Čuteč za narod, skuäal ostrine * nasprot- stva, ablažiti narodu v prilog, in s tem koristi naroda lahku več, nego sto in sto interpelacij v dež. zboru. katere interpe- lacijo so prepogosto stavljene z jedinim namenom, kričati skozi okno in s tem več sebi nego narodu husniti. Iz tega sklepamo: Nekoiiko manje „uärodne od- ločnosti" je več narodne odločnosti. Obrnimo to razmotrivanje na naäa kraško-vipavska volilna kandiiata! G. Strekelj je pokazal doslej narodno od- locnost edino le v dež. zboru. Ta odloc- nost je imela pa jako lahek porod: L. je 8- štrekelj že naprej vedel, da mu ta odlocnost oaebno ne more Sltodovati, 2 je vedel, da si s tem po ceni pridobi i'ne naroduega radikale». — Dc L*har- slar pa ni imel doslej prilike, zastopati kot zabtepnik naroda, pač pa kot za- atopnik vlade. Kot tak je mogel narodu koriatili le v tihem, akritem dalovanja za narod. Ako bi bil kričal skozi okno, bi bil prej pripravil p.»t naslüdniku, ki bi bil vladi boljše orodje. Koliko je ljadstva koristi', kažejo mnogoštevilna častna ob- čui^tvt; kako uialo mu je vlada kot Slo- vencu zaupala, kaže dejslvo, da ma je odtegniln referat o izgredih po cesuriöi- nem nmoru, in da g* je pregnala iz do- movine na tuje, kjer ne more Slovencern nič koristil1. — loteresantno bi bilo ve- deti, kornu bi „Elin." večjo slavo o na- rodni odlučnOMti, pela, ako bi ta dva mo- ŽK mogla menjati avoji htališči 1 ? Predno preidemo k nudaljevanju ten notic, si dovoljujemo za^Uviti ^Elinosti" ta-lft vpraäanja: 1.) flli je od vlade od- visni politični uradnik še odvisen, ako stopi v pokoj ? — 2.) Ce je, v čem obstoji ta odvisnost? — 3.) Če ni odvisen, kako je mogoče, da bi se sam delal odvisnega, ko stopi iz službe in žrtvuje boljšo pokojnino ravno zaradi tega, da bi ne bil odvisen ? — 4.) č\\\ in kako je mogoče dokazati, da je aktivni c, kr. potovalni učitelj od vlade ne- odvisen, upokojeni c. kr. deželnovladni svet- nik pa odvisen ? S temi vprasanji upamo siedujič ii- vabiti iz „Elinostr4 v-ie „htvarne arga- mente", a katerimi b»^ga kraäko-vipav.ske volilce. VrUm Bovčauoin privoščimo nji- hovo veselje na novem volivnem reda ; ali opozonti jih moramo na nekatere njegovo nedoHtatke, navedene v zadnji in iianašnji nasi številki, . ki |govorijo za to, da naj bi se ne potrdil volivni red v svoji sedanji obliki. Ugovurjaino slovesuo ! — Doe 16 fi3brui*rja t. I. je umrl vBoloniji ita- lijanski pesnik Josae Girducci v 72. leta svoje starosti. Bil je s;car nadarjen pe- snik, toda hud nasprotnik kräcanske vere in kat. cerkve. B i je Hkozi in skozi fra- mason. Živel je brez vere, umrl brez vere in pokopan je bil brez duhovnika. Ob pogrebu so bili zbrani vsi fram*aoni iz Italije, ki ao položili vence na krsto. Se- vedu je bilo zastopano tudi goriško me- ato a Hvojim vencem. Judje in polkri- stjani iz G >r,C'} S) pohiteli na pogreb — mej njimi Pinaocig in Bader ! Naj označimo značaj Carducci-jev a par citati iz njegovih pesni I Zložil je himno na cast satanu, v kateri pravi : „Tebi, o satan, se bodo zažigala kadila [in vršile obljube. Zmagal si Jhovo, Boga duhovnikov I" 0 Vatikanu poje : „Prokleta bodi, slara vatikannka kruta | volkulja, F'roklel te je Dante, proklel Tasso !" Poleg tega je bil mož garibal- dinec in had nasprotnik Av- a tr i j e. Katoliški listi, ki izhajajo v Italiji, ki ne presojajo mož le z narodnega sta- lišča, so pisali o Garducci-ja: „Moralno zlo, ki je je proozročil ta mož, prösega v neakončnl men dobro, ki je je storil na književnem polji. Cirducci-ju je bilo krščanstvo nazadt ja^ko, paganstvo pa na- predno. NjegDve ptjsni so polne sovraätva do vere. To sovraätvo ga dela surovega. Gorje m ladin i, ki jej pridejo v roke take pesn i". (üaitä Gattolica v F.renci). Li za lakega moža je predlagal go- riäki župan Marani v mestni aeji trajen ppomenik v Gorici, ki naj bi obstojal v tem, da se prekrsti „Gosposka alica" v „Girducci-jevo ulico !" To je onečaščenje goriškega mesta, ki je bilo in je še vedno katoliško in avstrijsko ! Proti temu ko- raku goriäkf ga župana in goriäkega mest- n^ga aveta ngovarjtimo slovesno ! Žalostno, da ni bilo nobenega v mestnem sveto, ki bi ugovarjal temu sra- motilnema činu ! — Nagle snirti preminol je v noči od pelka na soboto Anton Šfiligoj, vikar v pokoju. Rodil se je 15 juuija 1827 v Biljani (l)rnovka) ter bil v du- hovnika pOBvečen 21. sept. 1854. Nje- gova zadnja s'nzba jn J)iU v Kostanievici na Krasu ; p, t in ae je presell v Gjrico. Zidnjc dm, an % sifjoci ob 7. un. se je pritožftvai znancem na sprehodu, da ga zapira v prsih. Naj počiva v mira! — Poročil ae je danes v Trsta g. Angelj Üeklf» va, rodom Vipav»c z gosp. lvanko U r b a n č i č. Gjspod De- kleva prevzame a 1. majem v najem hotel pri zlatem Jelenu v Goric'. — Zasliiženo odlikovanje. — Bla- zij Girkiö, km^tovnlec in po^estnik v Orehovljah pri B ljah je odliiovan od Nj. Veličanstva presv. cesarja a arebrnim za- alužnim križem. To odiikovanje si je za- služii odlikovanec z junaškim činom, ko je v septembru 1906 resit gotove smrti zidarja Podberaiča, katereg* jb zasulo kamenje v občinskem vodnjaku. Odliko- vanec se je spustil v vodnjak, opravljal reševalno delo sam tri ure, v vedni ne- varnosti, da se še drogo kamenje na nje- ga vanje. OJIikovanca, moža krAöanskega mišljenja naše ibkrene čestitke ! — Gostovauje slovonskcga eu- SPinbla i/ Ljubljane. Člani slovenskega gledališča iz Ljubljane prirede 3 gledališke predstave v Gorici in sicer v soboto „Iilgo", H. Hauptman, v nedeljo „Potopljeni zvon", H. Hauptman in v torek burko „Na le- tovižčti". Radi gostovanja g. Verovšeka v nedcljo v Trstu se je moral reportoir v toli spremeniti da sc na nedeljo igra „Potopljeni zvon" in v torek „Na letovišču". Te pred- stave so imele najlepše vspehe na ljub- Ijanskemu gledališču. „Elga" se je igrala štirikrat, „Potopljeni zvon" štirikrat, in „Na letovišču" štirikrat pri razprodani hiši. V igri „Elga" se prosi sl. občinstvo da ostane na svojih mestili ine.d premori ker se igra neposredno vrši naprej, in y premorih se pojejo koralne pesini menihov, katere po- večujejo spložen vtisek, le med četrto in peto podobo je daljši odmor. — To je jedina igra tega genr^ — Stimmnungsbild — in v vseh gledališčih Avstrije in Neničije je dosegla najlepše vspelie. — ..Potopljeni zvon" ima pa toli poezije in komad pri- merjajajo Nemci kot perdant. Götejevemu Faustu. In naj Povodnakov „Kvoraks" ne sili občinstva k smehu. Burka „Na letovišču" je bila namenjena nedeljskeniu občinstvu, ali menimo da bo v torek naše gledališko ob- činstvo istotako razpoloženo za burko in sfneh, za šalo intrige ter Verovškove dov- tipe. — Vsled gostovanja ljubljanskega gle- dališkega ensambla je Čitalnica na prošnjo članov rada odgodila svoj nameravani Gre- gorčičev koncert na priliodnjo nedeljo, ter upamo da se naše občinstvo tem bolj od- zove tem predstavam, ki so zdrušene z ve- likimi troški in požrtvovalnostjo posameznih članov. — Spromemba posestva. — Šta- njelaki grad, ki je bil doslej last barona Sessler-HtTzingerja, je prešel v roke neke Iržaške družbe, ki ga bo najbrže priredila za poletna «tanovanja tržaških letovičarjov, ki rndi zahajajo v Stanjel na sveži zrak. Štanjelcem je jako žal, da je baron Seasler prodal švoj grad. Bil je Sessler velik dobrotnik štanjelske občine. — V Orkiiom bode v nedeljo dne 7. aprila ob 3. uri ,'popoldan v dvo- rani „Gospodarskega doma". Slovea- nostprvoobhajalcemcerkljan- ske duhovnije. Na vsporedu je veö primernih deklamacij, kakor „V jutru prvega sv. obhajila," „Kaj sern čutila danes pred oltarjem?", „Nagelj", „Trden sklep prvoobhajancev", „V spomin" itd. — katere bodo prvoobhajanci sami de- klamovali. Pomnoženi cerkveni pevski zbor bode zapel Nedvedovo pesem za mešan zbor „Boga" in Dp. Fr. Witt-ovo kantato op. ,.Hvaljen bod' Jezua Kristas", za pe- toroglasen meäan zbor z sopran in alt solo. Ta obširna skladba se odlikuje po 8vojih lepih v cerkvenem duha napi- sanih melodijah. Skladba je skoz in skoz efetnega značaja: vredno delo velikega mejstra Dr. W.tt-a. — Ekskuriranje v Krminu. — Naznanja se, da bo zacenäi z 10. anrilom 1907 t. j. s prihodnjo sredo g. dr. Hanrik Tuma, odvetnik v Gorici, imel vsako sredo in petekv Korminu, kamor do danes ekskurirajo samo italijanslci odvetniki, svoje uradne dnevp. Pisarna v hiši gostilničarja gosp Karola Sgubina. Uradne ure oe 8l/2—12 predp. in od 2—iV/2 pop. P») potrebi se uradni dnsvi Bpremene oz. pomnož«. S tem se nudi našim, posebno zapadnim ßricem prilika posluževati s^ v svojih "pravaih zadevah pravmka — Slovene i, domačina, ne pa lu^cev. — llraiiiliiica in po) pi'ri»nj;i %% dobili. Kuharica se išče za nekega gospocla duhovnika. \?eč se izve pri našem upravništvu. w^W w^tr v^r w*& ^r** w^r *w^w ^Hw w^r W w Prodajalna z mešanim blagom se proda, oziro- ma da v najem. Pojasnila: A. Casa- grande v Ajdovščini. Za mauufakturno trgo- vino išee se blagajničopha, ki je zmožna slov., ital. in nem. jezika. Ponudbe uasloviti: Teod. Hribar, Goriea. Pozop! ' Edino naš rojak v Gorici, optikar I. Primožič, v ulici Vetturini št. 3 ima veliko zalogooptičnih izdelkov, kakor: Raznovrstna očala, zlata in iz iiikla, ste- kla iz kristala, v vseh števJkah. V zalogi ima razne toplomere, daljnoglede, baro- metre, mikroskope, vage za vino, za žga- nje, za špirite, livele za zidarje, mizarje po najnižji ceni. Izvršuje vsakovrstne poprave in iste dostavlja na dom. W W W V W WW ix^jp w W & & W W W WWWwwVWW WwSnjpiR) Moščanske pi- j m vovanu!«, in domačega žganja I. vrsto v 2 steklenicah, kojega pristnost sc jamči. ® Zaloga ledu katerega sc oddaja le na Ijt dobclo po 50 kg naprej 2 Vino dostavlja na dom in razpošilja 8B po želoznici na vse kraje avsLrijsko-ogrskc (^ države v sodih od 66 1 naprej. I Cene zmerne. Postrežba poš- * tena in točna. i* /a i* *a m ja n 6a M/rn lipv dddiii lie. Nihfe naj bi ne pil močno razburjajoče zr- nate kave ncmežane! KBtliroliicrjevn ICllOf |)]>UVli Mlndiin kiiva sam a se je obnesla najokusnejšo primes, ki lahko prebavna, ledilna in krvotvorna spcši zdravje. \fy> ..••¦¦..V. Otrokc w bi bilo samo s-^^y še navajati * Kathrelnerjeve kave. S fmi S 2 7 24 SKLEP. Konkurzna masa pok. Franca Vidic v Kanalu. Dovoljuje se dražba promakljin. spadnjočih v konkurzno maso pok. Frana Vidic, bivšega žup- nika v Kanalu, in popisanib v inventarju dd. 4/2 11)07 opr. št. S 2/7/3 razven onib popisnnib pod ločko VIII 26 in 27 ter pod točkami IX, 1 — 7, 9—20, 22, 23, 25 30, 32-67, ki so priznane lastnina tretjih oseb in doloca se v to svrho dražbeni narok na dan 18, april&i 1907 predp. ob 9. uri v župnišču v Kanalu. Nalnga so lukujšnjemu izvršilnemu organu, da upravi dražbo s po- močjo cenilcev. C, kr. okrajno sodišče v Kanalu odd. I. due 25. marca 1907. Ugodoa frilla! Namesto 18 K 7 K. i Krasna rem. ^HH fllorja srebrna ^ nra s 3 moČ- nimi pokrovi lepo pravirnna, natdnčno idoča 3Ietno gamncijo, pr< ti povzftju za 7 K J. König, Uhrenfabrik Dunaj VI!., Westbahngasse 36. Izvrstno pecivo priporoča spoiHovzuiini meščanom iu okoličanoni pekovski mojstor JAKOB BR8TUŽ v Goriei Šolslta ulica Ht. it. \ V zalogi inia in proriaja nioko prve vrsto iz Majdičevega niliiia. „CERES"! ni nikak ^urogaf. Rastlinska mast r|i|jR so irtiskava v ^"11^ našili laborato^jih iz osušenih oroho ihzrn. udSlllllSJLd Ml * • I \ nudi največje ljh l jU jamstvo zasnažnost N15. HazpiKujoiuo tiutočaj za mast Oi«s, pri kntori'tii lahko vaaka Rospo- (iinj;i dobi do 1 ft.000 K. l'ojasnila so dob« pri vsakoiu boljbom tr^ovcu. Georf? Schicht A.-si. Oddolck : I.itliorat. I'i'ililtiili hrunil Ccros. Altöll čevljar ____ _________. v Semeniški ulici 1 v ^orici priporoöa se za raznovrstna naročila po meri j VM gospo in ^ospodo. Naročila se izvršuje hitro. RAZ6LAS. Stavbeni odbor za zgradbo „NARODNE SOLE" v St. Jakobu na Koroš em vahi p. n. obrlnike. nnj blu»ovolijo udelcžiti ofertne obravnave v zadevi zgradbe I imcnovanc sole. Ponudbe za celotno dolo ali pa za posamezna dela naj ! se podpisancmu vpošljejo najdalje do 10, aprila 1907. Načrli, račun in stavbeni pogoji so od 27. t. in. do zgonij označe- nega dno (izven 30. in 31. marca) vsak dan popoludne na vpogled v župnijski ali pa v občinski pisarni v Št. Rožu. j Posamezna dela z malerijalom ! vred so proračunjena : i 1. zidarska oela na K 56.886* — 2. lesarska dela na K 11-778-4-5 \ 3. kleparska dela na K 1.23360 4. mizarska, ključavni- : čarska in steklarska ; dela na K 20.928*30 5. lončarska dela na K 2.276*-- ' Skupnj K 93"irr2T35 j Slavbeni odbor si pridržujo pr.i- vico, lako skupno delo kakoi' .Indi posamezna dela oddati po" svoji pio- sli volji, brez ozira na. vposlanih ponudeb viyocino. . ŠI. Jakob v Rožu, 20. nuirca 1907. ' Za stavbeni odbor: i i ] Matej Ražun 1. r,, ; župnik. j 1 ,CeutFaIna posojiluiea' pegistrovana zadruga v (ionei, uliea Yctturini St. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesEčna odpIacilQ u petih letih in sicer v obrokih, ki znasajo z obrestrni vred, za vsakib 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 na menicB po 6°|0, na vhnjižbo po S1|2°|0 y Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. Dobri tkalci in fkalke kakor tudi delavci in delavke za prcdilnico se takoj sprej- m