69. številka. Ljubljana, v soboto 27. marca 1897. XXX. leto. SLOVENSKI MOD. |ghaja «t»k dao awe*» p r> g t i piejtrunii 7H »Tttro-o^prske dežele m me leto 15 gld., za pol leta « gld., za četrt leta 4 gld., za jedeo n «ec l gld. 4U kr. — Za Ljubljano brei pi.siljunj* dom zi* vse leto 13 gld., za četrt leta '6 gld. 30 kr., za jeden mes^e l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnj« dežele toliko več, kolikor po&tniua zna&a. Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po b kr., če ne oznanilo j eden krat tiska, po 5 kr., če ne dvakrut, in po 4 kr., ee se trikrat ali vci'krat liska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredništvo in npravnittvo je na Kongresi.eiu trgu 6t. IS. II P r ii v n i A t v u naj Be blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, vse administrativne stvari. Slovenski poslanci in Jugoslovanski klub". Cenjeni „Slovence" v svoji številki z dne 24. marca t. L torej ne ve, kaj sem se raz$ovarjal z novovoljeoimi poslanci, okolo katerih sem te dni bil hodil v Ljubljani. Drage volje astrežem njegovi zvedavosti. Pri tej svoji izpovedi ne bodem se zmenil za hudomušne opazke, s kojiai je omenjeni list zabelil svojo notico. Politično življenje mi je v t< l ko že ustrojilo kožo, da sem postal popolnem nepnstopen časnikarskim ljubeznivostim svojih političnih nasprotnikov. Kak pesel tedaj in kaki nagibi so me te dni bili napotili v belo Ljubljano? Gola domovinska dolžnost, gospoda „Slovenčeva", izvirajoča iz istinitoga čuta za narodni in deželni blagor! Prisvajam si namreč nekoliko politične razsodnosti ter nekcl ko preudarka ghde dejanske parlamentarne situacije. Kakor vsak trezen rodoljub sodil sem i jaz, da so v skrajni nevarnosti najvitalnejtie koristi našega naroda, kakor hitro nastopijo naši poslanci na Da-naju zopet kot „membra disjeeta", mesto d« bi, spo znavši skupnost iut>resov, zjedinili se s hrvatskimi in srbskimi tovariši v jedno parlamentarno skupino, V „Ju -'( nluvMisk: klub". Ta misel, katero sem v prijateljskem razgovoru priporočal tudi gg. poslancem „Slove čeve" stranke, pač ni izliv meglene sentimentalnosti, tem več rodil jo je praktični razam startnega pilit ka. Povsem jasno je, da smo izgubljeni elovenski po slanci, da na neodpusten način prejudiciramo naj važnijšim vprašanjem, ako domači prepir zanesemo v državno zbornico ter se ne moremo premagati v toliko, da bi, pozabivši mejsebojna stvarna in osebna nasprotja, (kupno branili skupne narodne zadeve in interese. Uspešnost parlamentarnega delovanja vsake frakcije zavisna je namreč od več faktorjev. Na njo uphva splošna konstetac ja, število dotičnih Členov in njihova disciplina, končno tudi osebna spretncfet ia parlamentarna izkušenost pojedinih poslancev. Kar so tiče splošne konstelacije, trditi moram LISTEK. Narodopisni muzej na Dunaju. Od h v i ■ i 1111 i ■ imamo na Duua;u nov muzej za avstrijsko narodopisje. Dasi je Še skromen, — na stavljen je v je ini sami veliki dvorani v borzinem poslopji, — veuder je izvanredno zanimiv. Omenim naj torej na kratko njegove glavne izložbe, zlasti one, ki so iz nadih krajev I Veliki vspeh narodopisne razstave v Pragi in po nji nas ali sklep, da se zgradi ondi poseben narodopisen muzej, je bil najbrž povod ustanovi temu muzeju po društvu avstrijskega narodopisja. Takoj pri vstopu zapaziš velike božične jaslice, ki štejejo 256 človeških. 154 živalskih kipov in 24 zgradb. — V ozida vidš zgradbe betlehemskoga mesta, iz katere g« prihajajo v dolgi vrati trije modri 'l jutrovega s spremstvom proti sredini, kjer je votlin« s sveto družino in s pastirci. — Na levi vidiš beg v Egipt; potem Jezusa v templju mej pismouki; na desni je v lični zgradbi ženitovanje v Kani galilejski. — Z lo originalne so obleke posa Baznih oseb. Te jaslice so dospele iz Tirolskega, Izz» svojih detieskib let se spominjam še dobro, da BtQo otroci hodili gledat vsako leto v Ljubljani *ftkje na starem trgu velike lepe jaslice, ki so nam ■ • • - ■ ■ • —-— pač, da položaj še nikoli ni bil tako ugoden za slovensko delegacijo, kakor baš dandanes. Državni zbor, broječ 425 poslancev, razbit je v obilico maloštevilnih frakcij. Najmočnejši klnb je dandanes mladočeški, broječ le 62 členov. Jasno je torej kakor beli dan, da jugoslovanski klub, kateri bi imel 29 členov, postane že po svojem številu tako važen in čestokrat odločilen faktor, da ga ne bode mogla prezirati nobena vlada. Konstelacija je tedaj skrajno ugodna za nas, toda izkoriščati jo moremo le v tem slučaju, ako ee zjedinimo v jedno organi.no celoto. Vpoštevati nas bode le tedaj, ako smo združeni. Maloštevilne frakcije 7—8 mož se običajno ne uvažnjejo, ali upliv in parlamentima veljava raste v geometrični progresiji, kakor hitro jih pomnožite na 20 — 30 glasov. To se vidi že pri vol tvi v razne odseke. Povsem gotovo je, da bode jugoslovanski klub primerno zastopan v vseh odsekih, dočim se na male ntrinke prerado popolnoma pozabi! In sedaj dejanska usposobljenost posameznih naših poslancev 1 „Slovenec" je pač sila optimističen presojevalec vsikdar, kadar se bavi z ocenami lastnih svojih pristašev. Izogibljem se pa vsaki preti kritiki, le to dovoljujem si naglafiati, da je izurjenost poslancev največ zavisna cd temeljitih razprav in obilih vaj v lastnem klubu. V t-m ozirn mi pa nihče ne bode ugovarjal, da so razprave o dotičnih parlameotarnih vprašanjih v večjem klnbo, obsegajočem razna mišljenja in večjo različnost nazorov, mnogo bolj poučne, nego razmotri-vanja v pritlikavih skupinah, zlasti če v njih prevladuje le jedno mnenje. Iz vsh t h pr< mu se da tedaj izvajati umovanja da je uprav dolžnost slovenskim poslancem, združiti se s hrvatskimi in srbskimi zastopniki v „Jugoslovanski klub". Pomisliti treba, koliko vpra-šinj, preznamenitih za politično in za materijelno bodočnost našega naroda, bi tak k!ub mogel pospe siti. Ns bodem vseh našteval, le nekoliko jih bo čem navajati. Zid nji dogodki na Primorskem obelodanili so, da sa mora temeljito predrogačiti sistema lokalne vlade v tej nesrečni deželi. Z z dr u prikazivale ves stari in novi zakon v svojih glavnih 7gi dbab, in ki so imele mehanično gibljive osebe Štele so morja do 1O0O kipcev. Vsekakor naj se, ako so te in d ■utre pri nas še ohranjene, na nje skrbno pazi in jih obvaruje! Za jaslicami se vrste kmetske sobe in kuhinje. Znamenita je mej turni spalnica iz Beljaka. Nje pohištvo je bilo last meščanskega kotlarja. Tu vidiš: veliko rožasto omaro, v kotu uro z orgijami, ki 'grajo 8 komadov, mizo s ploskvo razaobarvenih lesov, izrozlane stole in dvojno poRtelj. Perilo ima pristne slovenske okraske. — Razstavljena je dalje češka stanica iz Moldavije ter izbi oilezijskih Goralov in Slovakov, v kateri sta dve figuri ni v moški in ženski narodni noši. — Oprava vseh teh stanic je jako zanimiva ; le škoda, da je njihovo število tako majhno ? Ob stenah dvorane so v omarah najraznovrst-nejše izložbe, razvrščene so večinoma po predmetih. Vseh objektov v muzeju je nad G000 ' Razvrstitev je vsled tesnega prostora sem ter tja pretrgana, a drngod zopet prenakepičena; no, vse je izloženo po možnosti pregledno, tako da se lehko proučnje različnost raznih narodnosti. Tu vidimo posode iz gline (mej temi zbirko iz Srednje vasi na Koroškem,) iz stek'a, iz porcelana, jedilno orodje in kuhinjske priprave, ko zarce, steklenke, Čutare in razne vrče. (Mnogo tega ženim i silami lahko dosežemo, kar je neizogibno v obstanek naših primorskih bratov ter v ohranitev avstrijske državne ideje na obalih sinje Avstrije, ako Brno pa razcepljeni, potem bode zaman vse nišo rizadevf nje! Na Koroškem urediti je šole in urade tako, da se slovenski živelj obrani pred grozečim potujče-vanjem, istotako treba je rešiti na Štajerskem izgubljeno celjsko postavko v tej ali oni obliki. Celotni jugoslovanski klub bode tudi v toh ozinh gotovo imel mnogo tsh'nejšo besedo, nego majhni odlomki, na katere se sicer razcepimo. In koliko je gmotnih preznamenitih vprašanj, katera so v nevarnosti, kakor hitro jih ne podpiramo z vplivom združene velike frakcije! Deželno gospodarstvo na Kranjskem na pr. je v skrajni nevarnosti, ako se o priliki ogtrske nag dbe, oziroma o priliki zvišanja konsumnegs davka na žganje ne doseže primerni „praec piumM za Kranjsko. Prizadeti smo d*lje z nekaterimi problemi železniške politike Uprav v sedanjem položaju bode mi goče, uživo-tvoriti belokranjsko progo ter ob jednem zvezati dolenjske železnica še po drugi črti, iz Novega mesta preko Bele cerkve, Santjarnej in dalje 8 sosedno Hrvatsko, — t da izjalovijo se nam vsi napori, ako ne pritisnemo kot r ril vi zverižena masa vaeh jugoslovansk h poslancev 1 — Te konkluzije so čisto zasnovane in povsem ■ eovržne. Celo to jih ne more omejati, da se jih drznem izu9titi jaz, oni poslan°c telai, kal ri nima po „Slovencu" niti najmanjših simpatij mej svojimi jugoslovanskimi tovariši. Temu uasproti moram na-glašati le jedno: tu gre za dobro, pošteno stvar, in ta, vsaj pri poštenih rodoljubih, ne hi smela biti oškodovana niti v slučaju, ako jo priporoča in zagovarja mož, kateri je pri „Slovecče-vem" uredništvu v t.kiati nemilost', kakor žalibog moja skromna oseba. Končno le še jedno besedo! Iz „Slovenci-vili™ besed razodeva se bojar^n, češ, Šuklje priporoča „Jugoslovanski klub" iz osebne častohlepnosti, ker hrepeni po vodstvu. Gospoda moja, ta vaš strah je prazen! Za stvar mi je, vnanjosti preziram. je iz Kranjske) p'pe, pušice, pasove in jermenje, priprave za razna ro na dela, glasbena orodja in godala, karte za igre, pratike, tehtnic«, obleke in i perilo, deloma v kr s h, doloma na Rgurinah. Figurin je zlasti mnogo iz Dalmacije, predstavljajočih nam možke in ženske noše iz okolice zadursk« kninske in dnbrovniške; — v tigurini sta tudi Slovakinja in Hiuul, ter ženska iz Kočevja. Razstavljene so mnoge ženske „avbeM, ženitvanske, praznične in delavniške; v velikem št*vilu so zastopane iz Koroškega in iz Kranjske. Nt-katere od teh so darilo vladnega svetnika pl Giobočnika. Nadalje je tu zbirka krink, kakoršne so bile v rabi pri uprizarjanji narodnih iger na Tirolskem in Sol-negraškem — ter zbirka lepotičja; zlasti je zrame-nito eno iz Dalmacije. Videl s»oa pečnice (mej temi sem pogrešal one, po Kranjskem toli razširjene pečnice s podobami M itere božje), svetilke in svečnike, ključe in ključavnice, kuhinisko in poljsko orodje, zbirko kolovratov, ncž*v, sekir itd. — V velikanskem številu 80 izločene tudi svetniške podobe, kr ž', rožni venci in božjepotni spominki. Ogromna je končno zbirka p:sanic ali pirnhov, nekateri iz krasno ornamentiko in napisi. Iz hkš h krajev nisem mej njimi opazil nobenih. Dasi so piruhi povsod velikonočni ob čaj, ne vem, ali jih ne delajo pri ras več v onem umetniškem načinu kot nekdaj. Vse- Zđrožite se v celotno skupino, delajte za narod, kat*ri Vam je poveril častao svoje zanpanje ter izročite vodstvo onemu poslancu, koji nadkriljaje svoje tovar Se po svoji razsodnosti, svojem znanju in političnem ugleda 1 Preskromen sicer nisem, vendar Vat zagotavljam: Jai za svojo osebo bo dem presrečen, ako me objektivna nepristranska ocena v vseh tih ozirih proglasi celo za zadnjega in najmanj vs p os ob I j en eg a mej vsemi našimi zastopniki! Na Dunaju, 26. marca 1897. _ Fr. Šuklje Ne bodite malenkostni! Z zadoščenjem Brno zadnje mesece opazovali, d i se klerikalna stranka čedalje bolj uklanja narodu želji, katero je prvi sprožil naš list, naj bi se vsi jugoslovanski poslanci v obrambo narodnih iiteresov združili v jeden skupen klub, in to je na naši strani znatno nplivalo, da se tekom državno-zborske volilne borbe nismo posluževali jednakih sredstev, kakor nasprotna nam stranka. Nam se zdi jugoslovanski klub tolike važnosti, da min zaradi njega marsikaj prezrli, da bi se le načelna razlika nuj narodnimi in klerikalnimi poslanci ne premenila v osebno nasprotstvo in da bi to ne razdrlo, kar se je pred volitvami dogovorilo in razglasilo. Ne vemo, kakega mišljenja so klerikalni po slanci sedaj glede jugoslovanskega kluba Prikrivali so to jako skrbno do dmašnjega dne. Vemo, da so nekateri cdločoi nasprotniki tej ideji, dasi je bilo v naprej pvedano, naj bi veljala klubova solidarnost samo za gospodarska in naredna vprašanja, v dragih pa naj imajo poslanci proste roke, in vemo tudi, da so nekateri klerikalnih zaupnikov gorki prijatelji kluba. Sedaj, v zadnji uri, tikoma pred odločitvijo, 8e je postavilo klerikalno glasilo nakrat na jako malenkostno stališče, katero nas je močno osupnilo „Sloven»ea je priobčil v četrtek notico, katera se glasi tako le: „Dvorni svetnik Šuklje je pričel te dui z Da n ja v Ljubljano ter hodi okoHi novoizvoljenih drž. poslancev, z namenom, da poizvć, koliko je kaj politična ura. Ne vemo sicer, kaj da se je ra2go varjal s svojimi tovariši, toliko pa lahko rečemo, da je svetnik Šuklje najmanj sposobna oseba, na govarjatt naša poslance za kako posebno akcijo; kulti mi ne poznamo noben»ga izmej jugoslovanskih poslancev, ki bi vh hI tako malo simiatij mej svojimi tovariši, kakor oprav Šukl;e. Žal bi nam bilo za ves trud, ki smo ga imeli pri volitvah, ako bi imel naše poslance voditi — Šuklje." „S'ovenčevo" stališče je tako malenkostno, da bolj ne more biti. Zdaj, ko je treba oživotvoriti važno hI jm, zdaj, ko se sestavljajo v novoizvolje nem državnem zboru parlamentarne večine m se kaže na horicoetu eventuvalaa prememba našemu narodu toli kvarnega sistema, zdaj dela „Slovencu" najvpč skrbi in se mu zdi najvažnejše, kdo naj kakor je želeti, da se ozirajo naši rojaki na poziv, katerega je priobčil prošlo leto , Slovanski Svet" o tej stvari ! Naštel sem tu razne skupine, dasi površno, a že iz tega se uveri vsakdo o bogati zbirki dunajskega narodopisnega muzeja Želeti je, da se še popolni ter si pridobi primerneje in večje prostore. Sedanji so zato nengodni, ker je razsvetljava nedostatna in so torej nekateri razloženi objekti povsem v temi. Kolikor sem se uverii sam, je obisk muzeja precejšen. Mnogoštevilnejši bi bil, ako bi listi t po sarjali v posebnih člankih nanj; tako pa, ker ga samo navajajo v sporeda dnevnih znamemtostij, izložbe marsikdo niti ne opazi ter ne ve, da si je dunajsko mesto pridobilo v njem znamenito in po očno zb-rko. Ker pri nas najbrž še ni mogoče, osnovati lastnega muceja v isto evrho, naj bi lastniki pri mernjh znamenitostij taiste ali podarili ali prodali *) društvu /a avstrijsko narodopisje na Danaju; ki je ta muzej zasnovalo in ga vzdržuje. — s — *) Nikakor ne! Idejo, da se zasnuje tudi za Slovence potrebni narodopisni muzej, je sprožil prav v nafietn listu lansko leto slovenski pisatelj, in ta ideja se bržčaB tudi uresniči. Dotlej pa naj bi se sbranjevrtle vse take značilne, zlasti j>a žo redko starinsko narodno stvari v ljubljanskem muzeju, ki naj bi odprl za to nekaj posebnih Bob! Prodajuti tujcem domače zanimivosti in starinosti radi tega kar najodločnejse odsvetujemo! Svoji k svojim! Op. uredništva. postane načelnik eventavalnema jugoslovanskemu kluba. Šuklje je prišel v Ljubljano z istim namenom, kateri je pripeljal sem tudi Spinčiča, da se infor maje o razmerah, in potreben je bil taci h informacij toliko bolj, ker ni bil, odkar je izstopil iz dri. zbora, v nobenem kontakta niti z odločilnimi možmi klerikalne stranke niti s svojimi narodnimi somišljeniki. Šnklje ai ničesar zahteval in ničesar iekal, nego le poizvedoval, kako nameravajo v bodoči zbornici slovenski poslanci postopati in kake misli in želje vladajo mej pristaši obeh strank. .Slovenec" je napadel poslanca Sukljeja, dasi v to ni imel nobenega pravega povoda m ta napad se nam zdi tel ko manj umesten, ker je zdaj čas za resno delo in ne za osebne in malenkostne prepire. Konstelacija v državnem zboru je taka, da bodo slovenski poslanci lahko marsikaj izposlovali, ako bodo eol'darni, izposlovali zlasti za tlačene izvenkranjske Slovence, kateri so pomoči najnujnejše potrebni, in kdor v tako važnem in odločil nem trenotku maleukostno postopa, tisti si nalaga veliko odgovorne st. Nam hp ne zdi vprašanje, kdo postani načelnik jugoslovanskega kluba, tako važno, da bi radi njega kdo mogel delati ovire združenju jugoslovanskih poslancev. Pr»a in glavna strar je, da se poslanci izjadinijo na ekupno postopanje, kar zahtevajo naši gospodarski in narodni interesi, načelnik klubu pa bodi vsa) v začetku neprononsiran mož, kateri je vreden zaupanja, tudi če v parlamentarnih zadevah ni tako izkušen kakor marsikateri drugi. Ne dvomimo, da je mej jugoslovanskimi poslanci dobiti tacega moža, in zadostoval bode, dokler naravni razvoj razmer ne pokaže, da je treba premembe. Tedaj pa naj postane načelnik klubu in vodja poslancev tisti, kdor si je pridobil največ ogleda in veljave, kdor je največ delal in največ dosegel, kdor je s svojim talentom in 8 svojo marljivostjo si pri dobil občno zaupanje, pa pripadaj do-tičnik kateri koli strankil To je naše sta lišče in če je zavzame tudi „Slove^ec" in preneha biti malenkosten, bo to narodni stvari samo na korist. V I JiiMJitiil, 27. marca. n Reichsvvehr■, oficiiozno glasilo, katero dobiva svoje itifjrmacije v miaisterskem predsedstvu in v finančnem ministeratvu, je povedom razveljav ljenja Nabtrgojevega mandata za občinski svet priobčila izredno oster članek zoper počenjaoje primorskih Lahov. L'8t pravi, da tako kakor Lihi na Primorskem, se ne postopa niti v Turčiji niti v Ab-ruzzih in vzklika: „Mera je polna! Še plapola raz tržaški grad čruo-rumena zastava, za katere obrambo se bodo vedno našli sinovi te države. Kaj vse mora gledati ta častitljiva zastava na Primor-ekem! V Trstu vrgli so od sebe ztdnje figovo pe reece in kažejo odkrito svoja protiavstrijsko mišljenje Pri državnozborskih volitvah so se dogodile redi, katere morajo vsakemu odpreti oči, naj že hoče kaj videti ali ne. In kakor delajo starci v 1 r- tu. tako delajo mladi v Istri. Tam bi Italijani« simi radi provzročili anarhijo, da se otresejo so vražnih slovanskih deželanov. čuje se o požigih in dragih takih lepih rečeh. Civilna oblastva si meuda ne znajo ne svetovati ne pomagati, zakaj šele vo jaški intervenciji se je posrečilo, preprečiti najhujše. Slovani 80 pač pri državnozborskih volitvah storili hudodelstvo, ker so pokazali, da še žive. To pa ni všeč niti italijanisimom v Trstu, niti onim v Istri. Vse tržaško ozemlje, vsa Primorska mora biti italijanska, če ne drugače, po. šiloma. Ktdar se Sto vani ne bodo več mogli oglašati, se bo dala Primorska laglje pripraviti za aItalio unito". Dotlej pa pošihajuao mirno svoje milijone v Trst, eaj jih imamo v izobilji. Če so Italijani svoj čas z zadovoljstvom prevzeli naš čveterokot trdnjav, store to z istim veseljem tudi s saturiranim Trstom .... Tako namreč račrnajo tržaški italijanisimi. V nas pa ne živi zaman spomin na polpretekli čas. Lom-bardijo in Beneško izgubili smo poglavitno vsled popolnoma napačnega vladnega sistema in po tem popolnoma napačnem vladnem sistemu — ni nas strah, položiti prst v odprto rano — se gospodari tudi v Trstu. Tržaško namestništvo postopa ne šele zadnji čas, nego že leta in leta s popolnoma neopravičeno popustljivostjo in zmernostjo, katera rodi kaj krasen sad. Naj Italijani uganjajo najpredrz- nejše in najneeramnejše burke, v tržaškem nameit. ništvu ne vidijo nič in ne slišijo nič, k večjemu se učaka kaka platonična izjava, katere pa Italijani-simi nič preveč spoštljivo ne vzprejmejo. Svojega navadnega postopanja ne premene vsled tega. Tržaški namestnik, vitez Rinaldini, naj pregleda dolgo vrsto svojih neuspehov in gotovo epozna kake sadove je rodila njegova slabotna politika. Toda čas za rekriminacije j« menda že potekel. V sedanjih razmerah je treba bitro in odločno pokopati. V tržaškem namestništvu mora vladati nov duh, pa če bi bilo treba marsikaj starega odstra niti. Italijanisimi morajo občutiti, da ima tudi av strijska potrpežljivost svoje meje". — Tako je pi-sala velerficijozna , 11-ichavvehr". Ž limo le, da bi tem besedam vladnega glas 1« sled ta kmalu — dejanja. Nova zbornioa poslancev V novi zbornci poslancev bode 43 nemških klerikalcev, 1 kleriku. n Čeh, 5 klerikatn h Italijanov. 28 krščanskih ^odja-listov, 38 narod Dih Nemcev, IG Slovencev, 6 Ra-munov, 11 Hrvatov, 2 Srba, 19 kons rvativnih ve* leposestnikov, 3 pristaši veleposestniške srednje stranke. 28 liberalnih veleposestnikov, 59 Poljakov, 6 zviernih in 5 ra.l k . n h Rusinov. 60 MladoČehnv, 1 radika'en M »dočeh, 1 agraričen Č-h, 3 pristaši poljske ljudske stranke, 50 nemških liberalcev, 14 liberalnih Italijanov, 1 soctjalsn politik. 14 sociia-listov, 6 Stojalovvokega prist«šev, 5 Stbo »»rerjevih pristašev. Kako se bode iz Mi strank >n strančic sestavila nova večina, se še danes ne more ni-'. gotovega reči. Posebne moči tr\ toliko i tr »nk razcepljeni parlament pač ne bode imel Slovani in Italijani „Agramor Z itung" je prinesla v poslednji številki oster članek proti na-silstvu Ital janov pro . Slovanom v polpreteklem časa. Vzrok pftdca lv. Nabergoja pri državnozborskih volitvah — pravi č anek — je bila le fanatična osvetoželjnost pr< gresovcev radi italijanske Ijudf-ka šole v Spletu, katero je odklonil il -lmat n^ki deželni zbor in radi poraza ital'janskih avtonoroistov pri državnozbi r-*k»b volitvah v Dalmaciji vsM slož* nega postopanja Slovanov. Italijani so hoteli dati šilo za ognjilo, vrgli Iv. Nabergoja in ga izbacnili še iz tržaškega obč. svet&. Tako se „pmgresso* s:dij kar najizbornejšs počuti. Župan in oba podžupana tržaška so zagrizeni člaui spn gressa" in zakleti sovražniki Slovanov Nujno treba zahtevati ol vlade, da ne smatra več Slovanov za narod pa-rias, sužnjev, nego da ee jim da nstavnimi zakeni zajam čsna jednakopravnost! Češka je ikovna naredba Ts dni so h la pri ministerskem predsednika posvetovanja o jezikovni naredbi, ki naj se izda za Češko. Pri teh posvetovanjih bili so ministri grof Badeni, vitez B.linski, baron Gautsch in grof Gleiepach, češki državni poslanci dr. Eagel, dr. Kaizl, dr. Kra-mif in dr. Pacak in nemški deželni poslanci dr. Schlesinger, Lippert in dr. Karo! Scbu:ker ter državni poslanec dr. Fanke. Netuci so ugovarjali namarevani jezikovni io r lin iu pretili, da izBtopijo iz deželnega zbora. Ministri so zastonj posredovali. Uspeh tega posvetovanja je bil baje ta, da se razglasitev jezikovne naredbe odloži na ugodnejši čas. Cehi so se zopet lahko prepričali, da z Nemci sprava ni mogoča. Grška če je res, kar poroča dopisnik „St. Petersburške Gazeteu, nimajo na Grškem posebnega veeelja do vojne. Proti dopisniku tega lista se je grški ministerski predsednik izrekel, da Grki ne žele vojne s Turčijo in jo tudi sami nikoli n« bodo napovedali. Vojaštvo ob meji in brodovje v obližju Turčije so le zaradi tega pomnožili, ker se Turčija tudi za vojno pripravlja. Krečanstco vprašanje je v rokah velevlastij in od njih je odvisno, če se mirno reš*. Blokada Krete se je začela, a zaradi raznio razprtij mej poveljniki ni pravega uspeha. Posebno konzuli nimajo v admiralih posebne opore. Admirali dobivajo povelja cd svoj h pomorskih oblasteh Mnogokrat se pripeti, da konzuli in admirali niso jf; I no k li mislij. Poslednji nočejo izpolnjevati željo konzulov, češ, d« nimajo od pomorskih oblaste* ukazov za to. Adnirali ee sedaj obrnejo do pomorskih oblastev, konzuli do m msterstev vnanjib stvarij. Na to ee začno pogajanja mej temi vlastoii in minejo tedni, predno se kaj storiti more. Na ta način se je zavlekla blokada. — A »stresna Iftdiji .Satelit" je vjela dve grški ladiji, ki sta peljal« prostovoljce in streljivo. Druga avstrijska vojna ' Dalje v prilogi QQaV ladija je piijela grški pamik „H-.ro", na katerem je bil bivši predsednik grške zbornice Romaš in poalaeec Romanos. — Na Kr>to so prši zadnji čas maki, francoski, angleški in italijanski vojaki. Francozi so zasedli javna poslopja v Kaneji. Kdo bode kr, čanaki generalni guverner? „Times" zahteva naj se za to mesti imenuje pl. Kslberg ali pa baron Kutera, civilni adlatus pri deželni vladi v Sarajevu. V upravi Disue sta oba pokazala velika sposobnosti. Bošnjaki pač njiju sposobnosti tako visoko ne cenijo. Dopisi- Izpod sv. Josta, 24. marca. Vem, gosp. nrednik, da še aiste nikdar dobili od tod poročil, še manj pa od kt.kega kmeta. 2'tvnjte torej mojim kratkim vrsticam mal prostorček I Volitve so pač pri kraji, pa so skoro gotovo za nas kmete tudi žalostno izpadle. Gotovo se varamo, če mislimo, da bodo naši sedanji kmttski poslanci, katerim se je podelila čast, da bodo zastopali svoje kraje, storili kaj dobrega. Najmanj dobrega pričakujemo pa od našega, ne po Božji, ampak škofovi volji izvoljenega poslanca gorenjskih kmetskih občin g. Pogač ni k a. Pravijo sicer, da ne smemo človeka že naprej slabo soditi. Toda o poslancu Pogačniku mo lemo reči skoro za gotovo, da bo drugi pl. Glo bočnik na Dunaji. Po naši volji gotovo nn bi bil zastopal on nas Gorenjcev. Seveda, Če se pa gg. fajmcštri in kapelani zberejo in napnejo svoje meči, potem mora biti že dobro, čeravno se mora pri tem obsipati svojega kolego, kateri ima ravno tako ton-zuro, kot drugi, z lažmi. To, g. urednik, mi sinete verjeti, da je res in da Re nam kmetom zdi ne sramno tako postopanje Božjih nanrestnikov. Voljen je bil mož, kateri nima nobenih zaslug, ne za narod in ne drugib; padel pa je mož, kateri ima več za slog kot vsi sedanji mladi kapelanjn z g Pogačnikom vred. Da tako sodimo o njem, je uzrok ta, da nam Pogačnik še svojega programa ni caznaml. Pa saj tega tudi ni treba G. kapelanom zadostnje, če trobi Pogačnik v škofov rog. Kako moremo tedaj dobro misliti in kaj pričakovati? Ko bi se g. knezoškcf rajši za droge reči brigal, n pr. po farovžib, in ko bi on svoje ovčice, katere ima pasti v 6k< fiji, le z dobrimi in s-, etimi besedami učil, bilo bi pač bolj koriste o. Pastirski list se je bavil le z volitvami in nikakor z drugimi rečmi. Pristavimo pa še to, da je bila gotovo to zadnja zmaga klerikalnega tabora in mladih kaplanov. Tudi pri nas se je mnogo denarja potrošilo od raspro;ne strani, kar je razvidno iz tega, da so sedaj v neki fari pod sv. Joštom izpraševaneki hntki pokrom in ga drugače nikdo ne dobi. Se li to pravi, da klerikalci sferi*', da bi ee krretom drbro god.lo, ko moramo sedaj celo izpraševalne listke aa velikonočno spoved plačevati? Dotičnenau župniku svetujemo le, naj bi bil tako piijazen, da bi storil korake pri g knezo-škofu in bi naj prosil, da bi se usmilil njegovih faranov ter bi iz potresnega zaklada podelil male zneske onim, katerim je potres veliko škode na redil No pa saj nam bo morebiti ta Župnik dal oni čisti dobod< k, katerega bo imel pri prodajaliiici in pri „debeli" prodaji vina tistega „konsumnega društva", katero namerava ustanoviti v kratkem! — Končno prosimo g. župmka, naj se oad tem dopisom nikt r ne jezi preveč, da ne bo zopet kriv lahke telesne poškodbe in da svojih ovc-o ne bo metal Čez stopnice in jim tako pogosto klofut ne delil ter bo nad onimi, ki nočejo neke pole in bianco podpisati, preveč ne togotil in raz leoe ne pljuval. Sicer bomo primorani delati mu neprijet nosti. T. bko za danes če te g. župnik poboltša in g. Pogačnik doseže res kaj dobrega na „kleri kalni in škofovi podlagi", potem se jih gotovo zopet spomnim, preklicem svoje mi m: je ter oba po hvalim, kakor zaslužita. S Slovansko Sokolstvo. češko Sokolstvo Na Češkem, Moravskem in Sleski m je Sokolstvo lani šteta 468 društev, za 50 več, kakor 1. 1895. Članov bo imela ta društva 40 661, telovadcev 13 074, mej njimi 1290 vadi teljev in 555 p -močnikov. Priredila so 275 javnih telo ve d b, 1387 izletov, 121 slavnostij, 957 zabav in 749 predavanj Premi ženje je z»aš*do 992 763 gl , stavbeni zaklad (za telovadnice) 630.914 gl. Kujiž niče so imele 9750 strokovnih in 23 208 zabavuo poučnih knjig Ilazven v omenjenih d«ž*lah so češka sokolska društva tudi na Štajerskem (1), na Oger-sknm (1), na Nemškem (7), na Frarcoskent (1), na Bufgarskena (1), v Ameriki (73). Vseh čeških eo kolakih društev je 547. Na delovanje Češkega So kolstva v preteklem letu sta uplivala csobito zna meniti III. vsesokolski izlet I. 1895. in dr. Sdiei nerjeva resolucija ca lanskem občnem tbrru Češke sokolske zveze. III. izlet je obrnil pozornost najširših slojev na Sokolstvo, povzdignil njegov ug'ed in vzbudil spoštovanie do te mrgočne organizacije tudi v ouib, ki so doslej prezirro zrli nanjo. Dr. Scbeinerjevo resolucijo, ki pob g najintenzivnejše gojitve telovadbe povdarja potrebo dnševne in nravstvene izebrazbe sokol tk ga členstva in sploh če škega naroda, je izkušalo č. h ko Sokolstvo uresničiti ■ prirejanjem predavanj, ustaaavljnajem knjižnic in izdavanjem poučnih spisov. V ta namen je češka sokolska zveza osnovala poseben izobraževalni odsek, ki je sa to delo u < ta no v 1 določen red in mu dal določeno zaer. Po »jegovtm vsoru so se tudi po župah sestavili izobraževalni odseki. Ti odseki vo dijo imenike za predavanja sposobnih mol in imajo skrbeti za to, da se bo v prihodnje vsaj petkrat na leto predavalo v vsakem društvu. Večjim sokolskim društvom je zvšeta in drugih pre jektovanih že več — baje okolu 16 — novih posloo j a v Z«om*rskh ulicah se hiša Matilde L *wy znatno razširi O Vseh svetih bodemo imeli v Ljubljani nad 200 n. v h stanovanj — ve lici h in malih — na rezoolagame. — (Podiranje poškodovanih poslopij ) Začetkom tega tedna jen so podirati hišo gl Bejo. Dunaj 27. marca. Glede ustanovitve jugoslovanskega kluba so se pojavile velike tež kote. Hrvatski poslanci so sklenili v prihodnji seji, katera bo v torek, prečitati državnopravno zavarovanje. Dunaj 27. marca. Sejo gospodske zbornice je otvoril predsednik knez Windischgraetz z ogovorom, v katerem se je s toplimi besedami spominjal svojega predsednika, na kar so novi Člani storili obljubo. Dunaj 27. marca. Moravski namestnik baron S pen s gre v pokoj. V poučenih krose zatrjuje, da postane moravski namestnik marki Bacqnehem, v Gradec pa da pride kranjski dež. predsednik baron Hein. Atene 27. marca. Turki so začeli podirati utrdbe pri Prevesi ob grški meji, proti katerih napravi je bila Grška protestovala. Carigrad 27. marca. Turška eskadra je prišla v zaliv Besika in ostane tam stacijo-nirana. Na vprašanje veleposlanikov, kateri namen ima to brodovje, je vlada odgovorila, da se bo v rečenem zalivu samo vaddo. Kolonija 27. marca. „Koln. Ztg.« javlja iz Kaneje, da so kretski ustaši iz topov streljali na avstrijsko vojno ladjo „Ester*, katera je na to tudi streljala in ustaše raz-gnala. Pariz 27. marca. Ker je Arton začel pojasnjevati panamsko afero, izbežalo je že več poslancev na Angleško in v Belgijo. Narodno-gospodarske stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljub ljani (Dalje.) „Prva konjska izvoz »a pivovarna na Vrhniki" poroča, da pride na Kranjskem pivo v steklenicah ekoro izklučno Id v steklenicah s patentnimi zaklepi v promst in da je konsumenti zahtevajo skoro izključno le v takih steklen cah. Po mneoju te tvrdke je patentni zaklep, če je primerno zavarovan, kakor pri njej, kjer sa vsaka steklenica iz pivovarne odd* le plombirana, veliko primernejši nego probkov zaklep, v vsakem slučaja pa mnogo Čednejši. Tvrika je opazila, da s« je pivo v steklenicah s patentnim zaklepom v primeri s pivom v steklenicah s prcbkovim zaklepom 14 dmj dlje v nepastevriranem stanja obdržalo. Krivdo manjše trpežuosti piva v zidajnm slučaju pripisuje temu, da je pri zaklepanju s probkami tudi pri največji previdnosti četudi majhna infekcija s temni, vrenje provzročujočimi snovmi, skoro neizogibna. Po po ročilu pivovarne Ivan Perles v Ljubljani obstije na Kranjskem navadi, da krčmarji in gostilničarji sami oskrbajejo napolnitev steklen c s p vose in je oddajajo gostom, msprot« da pa prodajajo prosti obrti pivo v steklenicah s patentnimi z»klepi. Tovarna za pivo J Koeler & Co. v Spodnji Šški želi, da naj bi se producentom piva napolnitev piva v steklenice in njegovo speča vanje tako v pravilno zaprtih, kakor v takozvanih patentnih steklenicah dovolilo le v zabojih, obsegajočih najmanj 25 steklenic. DJje pripominja k točki 4, da ni za pravilno zaprte steklenice smatrati ne le onih, ki so s probkovim zamaškom na predpisan način zama-šene, ampak tudi take steklenice s takozvanim patentnim zaklepom, če imajo čez zaklep kovinski ali papirnat pasek tako pritrjen, da se s'eklenica nO more odpreti, ne d« bi se poškodoval ta pasek. Posestnik neke zaloge s pivom meni, da je omenjeno resolucijo tako razlagati, da naj se napolnitev steklenic s pivom pndrži le krčmatskema obrta. Če bi se to zgodilo, bi se s ten na deželi kor a'ilo le onim krčaaarjem, ki imajo zajedno zaloge piva, dočim bi se večini ost«l, marca: Anton Stoki, hiSnik, 81 let, Pred škofijo fit. 5, ostarebst. — Julija Marija Fevk, usmiljena sestra, 26 lot, Radeckega cesta st. ll, jetika. V deželni bolnici: Dno 21. marca: Marijana Korenčan, delavka, G2 lot, rak. — Ivana Zdešar, kuharica, 21 let, jetika. — Franc Mikefi, rudokopov sin, 1 dan Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. Marec Čas opazovanja Stanje barometra v mm. temperatura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 26. 27. n 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 785*5 7330 730-2 124 66 161 si. jzah. si. zahod p. m. zah. jasno oblačno oblačno 00 malom Srednja včerajšnja temperatura 12'90, za 73n nad nor- dne 27 marca 1897. Skupni državni dolg v notah 100 gld 65 Ikupni državni dolg v srebru 100 , t>5 avstrijska zlata ronta . . 122 , 65 avstrijska kronska renta 4°/, . . 100 , 35 Ogeraka zlata renta i" „ . 121 , 90 •!)garska kronska renta 4";0 99 , 15 4vstro-o^erake bancue dolnioe 944 — Kreditne delnice 358 — .ndon vista. . . 119 , 65 .lomi-, k i dri. bankovci ta 100 mar h 58 , 65 ;0 mark 11 , 73 *0 frankov . . 9 52 ■talijanski bankovo- *5 05 0, kr. cekini . r> . 65 Duš 26. marca 1807. t*/« državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 152 gld. — Državne srečke is 1. 18H4 po 100 gld.. 188 „ 50 Dunava rog. srefike 6°/0 po 100 gld. . . 127 „ 50 Z*mlj. ob«. »VBtr. 4«/,0/, zlati zast. liati . 99 , 80 Kreditne srečke po 100 gld...... 199 „ 75 Ljubljanske srećke......... 21 , 75 Budolfove srečke po 10 gld...... 27 „ 50 Akcije anglo-avatr. banke po 200 gld.. . 153 „ 50 Trainnav-druit. velj. 170 gld. a. v. . . . 432 „ — Papirnati rnbell . ...... 1 . 27 kr. j -s rEJ s & > alf I J3 rt n m i m ~ -a 1 •? 2 -» c -2 ~a iS bi r»» *S oŠ ... a> cd 'S M S H §•3 ° PRI KATARU h m p n i h organov, kašlji, nahodu, hrlpavostl iu vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na LAVNO i larUa lala« ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mle-(II.) kom pomošana. (14—4. Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirujoči učinek, posebno pospefiujo razslizenje ter je v takih slučajih poznana kot jako dobro zdravilo. RaiHrJano domače zdravilo. Vedno večja po- j prafievanja po „Moll-ovea fraaroskea i/raaja ia toli1' do- j kazujejo napisni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteiujofie, dobro znano anti revmatično mazilo. V steklenicah po 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOL h, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, ' Tuchlanben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati i MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (97—4) I Najboljše sredstvo za izboljšanje jnhe je začimba MagTffl. ki ne le vsako jnho pokrepi, ampak ji da tudi izredno fin ukns. Vsak poskus pridobi temu priljubljenemu izdolku novih častilcev. — (Dobro domače zdravilo.) Mej domačimi zdravili, ki se rabijo kot bolečine tolažeča in odvodilna mazila pri prehlajenjih i. t. d., zavzema prvo mesto v laboratorjn Kichter-jeve lekarne v Pragi izdelani Liniment. Capsici comp. Cena je nizka: 40 kr., 70 kr. in 1 gld. steklenica in je vsaka steklenica zaznamovana z znanim rndečim sidrom. Proti zol»ol>o>ln in gnjiloh! aob Izborno deluje Melusina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz nst. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. •T edina xal o|ra lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I, zraven mesarskega mostu. (91—11) V Ljubljani se dobiva po vseh lekarnah, večjih dpecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Vzprejmem takoj mehanika za popravljanje koles in šivalnih strojev. Fran Kaisov <459"2> puškar v Ljubljani, Selenburgove ulice št. 6. Lepo vzgojena, močna, visokodebelnata in pritlična (436-3) hruševa drevesca najboljših vr*t dobe se še pri Jos. Hj 11 »■ iu» 1. ISTI mm SUCHARD NEUCHATEL(5orwFJ2). LCICHTLOSLICHER CACAO Ces. kr. avstrijske m državne železnice Izvod iz voznega reda Trel3a.xrT^.og-a, od "L. olctotj^rst 1896, Nutopuo iiraoiiTil i.rihnjuliil ln odlikjalnl u»>a>unl 10 •reetnjeevropakem čain. (15-G9 Odhod Iz LJubljane (juž. kol.). Proga 6ez Trbli. Ob 19 11 rt 6 min. j..i n.m*i oaobni vlak ▼ Tri)i*, Beljak, O«l0T*t Franaenafeite, Ljubno; ćes Bolithal t Auasae, lachl. Omunden, 8d »Klein-Reitling t Htejr, Lino, na. Puuaj vu Amatettnn — Ob 7. ar 10 min. Tj'itmj oaobni vlak t Trbi^, Pnntftbol, !..•:.•>;. Celovec, Kranaana feate, LJabno, Dunaj; «•.•» Sclsthkl v Solno^rad, čea Amatotton na !»• u», — Ob 11. uri 50 min. dopoliidue oaobni Tlak v TrbU, Poutab-.-l, Haljak, O* lovec, Ljubno, Selcthal, Dunaj — Oh 4. url popoltidue oaohiii vlak v Trbtl Boljak, Celovec, I.jut.mt; uec Selsthal v Solnokfrad, Lend-Oaateln, Zeli ni jeaeru, Lnomoat, Broaeno, Ourih, Oonevo, Paria ; cea K inn i; ■ v ^ •.. .-- Lino, BudejeTtoe, Vir •:.>. Marijino rare, Heb, Prauouve Tare, Karlove Tara, Prago, Lipako, Dunaj via Amatotten. Proga v Novo meato ln v Kodevje. Ob 6. uri 1IS min. ajutraj metani vlak. — Ob 13. uri 5ft min. pc polnilne metani vlak. — Ob 6. url 30 min. ave6er meeiinl vlak I*rlliod v LJunlj zno (juž. kol.). Proga lz Trbiža. Ob 6. nri bi mm. ajutraj oaobni Tlak a Dunaja via Amatett«! Llpakega, Pra^o, Franaovih Tirov, Karlovih TaroT, llnha, Marijinih varoT Plauja, Budejerio, SoliiogTada, Llnca, St yt», (imundetia, lachla, Aiianee* l.ril"i Celovca, Beljaka, PranieuBreate —Ob 11. uri min. dopolnd&i oaobni vlak a Dunaja via Amatettou, ICartovih varov, Huba, Marijinih varOT Plauja, Budejttvio, Bolnonrada, Linca, Htcvra, 1 nriaa, (ženevo, Curiha, Bra genca, Iuomoata, Zolln na jetoru, l.oinl-Oaatcina, Ljubna, Oel.iTua, Lino* Poutabla — Ob 4. uri r>6 min. popoludne oaobni Tlak s Dunaja, ljubna Belathala, Beljaka, Golovca, Kranzniipfnate, Poutabla. — Ob V. nri 4 min ■ vi', m oaobni vlak a Dunaja via Amatetten, ia Idubna, ll.ih.-v Oetoros Pontabla. Proga la Novega meata ln lz Ko6evJa. Ob B. uri 19 min. ajutraj metani Tlak. — Ob a uri 89 min.'po poladu« metani Tlak. — Ob 8. uri 3f> min. »v.-, it metani Tlak. Jdhod la lijnbljane (drž. kol.) v KMiiuilk. Ob 7. nri iS mlu. ajutraj, ob a. uri 6 min. popoludne, ob t. rt 60 min. »v.....t, ob 10. uri M min. BTeoar. (Poslednji vlak lo t oktobm ob nedeLjfth In praaulkih.) Prihod v P.JuU!Jitno (drž. kol.) la Kaiuiilkta. Ob 6. ari 66 min. ajutraj, ob 11. uri lb min. dopolnilne, ob 4. ui 10 min. aTOcer, ob 0. url 66 min. »večer. (PoelednJI Tlak le t oktobri ob iiodelJi\l tn p ras ni kili ) Jim ča^titittv p. vt. o3jevnafc*ttH naznanjava, da jc »tajti c-aLvja ca -6cj- €"ofj^ eo\\t&tt*na, in navna jc tnoino, po3al"v vtaj^ofj5c cd najccncjc^a do viaj-|itt4TJSc v^5tc. §{> jednem $c y> i i pojoča va, 2>acjo-tovtjafO&a itajtvf j5o t n najt&CidncjSo pOtVr^a5»lv4 6o g v«fopo>tooctitj«iM. (439-3, ^Tričor JP.cjač £j ti uljana, 9t4&itf%OV4 \iticc St. 5. V I>oln ( l.nsl 1 lutl), tik cerkve, ne «»«l«l»» v ■■ ujom (447 —4) stanovanje z dvema sobama, kuhinjo, jadilno shrambo, kletjo in malim vrtom. Pripra< no je tudi za kak obrt. Poštna in brzojavna upraviteljica slovenskega jez'ka vesea, se takoj Čez poletje vzprejme Z večletno Rlužbo imajo prednost. Plaća po dogovora. — Naslov: C. kr. poštni urad na Jesenicah, Gorenjsko. (453—9) ^ odpravi v 7 dneh popolnoma (331-8) gk «lr. t lir i s t odi-it izborni neškodljivi * 1 Ambra-crćme I ■ jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pepam in M za olopšanje jiolti. Pristno v zeleno zapečatenih izvir- a\ 2 nih Bteklenicnh po 80 nove. ima na prodaj ^ ^ .IoM. 3Il«^-f-jH l«>ll \1\ lil. ^ Mlad mož soliden, pošton in zvest, z dobrimi spričevali, K<-<" primerno Nlii/.l»e kot pnstavuik (majar), trgovski hlappc ali kaj stičnega. Cenjene ponudbe se prosijo na JI al i J o /,nl-ilaršii-u v Kurji vaei fit 21. (448—2) .Danubia' kolesarske tovarne Aleks. llulla na Dunaji VII. Hermannsgasse št. 29 ponujajo svoje novo prvoras-redne 'Ji 1. modele, ^ospodHko, damske in deSkr roverje po najnižjih četah. Nit zahtevanjc se pošiljajo katalogi brezplačno in (4llJ— 21 poštnine prosto. Iz proste roke se proda v I.ur.ih pri 1'hiui'ii. l»{;aAkeKa okrnJA hiša št. 34 lifev xh ^<»t»,jo / ^ 5n<», avlttjikkl, kozolec n» 1» ok«»u ali šlaiilov. «lrvnrnira in zraven dvn %rta ter siiail j iš«-** po ma.selcu (l/4 zemljišča). Prostori (to je stavbe) so na prav ugodnem kraju, pripravni za gostilno in tudi za lesno kupčijo blizo železniške postaje .Planina*, kjer se nahaja tu Ji sedaj goBtilna. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri posestniku ♦linsjMijii liiiftlnii-ii v i-io/.ili h. At. ;; i, postaja 1*1 a n - n ji. (460) W Naarobne vence v največji izberi in po najnižjih cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvali (98—21) priporoma Karol Recknagel. 20 za slabotne in bolnike posebno pri boleznih na preih, pljučih in v goltancu, za kašelj, bripavoet, influenco, malokrvnost, blfdičnost, bol v želodca, hemoroide, kakor tu li za nervozne «t in splnSno telesno slabost kot dijetetično sredst, o že 50 let izborno izkn&eno in od zdravnikov priporočeno. (3314—19) Zaloge v Ljubljani: pri gg. lekarjih J. Mavru, Mardetschlagerju, P. Lassniku : naravnost, pa pri I. Hoff-u, dvor. dobavitelju, Dunaj, I, Graben, Braunerstrasse 8. ^IHS^3J SlSBiKSSBIi^k^l l*roM|»<>U i i <■«•!• i I ■• 11* i brevpln^iio in Omiko. Prodaja vina. Usojam si p. n. gostilničarja, krčmarje in prodajalce vina opozoriti na svoja i/.vrelim bela in činu vina in Sile? ja nadalje likerje iz vinske trte, maraskino, tartara, Preseka, Plavinija. Vina, &iTer in likerji so tako izvrstni, da jim ni pr mere. l*rob 7. uri zjutr. iz et Reka-Opatija-Li'iSini in nazaj. V. Voinl redi ie nahajajo v Waldheim-ovum ..Konduktorju" itev. 593 804. Prodajalnica s kuhinjo o«l4l» n« m 1. inafeui v n»|cm na Valva-zorjevem trgu (prej Križevniški trg) dt. 5. Več se izve" pri F. Supančič-U. (220—8) prodaj iz proste roke (154—V) 11«. w o v: 11 J o v |><> IJ nI >n i množini tudi na obroke Več se izvo pri lastnici Mariji Borštnik, Kurja Vas štev. 4. Q & kdor ljubi okusno kavo. noče zdra^ 1 obozdr&vnik A. Paichel Pod Trančo št. 2, poleg čevljarskega mostu, I. nadstropje UBtavlja na najnovejši in najboljši način (16—16) umetne zobe in zobovja brez vsakih bolečin ter opravlja plombovnnja in vse zobne «ip«-r.»HJ«». < >iUt l-d m n|i> Bobne !>• »l«»<**iii«s a uami*teoJom iKivoa« ♦♦♦♦♦♦ I i t:l I«: prej Blumauer jermenar in izdelovalec pristnih angleških sedlo v in konjskih oprav (332—3) v Ljubljani, Šelenburgove ulice h. št. 4 priporoča se častitemu občinstvu *\% VNtt V ItJefOl o Mtrolto M|»H«llijOt*li drla. katera izvršuje po n ;t j n i >J i h ccilflll. l Dsojam si p. ti. občinstvu in velečatuMtim odjemalcem naznanjati, da sem sc dne 8. februvarja preselil a svojo trgovino s kožuliovino, klobuk:! in kapami iz svojih prejšnjih prostorov na Kongresnem trgu v Kirbischevi hiši v svoje novo opravljene (261—9) prod.ajalnicne prostore v Wolfovili ulicah (starih Gledaliških ulicah) in prosim, da se mi še nadaljo ohrani naklonjenost, katera se mi je skazovala tekom HB let. Z velespoštovanjem feST Ravnotam je tudi modistovsko podjetje. Popolne strojne uprave za (106—11) parne opekarnice dobavljajo kot glavno ppecijaliteto Friderik Wannieck & Comp. jpr\ tovarna za stroje v Brnu (Moravsko). [ud 800 tovarn instaliranih. I 4 e F. Cassermann krojač za civilne obleke in raznovrstne uradnifike uniforme in poverjeni zalagatelj o. kr. unif. blagajnice drž. železnic uradnikov T7* Xj3"U-lol3sLiii, Žsleriburg-ove ulic© št. -3= se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje olvllnlb. oblek po najnovejši fticoni in najpovoljnejših ct nah. Angleško, francosko in tuzerasko roho ima na skladišču. Nepremočljive haveloke izdetnje po najnižji, brezkonkurenont oenl. — Gospodom uradnikom se priporoča za izdelavitnje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, meče, klobuke za parado itd. (2l91—52) » Wa|bol|sj fabrikat. I. kranjski tanooljnati firnez L kranjsko čisto laneno olje Siccativ-firnež (sušilo) priporoča najceneje (iw-i7) Adolf Hauptmann prva Iranjska tovarna oljnatih barv, flrnežev, laka in kleja v lijuhljttul, na Sv. Petra cesd. Posestvo na prodaj. V fttepan|l vani pri 1J ubijani se prostovoljno proda posestvo, ki meri 11 oral in 178 □sežnjev. Poslopja so v dobrem stana. Cena «70©O gli zah te vanje razpošilja brezplnčno in poštnine prosto vzorce svojih pridelkov v damskih lodnih sukmh in prodaja blago na metre. Ker se ogihljemo blago tako strafi.io podrazuj'čemn pre-knpovanju, kupujejo naSt oiijernalci z i najmHnj 3>°/0 ceneje, ker naravnost iz tovarne. Prosimo si naročiti vzorce, da se prepriča. Tovarna za ovčjevulnono sukno Julij VViesner & Co. Urno, ZollhaiiHglaciB T/11 6. Spomladno lodoo sukno od 25 kr. meter naprej. Lekarna „Pri zlatem orlu'41 J. Svobode naslednik. f;j Kma-železo-malaga okreponjoo ln kri . delujod, za bolne ln slabotne osebe. */, stekl. = gld. 180 Izvrstni toaletni predmeti 1 za obraz ln roke. n Pulchertncream 1 tiar. 1<> kr. Glycerincream 1 liac. 80 kr. ^^^^^^^^ H Prijetno za zavžiti H in izredno učinkujoč * je navlašč |j prepariran Horšiiv I jeterni tran. □ 1 stekleuiot = 50 kr. H f> steklenic — gl. 3*60. I -P 11'JublJona ii h t n n vodfl Je n rodbinska natna B 1ln zobna esenca B 1 1 stekl — 60 kr B 1 Za snaženje zob m 1 ve g. zobna pasta fl 1 h 50 kr. S 1 V Ljubljani, Jurčičev trg št. 2 1 i\ poleg železnega mostu, (flia-io) 1 L najstarejša posredovalnica stanovanj in sloieb Ljubljana Gr. FLUX Breg it. 6 leće mii|iii»: knharloA ao li<>(»>l. 25—SO pld. 'ni naporno ; Kniree-kuharleo in posebno ileUI« za Pni j, jako dobra mezda; ve6 knharl« It m««bolkvm tudi k 1 ia 2 osobama' za Ljubljano in drugod, (potni trofiki so založeni); a douuaoh . %luo| več natakarl« no ri««'iin: mi»r.-|«..- In tulojMe |i«-«iiinj«•; gon)|m»«liiato* ob jednem dobro kuharlro, II gld mezde, (gospod je samec), ve« deklet ko rttzutt delo itd. itd. \'<2> MiMlursbi mojnter 6t—IS) v LJubljani, Kolegijske ulice št 16, v Trnovem se priporoča slav. občinstvu in naznanja, da izdeluje in popravlja v »nI* o vratue *«►«!<• Is IirONtovega ln mett- 'ceao I ena po najnižjih cenah. Tudi «t «>il t* i" m K ii |> 111 <-m nhini vlnuku poNOile. i Slavnemu p. n. občinstvu usojaro si podpisanec naznanjati, da sem provzel gostilno ICofiščel 11: a B i? i i Imar jt* t ti i <*<> t-i 1 , ure bnda na goro od kolodvora v Kranju. Gostilna bode dno 25. marca t. 1. otvorjona in vsakemu pristopna Prizadeval <*i bolem, da bodem vedno postregel z dobro pijačo in točno postrež o. Uljudno prosim pa, ako bi nameravala večja družba izlet napraviti mi pravočasno naznaniti, da bodem mogel vs- popolnima zadovoljiti. jNaolejaje se prav oinluega obiska, beležim I velespošto. aojem Janko Ev. Sire najemnik <'otišča. (448 2 i kv I r i r I j P i Za kašfljujoče dokazuje nad 1003 spričeval izborilo«! (31-17—20) Kaiserjevih prsnih bonbonov oviME^jMMoi»aat!iiBes, Ki jyaiwioa.g^nea3WgaM gotovo in h:tro nčinjakućib pti UksI j»« l»rl-l>a%o««tl. Btntnril >" BaMllaeii|u. Največja speciiald^-ta Avatrijn, Nnoicije in Šviu-rske. Z.i-voir-ek 10 in 20 kr. Zaloga v Ljubljani: Viljema Mayer-Ja, lekarna , Marijin trg: ln Mr. Ph. M Mardot-Bchlaogr«r-ja, lekarna, Preiernov trg. I Prya kranjska izdelovalnica novih bicikljey J Josip Kolar Selen"burgove ulice št. 4 in 0<1 l.llllljll x poslopji stare i»o«tcfc# Najuljudneje javljam slav, p. n. občinstvu, da imam v zalogi kolesa (bfciklje) svojega domačega izdelka in jih priporočam vsem kolesarskim prijateljem in vsem, ki domačo obrt radi podpirajo. Za vsako doma izdelano kolo jamčim dve leti. Imam pa tudi veliko zalogo najfinejših ang-ležklh in dunajskih koles po nenavadno nizkih cenah. Ker imam sedaj urejeno dnlalmco za nova kolesa, zmožen sem kolesa prenare-Jatl, ponlkljati ln lakirati, iz starih nove narejatl in izvrievati najtežavnejša popravila najbolje ln najtodneje. Zamenjavam tudi z ugodnimi pogoji nova kolesa s starimi. Z velcspofttovanjeni so uljudno priporočam Podpisana si dovoljujem naznanjati slav. občinstvu, ,!i4 »la aeui .se s *-*v«>|«» trgovino (387—8) IfcgjT preselila iz barake t Wolf ove ulice št, 5 i (stare Gledališke ulice) Priporočam najuljudneje p. t. odjemuikom svojo zalogo f* rokavic, nogavic, predpasnikov, spodnjih > kril itd., raznovrstnih vencev in šopkov t t prosim prav obilnih obiskov z odličnim spoštovanjem Rozalija Podkrajšek. f1 7H? ))))ii))i.ii Obrtno ML«^i:a«[i^ilo. Usojam se p. n. občinstvu naznaniti, da sem so povrnil z Dunaja, kjer sem na o. kr. tehnologl&kem obrtnem muzeju dovršil osemtedenskl tečaj za mizarske mojstre. Obila zna"ja. katera sem si pridobil, omogočevala mi bodo poslej se čira lepše, dovrseneje in solidneje izvrScviiti vsa v (,4 60—2) »S^ stavbeno in pohištveno mizarstvo ^* spadajoča dela. Svojo delavnico v LJubljani ob sv. Petra cesti št. 21 sem opustU, pomnožil pa obrtno delovanje v svoji večji delavnici v Spodnji Šiški št 136 ob državni cesti. V to postavim tudi najnovejše stroje in hoderu mogel toraj vsa, tudi največja izročt-na mi dela najtočnije in najceneje lt»raevati, S 1. majem t. 1. o tvorim na Marije Tereiije cesti št. 14 [f^ST v 3^jikl>ljiLiii ^2£Z} bogato zalog-o vsakovrstnega pohištva. Za obila naročila se priporoča in lieloii z najodličnejim Ipoitovanjem Franc Burger mizarski mojster v Spodnji Šiški št. 136. Bartosch-ev zobni cement za sanioplombiranje votlih zob. S tem sr> dstvom, ki je preekuneno že več nego 20 let, si lahko VHakdo brez truda po navedbah porabnega navodila naredi zobno plombo, zatorej se isto posebno tam, kjer nedoet^je zobezdravnih specijalitet, more označiti kot dobrodošel pripomoček zn daljše ohraujenje zob, kakor tudi kot pomoček zoper zobobol. Cena: 1 stekleni loneck. i ^;1<1. Dobiva se pri (3J7—4) JTosiip^ W,©is©-^a. (lekarna pri zamorcu) DUNAJ, I., Tuchlauben 27 Icsilcor tt večini lefesirn. ra.si IKZrsiraj3l3:-3rxi. •JlK Javna zahvala. Dne 28. JVbruvarja t. 1. uničil mi je požar moja pri ogersko - francoski zavarovalnici „Franco-Hongroise" zoper škodo po ognju zavarovana poslopja. Ze kmalu potem cen la mi je omenjena zavarovalnica škodo in izplačala po njenem glavnem zastopniku g. Alfredu Ledenik u, trgovcu v Ljubi ani, zavarovano svoto točno in brez vsakega odbitka. Štejem si torej v dolžnost, izreči tej zavaroval mi družbi na njenem kulantntm postopanju svojo srčno zahvalo ter jo priporočam vsakomur najtoplejše. (464) Ravne, dne 21. marca 1897. Jože Stopar. Franc Ceh Jos. Brcar P'ič i. priča. ■ ■ - Sidro LINIMENT. CAPSICI COMPOS. iz Rlchtorjeve lekarne v Pragi. Priznatu) Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 40 kr., 7okr. in I gld. ur 1 45 1 70 1 75 Modercl iz rastlinskih dret, 1'Hanzendrat), za visoki život gbl. , nizki - . 140 (408-2) Ravnodržalec, (Geradehalter) za dečke in dekleta patentiran kot najizirstne ii te vrste kval. 511 z jeklenim hrbtom gld. 9*80 . 510 - koščenim „ „ 280 P. N. trgovci rabat. Zastonj ki pošlje svojo natančno adreso, dobi proti malemu povračilo in donesku za carinske stroške 1 gld. SO kr. 30 predmetov in sicer: 1 regulovano nro z verižico, za katero ae jamči, da dobro nle; 1 prekrasen nstnik za smodke; 1 elegantno kavalirsko kravato za gospode; 1 prstan z imitovanfm dragnljem; 1 iglo za prsa z imitovanim draguljem; 2 mehanična gumba; 10 komadov finega angleSkega papirja; 10 komadov tin h angleških zavitkov; 1 nm za Mini tke in 1 predmet za porabo; ker se nadeiam, da si pridobim mnogo naročiteljev s tem, da jim rdago takorekoč na pol poklanjam. — Tndi vsakomur takoj vrnem denar, če ne bi nra sla natanko in bude vsak priznal, da je to po0 i IJctn i o proti postnemu povzetju, eventuvelno tudi če se denar preje vposl e, pri (4^7 1) Wiener Uhren-Esport S. Blodek \Vien, II/1, PilersdorftfHsse 3/N. e . Z S I Pristno Brnsko sukno asa spomlad in poletje. Kupon StlOJM '.ti. naročati blago miru vnosi pri g >rnji firmi v kraju tovnnie, so precej fin je: Veliki* i/.in-i-, vedno novo blago, določene najnižje cene, najpozornejsa izvršitev tudi manjših naročil itd. itd. skesiiB m jAfcgai: BbSBBSBsbsibsHbIBbIbbbbbbbbVbsbbbbbbbbbbVbbbI in nazaj pričela so je v nedeljo Uit. marca in dalje vaako nedeljo in praznik. Ob lepem, suhem vremenu tudi vsak četrtek. Odhod iz Ljubljane r postajališča gostilna „pri IiOzarji", hv. Jakoba trg točno ob 3. in 5. uri popoludne. Povratek v Ljubljano ob 4. uri in na željo vetje družbe po potrebi. Cena za jedno osobo in vožnjo samo IO kr. Za vožnjo naz;ij, ki se vrči, ko odide zadnji večerni vlak, 20 kr. Oranibus ima '20 sedežev in je — razun naznanjenih dnevov — proti pravočasni na-rotitvi na razpolago tndi druge dni. Obiskovalcem Lavrce je od 1. junija letos na razpolago tudi kopališče s plavalnico. Natančneje se poizve tam. (120-3) Naznanilo otvoritve, Usojam si slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da sem z današnjim dnem otvcril v Ljubljani, Dunajska cesta št. 9 trgovino s steklom, porcelanom, podobami, zrcar, svetilkami i. t. d. tor delavnico za stavbinsko in umetno steklarstvo. Ker sem v tej stroki specijalist in ker sem si tu in v inozemstvu pridobil zmožnosti, zagctavljatn. da se bod. m potrudil p n. odjemalcem v polni meri zadoščati in prosim uljudno za blagohotni obilni obis< ter beležim (4tJ3-l) z odličnim spoštovanjem Avgust j&gnola. urar v Ljubljani Pran Ctldeil mar v Ljubljani Mestni trg: štev, 25, nasproti rotovžu. CD -m o 'o? CD >C/2 - m Vsffil Pozor kolesarji! ,,St3rrieL** kolesa znana dnsednj kot na| liol j-i» in imf prll|iibue|Na, pridobila so letos nuj v «|«' UOVOBtl in zanimanje postalo je .. res veliko. Kot u1a\ni AiiaLopiitk /.»* lininjs-ii priporočam jih v prvi vrsti in najtoplejše. Tudi imam v zalogi prav dobre izdelke is drugih tovarn, kakor «1iii»m j*k«» In angleške „K«rlr»* po iiriiiiMKtiio iii/i.ili ueiiab. -44 Railovoljno zamenjavam tudi nova kolesa s starimi. fc- Usojam si &lav. občinstvo posebno opozarjati na SVOJO lilij KM'jO /illo^l) žepnih in stenskih ur, verižic, prstanov, srehrnine, zlatnine. Vsa |)i'iini\ii:i it.\ i-*- ae tutno In eeno. K svoji trgovini pridružil sem Se kot novo zalogo u u j i» i»i j *«» šivalne stroje za šivilje, krojače in čevljarje. V z.il";'i imam najfinejše Izdelke po jako nizkih oonah U0f~ z jamstvom. O CD ts ■2. CD B .p & o \—' Ul< CD Mehanična delavnica se nahaja na Poljanski cesti štev. 31 v lastni hiši katera vzprejema in izdeluje van, tudi mi |flnejŠa popratila kolea 1» Mlialufb ntrofev. (453—2) Isi4»{;uii otvoril bodeni tudi s 1. ai^riioiu t. I. izvežbališče ali šolo za učenje kolesarstva katera bode vaakeuiu noveiun naročniku brezplačno na razpolago. Priporočam se za obilen obisk naj ulj ud nej So ^p^l____ _ _ mt nSTo^ri cenilci so brezplačno na retz;po3 etgro. m ■■■MMMMbssbMbsssMM Izdajatelj in odgovorni urednik: Joeip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 26 645^