16. Številka._Ljubljana, v sred« 21. jannvarja 1903. XXXVI. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro ogrske dežele za vse leto L»5 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za edeo mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s poBiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tujo dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu št. 12. — Upravništvu naj se blagovolijo posojati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod11 telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna'1 telefon št. 85. PIoj in Robič. Iz sobotne naše notice je znano, da državna poslanca dr. P 1 o j in Robič nista hotela podpisati interpelacije dr. Ferjan-čiča zastran krivic, ki se gode slovenskim uradnikom v okrožju graškega nadsodi-s 6 a. Ta vest je vzbudila po vsem Slovenskem senzacijo in ogorčenje, kar nam izpričujejo številna pisma, ki smo jih dobili zlasti s Štajerskega. Saj pa je tudi postopanje dr. Ploja in Robiča tako, da mora obuditi ogorčenje. Pomisliti je le treba, da se tu ne gre za kako strankarsko stvar, da tu ni bil angažiran interes narodne napredne stranke, nego da se tu gre za obče narodno korist, v prvi vrsti pa za slovenske uradnike ne Štajerskem, torej za one državljane, katere bi morala dr. Ploj in RobiČ kot slovenska štajerska poslanca posebno toplo braniti proti justični upravi, zlasti ker ima ta uprava očitno tendenco, s Štajerskega odpraviti vse slovenske uradnike in jih nadomestiti z Nemci. Ta slučaj pa tudi kaže, koliko hinavščine tiči v očitanjih, da so se napredni slovenski poslanci odtegnili skupnemu delovanju. V resnici so narodno-napredni poslanci ves čas do najnovejše dobe članom Šusteršičevega kluba vedno dra^e volje podpisovali razne predloge ter interpelacije in se nikdar z izgovori na ta ali oni način niso temu odtegovali. Sedaj sta pa ravno dva člana Šusteršičevega kluba, in sicer dva štajerska poslanca, pokazala, da ta klub celovčisto narodnih, nestrankarskih zadevah perhorescira vsako skupno delovanje. Ploj in Robič nista hotela Ferjančičeve interpela cije podpisati, dasiravno sta bila na-prošena, naj jo podpišeta in dasiravno se jima je reklo, da polaga interpelant važnost na njiju podpis, važnost zaradi tega, ker sta štajerska poslanca. LISTEK. Praška pisma. Cleo de Merode, pariška plesalka, španjolska lepotica z velikimi baršunastimi očmi in finim, plemenitim obrazom, je plesala štiri večere v praškem varijeteju. V Bruslju so hoteli dati za vsak večer njenega nastopa 100.000 frankov mestnim revežem, ali Bruseljčani niso videli lepe ljubice starega Leopolda. Res je lepa! Ima ono plemenito, nekako duševno lepoto obraza, v očigled kateri pozabi človek hipoma vse pikantne in senzacijonalne do-godbice, ki se vežejo na njeno osebo in si zaželi, da bi ostala sredi odra nepremična in resna, da bi si jo mogel vsak v miru ogledati, kakor krasno sliko v galerijah. Njena lepota nima nič pikantnega, izzivajočega, najlepša je, kadar je njen obraz miren in dostojanstven, kakor kip; in ona to ve, zakaj le redkokedaj preleti diskreten, lahen smehljaj preko njenega lica. Ne pleše razposajeno, ne vrti se na špicah svojih nog, In vendar sta odrekla podpis! Robič se je skril pod pretvezo, da ni prost in da mora klubov načelnik odločiti, če smejo člani kako interpelacijo podpisati. Izgovarjal se je, da se tudi napredni poslanci posvetujejo, predno dajo kak podpis, a bil je zavrnjen, da to ni res in da dajejo napredni poslanci brez vseh ozirov svoje podpise Hrvatom, ki so člani šusteršičevega kluba, kakor jih radi dajejo naprednim poslancem Hrvati tega kluba in se prav nič ne brigajo za komando dr. Šusteršiča. Pomagalo pa tudi to ni nič. Ploj in Robič sta ostala pri tem, da n e p o d p i š e t a F e r j a n č i č e v e interpelacije in je tudi res nista podpisala. Kako naj si to tolmačimo ? Morda tako, da se hoče Šusteršič prej informirati o interpelacijah naprednih poslancev, da bi jih mogel prehiteti? Mogoče! Verjetnejše pa je, da so nagibi drugi Postopanje Hrvatov kaže, da člani Šusteršičevega kluba nimajo tako vezanih rok, kakor je trdil Robič, da sta torej Ploj in Robič o d -rekla svoj podpis iz osebnih ozirov na klerikalce. Ko je bil leta 1901. ustanovljen »Hrvatsko-slo-venski klub«, je Šusteršič Robiča impertinentno napadel in ga javno sramotil in tudi iz Ploja se je krvavo norca delal. Taka reč se navadno ne pozabi. Ploj in Robič pa sta jo pozabila in se sedaj Šusteršiču dobrikata in mu roko poljubujeta. To je gotovo jako čudno. Pa morda vendar ne, da bi hotel mali dr. Mirko Ploj kako politično vlogo na Kranjskem igrati, da bi hotel kot kandidat dr. Žlindre aspirirati na kako višje mesto? To bi bilo nekaj izredno zanimivega: Mirko Ploj kot politični medvedek na verigi dolgopetega dr. Šusteršiča? To bi bil prizor, kakršnega na Slovenskem še ni bilo videti. Pozor — gospoda! In Robič? Ali potrebuje prav posebne zaslombe pri dr. Šusteršiču in kakor baletke, lahno plava v dolgem grškem kostumu preko odra, ljubko se klanja v poetičnem empiru, neizrečeno vabljivo se giblje v zlatem eksotičnem indijskem kostumu z dolgimi, zlatimi, špičastimi naprstniki. Vsaka kretnja je gracijozna in plemenita, njen ples je kakor mehka lirična pesem v podvečer, kakor sentimentalna melodija v lunini noči. Niti senca koketnosti ni v njenih kretnjah, njena lepota je čista, klasična in dostojanstvena. — Vsa praška aristokracija si jo je čla ogledat, nadvojvoda Ferdinand Karol, francoski konzul itd. Sploh je praški varijete decen-ten. V ložah vidite družine z mladimi hčerami in otroci. Na odru igrajo vedno prve sile, ki se na potu iz Berolina v BeČ zastavijo tudi v Pragi. Kvarteti in terceti nastopajo s svojimi pesmimi, in večkrat zasliši človek čudovito čist in krasen glas. Akrobati iz vseh dežel, zamorci, Japanci, kateri vsi so tako elegantni v naši moderni salonski obleki, ameri-čanski humoristi, pariški poulični pevci, tirolska družina z jodleri, citrami in plesom. Malorusi s svojim pri klerikalcih za bližnjo bodočnost? In čemu? Nekaj je v zraku. Morda slišimo že kmalu, kako nagrado sta dr. Ploj in Robič dosegla, ker sta postala tako ponižna tlačana velikega politika dr. Šusteršiča. Kaj pa pravi k temu slovenska javnost? Kaj pravijo štajerski Slo* venci, da dva njihova poslanca sledita dr. Šusteršiču z zvezanimi rokami in celo v eminentno narodnih zadevah odklanjata vsako skupnost z naprednimi poslanci? Ko bi napredni poslanci kaj takega storili, kakor sta storila Ploj in Robič, zaorilo bi bilo iz časnikarskega gozda in proglašali bi jih kot izdajalce slovenskega naroda. Zato pa smo radovedni, kaj poreko sedaj ti listi, kaj poreče »S ti d s t e i r i s c h e Presse«, ki se sicer s tako vnemo zavzema za skupno delovanje vseh poslancev, kaj porečeta »D o m o v i n a« in »SlovenskiGospodar« o Ploju in Robiču, ki se za splošno narodne zadeve, katere se še prav posebno tičejo štajerskih Slovencev, tako živo zanimata ter se ne upata podpisati interpelacije, ker so to interpelacijo sestavili napredni poslanci. In radovedni smo tudi, kaj poreče tržaška »Edinost« k temu narodnemu š kandalu? Ta slučaj je značilno pojasnil razmere med jugoslovanskimi poslanci v državnem zboru. Le tako naprej! Slovenskim volilcem se morajo vender enkrat oči odpreti, da spoznajo šarlatanstvo dr. Šusteršiča in njegovih kompanjonov. Kako je z mobiliziranjem? Zadnje dni so listi, ki iščejo sen-začnih vspehov — med njimi seveda tudi »Slovenec« — skrivnostno nami-gavali, da se je začelo z mobilizacijo pri avstrijski mornarici pa tudi pehoti. Vedeli so celo, da je 3. voj v Gradcu odbran za »krvavo klanje«. divnim, svežim narodnim plesom v pisanib, pestrih narodnih oblekah — po petnajst, šestnajst točk vsak večer brez godbenih piec. In elegantno, zelo lepo in udobno zgrajeno gledališče je polno vsak večer. No, da, saj so vsa gledališča v Pragi dobro obiskovana. O »Narodnem divadlu« niti ne govorimo. Ako se človek zvečer ne požuri, ne dobi mesta, zgradba druge češke pozornice za dramo je naravnost potrebna. Ljudskih gledališč pa imajo v Pragi že troje, — to se pravi v praških predmestjih: Švandovo na Smichovu, Pi-štčkovo na Vinohradih in »Urania« v Holešovicih. Vse tri dobro prospe-rirajo. Ono na Smichovu je jako dobro. Prejšnja leta je prirejalo velike cikluse modernih dram: Tolstoja, Cehova, Ibsena, Sudermanna, Haupt-manna itd. Zdaj, žal, daje večino le jako papricirane francoske in nemške glume. Igra se pa vedno z vervo in temperamentom. — Vinohradv postavijo v kratkem svoje lastno gledališče, načrti so že izstavljeni na ogled. Gledališče obeta biti jako okusno in bo gotovo v vsakem oziru prospelo mestu, ki šteje preko 60.000 v Ljubljani pa so po »Slovencu« že začeli peči posebne porcije komisnega kruha itd. Seveda so vsi ti »senzatorji« vedeli že tudi za natančne route, po katerih naj dospe mobilizirana naša armada v Macedonijo. In baš, ker so hoteli vedeti, da se gre za Macedonijo, bila je taka pisava neutemeljena. Kajti, vzemimo, da bi res bilo treba naše intervencije v Macedoniji, bila bi ta mala ali vsaj srednja, tedaj taka, za katero bi se vse mobilizacijsko priprave izvršile že v par dneh, in še preden bi se napovedani kruh napekel in ohladil, odnesel bi hlapon celo oboroženo armado na meje. Za take slučaje je naša vojna organizacija vedno pripravljena ter je ne spravi nenadni poziv iz ravnotežja. Zato pa tudi moramo zdrževati tako dragoceno stalno vojsko, da smo vsak trenutek pripravljeni. Ali je pa vest o mobilizaciji mogoča? Dasiravno se to trdovratno zanika od merodajnih strani, vendar ni izključeno, da pride Avstro-Ogrska do posredovanja na Balkanu, ako ne bodo izdali naši in ruski opomini pri turški vladi toliko, da bi bili v Macedoniji varni glede miru in varovanih interesov. Avstrijsko - ruska akcija pa stremi za sedaj edino le za tem, ohraniti v Macedoniji mir ter v miru tudi izvesti reforme. Seveda, ako ne bo hotela Turška izpolniti takih dobrohotnih nasvetov, potem seveda ni izključeno, da se bo za-pretilo s tem, da se pošlje na jug kako oboroženo krdelo. To bi se zgodilo posebno še tedaj, ako bi hotela katera tretja velesila mešati dobrohotne avstrijsko-ruske naklepe. Pri tem seveda še ni treba koj misliti na pokanje pušek in gromenje topov. Taka posredovanja se navadno opravijo s teoretičnimi represalijami, kakor to delajo n. pr. sedaj velesile pred Venezuelo. Bila pa bi tudi sultanova skrajna lahkomišljenost, ako bi moralo priti tudi samo do takega oboroženega pretenja. Saj ga je potovanje grofa prebivalcev. V sami Pragi pa se bo postavilo, kakor rečeno, veliko gledališče za dramo. Prostor je že izbran. — V Plznu lepo češko gledališče fino uspeva, enako v Brnu, katero dobi v kratkem nov impozanten dom, za katerega je Češko rodoljubje skupilo po Moravi in po ostalih čeških zemljah že lep kapital. V dogledni dobi bodo imeli tudi na Moravi svoje »Narodno divadlo«. Nemci imajo v Pragi dve veliki gledališči in dve letni pozornici v predmestjih. Direktor Neumann je sploh znan kakor kapaciteta v gle-dališčnih zadevah in ima tudi v inozemstvu dober glas. Gledališčnim gourmanom se nudi v Pragi toliko umetniškega užitka, kakor nikjer drugod v Avstriji. »Narodno divadlo« goji slovansko umetnost, poživlja velike, tuje slovanske umetnike, igralce in pevce na gostovanje. Iz Ruskega, Poljskega, Srbskega, Hrvatskega in iz naše Slovenske (Naval) prihajajo umetniki na pozornioo »Narodnega divadla«. Francozi se zaustavljajo tako v češkem, kakor v nemškem gledališču. Slovenoi vedo iz časopisov, koliko gostovanj pri- Lambsdorffa vendar moralo poučiti, da dogovor avstrijsko-ruski ni bil sklenjen s tolikimi Žrtvami le za šalo. Da položaj v Macedoniji ni nedolžen, povedal je ravnokar bolgarski finančni minister Sarafov, ki pač pozna ondotne razmere. Sarafov je namreč prepričan, da reforme po programu, ki se je izdelal v Carigradu, bodo ostale brez vspehov. Na krmilo macedonske vlade bi morale potrditi velesile krščanskega guvernerja, nadalje bi se morali reorganizirati davki ter se izvesti radikalne reforme v upravi in varnostni službi, a velesile morajo kmalu posredovati, kajti, ako se reforme ne izvedejo vsaj tekom meseca febru-varja, bo vsako posredovanje prepozno, ker v marcu že lahko napoči splošna ustaja. Spravne konference razbite. Včeraj popoldne so se sestali nemški in češki udeležniki spravnih konferenc. V imenu Čehov je podal izjavo posl. Paca k, da se češki poslanci ne morejo pogajati na podlagi vladne predloge, ker stoje na stališču, da sta oba deželna jezika v celi deželi popolnoma enakopravna. — V imenu Nemcev je izjavil poslanec Eppinger, da se vsled češke izjave odtegnejo nadaljnemu posvetovanju. Zaman je posredoval ministrski predsednik, in ko je videl, da je vse zaman, se je molče priklonil in spravna konferenca je bila odpuščena. Nemci bodo seveda sedaj gonili staro pesem, da so spravno akcijo Čehi razbili, dasi vendar ni mogoče od Čehov zahtevati, da bi popustili načelo popolne enakopravnosti. To uvidi najbrže tudi vlada, ker se ni dr. Korber prav nič dotaknil te točke. Ako bi se pogajanja tudi še obnovila, na podlagi vladne predloge se to več ne zgodi. Zgoditi pa se mora nekaj v tem vprašanju prav kmalu. rejuje vsako leto »Narodni divadlo« Nemško gledališče poživlja zopet najboljše umetnike iz Nemčije. Direktor Neumann prireja vzorne Wag-nerjeve cikluse. Lani je bila v njegovem gledališču najboljša italijanska operna družba iz Milana, zdaj v par dneh pride Maeterlinck, oziroma njegova žena s svojo dramsko družbo; igrala se bo: »Monna Vanna«. Sploh vlada med upravo češkega in nemškega gledališča še dovolj dobro razmerje, pri raznih pomembnejših dogodkih prihaja ravnateljstvo in umetniško osobje jednega gledališča gledat in se učit v drugo. Nemško gledališče polnijo ponajveč praški židje, katerim se mora priznati, da se jako živo zanimajo za razne pojave na kulturnem polju. Vsekakor so v celoti naprednejši in bolj naobraženi, kafcorgv drugih mestih. Tudi Čehi obiskujejo nemška gledališča, kadar so literarno zanimive predstave. Dokler je češko gledališče polno in dobro obiskano, bi bilo pač nepravično, Čehom zaradi tega kaj očitati. Oni so danes dovelj zavedni, da ne hodijo v nemško gledališče iz pomanjkanja narodnega čuta in po- Pruski Poljaki. Pri debati o pruskem državnem proračunu je državni kanoelar grof B£Llow zopet govoril o pruski politiki na vzhodu, posebno v Poznanju. Povedal je, da sedanja naselbinska komisija še ne zadostuje ter se bo ustanovila še ena komisija, vsaka s svojim predsednikom. Državnim uradnikom in učiteljem se ne zvišajo plače za to, da bi bili agitatorji nemške stvari, temuč so to le nagrade, da vztrajajo na svojih mestih. Za po speševanje nemštva med Poljaki se bodo gradile nove hiše za stanovanje delavcem ter srednjim in nižjim urad nikom. Za nove železnične zgradbe ▼ Poznanju se določi 24 milijonov mark. Ta politika v vzhodnjih provincijali baje ne dela razlike (!) med strankami in veroizpovedanji, temuč gre le za tem, da se nemštvo utrdi. — V imenu svobodomiselne ljudske stranke je izjavil posl. dr. Wiemer, da obsoja germanizujoče odredbe v proračunu. Posebno obsoja germani-zovanje po vojašnicah in garnizijah. Pri določitvi garnizij smejo odločevati le interesi hranitve. Šovinizem in hakatizem naj se odrivata, podpirajo pa se naj pravične in praktične odredbe, ki pospešujejo pomirjenje narodov. Politične vesti, — Mladočeški klub je sklenil v svoji seji izjavo zoper obnašanje radikalnih Čehov v državnem zboru ter obrazložil vzroke, zakaj je klub odklonil prvo branje sladkorne predloge obstruirati. — Vojna predloga. Poljski klub je imel včeraj sejo, pri kateri je sklenil, da se pri prvem branju vojne predloge ne udeleži debate. Mlado-čehi bodo svoje postopanje k vladni predlogi uredili po tem, kako bo vlada vpoštevala njihove zahteve, v prvi vrsti glede pridrževanja nado mestnih rezervistov v aktivni službi. — Zarota Armencev ? Med cerkvenim opravilom dne 19. t. m. je v katedrali v Stambulu neki lekarniški vajenec streljal na armenskega patrijarha Ormiliana ter ga zadel v ramo. Napadalec pripada baje armenskemu komiteju. — Položaj v Maroku je baje skrajno nevaren; posredovanje evropskih velesil je neizogibno. Dolže se Francozi, da so nalašč izzvali ustajo, ker so bili ljubosumni na angleški vpliv v Maroku. Sultanove čete postopajo skrajno neusmiljeno in surovo. Dopisi. Iz selške doline. Janez Be-šter (novoimenovani župni upravitelj na Trati) se je razkoračil v »Slovencu«, v katerem piša, daje v »Slovenskem Narodu« neki dopis napisal g. šliber: Janez pa se je daleč zmotil, ker vse tisto je pisano od druge strani in po želji več občinskih volilcev, ki so ogorčeni, zakaj nosa ali iz apatije proti svoji narodnosti, — kakor se dogaja to pri nas v Ljubljani, ampak iz pravega zanimanja za vsako kulturo, pa naj bi bila ta tudi nemška. To ni ignoran-stvo proti svojemu narodu, ampak znak kulturne dospelosti. Poznam mnoge češke rodoljube, umetnike in pisatelje, ki obiščejo semtertja tudi nemško gledališče, ali zato še ne pozabijo, da so Čehi. V nemškem gledališču slišite v pavzah mnogo češke govorice, pri nas večkrat v slovenskem gledališču Slovenci govore nemški — in to je razloček. X. Žrtev razmer. (Zapiski kranjskega kaplana.) „Ali je res, da bi Človeška družba brez cerkve, brez vere in brez cerkvene morale ne mogla obstajati? Jaz sem globoko prepričan, da to ni resnično. Človeška družba ne potrebuje ne cerkve, ne vere, nego samo zakonov in pa institucij, ki te zakone .izvršujejo. Seveda, ti zakoni bi morali biti taki, da bi vsak spoznal njih dobroto. Da bi jih vsak iz ozirov na lastno korist spoštoval in se po njih ravnal, ker bi videl, se meša ta človek v naše občinske zadeve, ko ga vse to nič ne briga, ker ni naše občine volileo. Kam je zahajal kot dijak, to vemo, da ne samo v Selca k Šliberju. To on tudi ve, zato naj Janez bode lepo zadovoljen, da samo tako rahlo pišemo, zakaj zanikati ne more naših besedi o punicih, če je bil prav jednoleten prostovoljec, kakor vam pravi. Ampak čudni so taki prostovoljci, katere potem v Kostanjevici klofutajo! O selški trirazrednici in o Janezovi laži pa še o priliki. Za sedaj ga vprašamo, kako je mogel vtakniti mirno v žep besedo: lažnik, katero mu je v Selcih v pričo celega občinskega odbora rekel v obraz g. S. in potem še v »Narodu« ponovil. Tedaj Janez, dokazati je treba, da nisi lažnik, potem pride vse drugo na vrsto. Z dežele. »Učiteljski Tovariš« piše: Glas izmed ljubljanskega uči-teljstva. Nekateri prijatelji so nam poslali vprašanje: »Ali bi ne bilo umestno, da skliče deželno učiteljsko »Slovensko učiteljsko društvo« v kratkem shod, na katerega bi se povabilo vse kranjsko učitel|stvo in naši deželni poslanci, da vzamemo v pretres blažene sadove brezmi-selne klerikalne obstrukcije v deželnem zboru, ki je učiteljstvu pojedla vsaj povišanje kvinkvenij?« O tem so se izrekli že tudi mnogi pode-želni učitelji, da naj bi se shod vršil in določil za ta dan, ko bi se lahko vsi učitelji (ice) vdeležili n. pr. velikonočni torek. »Slovensko učiteljsko društvo« naj tedaj stori korake v tej zadevi in potem naj se začne takoj agitacija za obilno vdeležbo. Obč. svet ljubljanski. V Ljubljani, 20. januvarja. Predseduje župan Iv. Hribar. Prisotnih je 16 občinskih svetnikov. Občinski svetniki dr. Tavčar, Plantan, Prosenc, S e u n i g in P r e d o v i č so se opravičili pismeno. Zapisnik zadnje seje se prečita in odobri. Župan naznani, da bo deputacija v zadevi 3a/» potresnega posojila sprejeta v avdijenci Nj. Veličanstva dne 22. t. m. V deputaciji sta razun župana občinska svetnika dr. Tavčar in ravnatelj Š u b i c. V občinsko zvezo je bilo vsled novesra domovinskega zakona sprejetih 113 prosilcev, z družinami vred 277 oseb. 30 prosilcem se je sprejem odrekel, ker niso doprinesli predpisanih pogojev. Dvema prošnjikoma, ki sta ogrska državljana, se da zagotovilo, da se sprejmeta v občinsko zvezo, ko doprineseta dokaze o pridobljenem avstrijskem državljanstvu. OBernatoviću se isto obljubi, a ker je šele v Ljubljani 8 let, sprejme se le proti vplačani taksi 200 K. Sprejeto. Poročevalec nag. konc. dr. Z a r n i k. Soproga dvornega svetnika gospa Olga pl. R U 1 i n g se je pritožila zoper razsodilo mestnega magistrata, s katerim se je bila obsodila, svoji na|eti, a zopet odpravl|eni sobarici plaćati 16 K na plači oziroma odda mu dajejo ti zakoni varnost za kar najpopolnejšo svobodo in srečo na svetu. Človeška družba ima na eni strani negativno nalogo, omejiti svobodo posameznikov v toliko, da zamorejo ljudje drug poleg drugega živeti, na drugi strani pa pozitivno nalogo, varovati tako omejeno svobodo. Taka družba, država s takimi zakoni, ne potrebuje ne cerkve, ne vere, ne cerkvene morale. V taki družbi, v taki državi bi bila vera res to, kar mora biti, za vsacega posameznika, 81 v ar srca. Kjer pa zakoni niso pravični vsem ljudem, kjer Človeška družba ni organizirana na povedani podlagi, kjer javne uredbe in javne pravice ne soglašajo s pravičnostjo, tam seveda potrebujejo še neke vrste posebnih policajev, ki krote ljudi z vtepanjem neke, ne iz srca izvirajoče, nego umetno ustvarjene morale, s cerkveno moralo, ki pa ni morala Jezusa Kristusa. To je moje zasebno mnenje na opomnjo, da sta cerkev in vera neizogibno potrebni, da sta pogoj reda v Človeški družbi. Pri nas na Kranjskem pa že celo ni treba, da bi se duhovnik iz javnih ozirov vtikal v politiko, ker tu stvarja le duhovniška politika anarhijo in provzroca boj vseh proti vsem." škodnini. Priziv se zavrne. Poroda obč. svetnik dr. T r i 11 e r. Glede kupne pogodbe, ki se ima skleniti s posestnikoma Miroslavom in Ivano K a v 6 i Č za svet v cestne namene ob novem gimnazijskem etavbišču ni bilo treba obravnavati, ker sta se prodajalca zadovoljila s prvotnimi pogoji. O kupni pogodbi, ki se sklepa s posestnico goapo Hermino del C o t t o v o glede njenega posestva na Poljanski cesti poroča občinski svetnik Senekovič. Deželni šolski svet priganja s svojim dopisom, naj se zadeva hitro dožene. Prodajalka je svoje prvotne zahteve de loma popustila. Župan predlaga, naj se v kupno pogodbo sprejmejo sledeči pogoji: 1) hiša se mora izprazniti do 1. avgusta; 2) rok za podiranje je 15. oktober; 3) drevje in grmovje si sme posestnica vzeti s stavbišča. Finančni odsek še priporoča dostavek, da se da prodajalki predkupna pravica za njen svet v Ciril-Metodovih ulicah, kolikor ga bo želela; na tem svetu sme odkladati materijal do aprila 1904 tudi v slučaju, da sveta ne kupi. Sprejeto. Isti poročevalec poroča tudi o županovem dopisu zaradi zamenjave mestnega sveta ob voglu Nunskih ulic s svetom »Jahalničnega društva« ob Bleiweisovi cesti in Erjavčevih ulicah. Se sklene, prepustiti omenjenemu društvu toliko sveta po 6 K od m1, kolikor ga potrebuje v arondacijo. Sprejeto. Priziv gospe Arpalice P r a u n -s e i s o v e zoper prepoved točenja žganih pijač se zavrne. Poročevalec podžupan vitez B 1 e i w e i s. V tajni seji se je razdelilo več meščanskih podpor. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. januvarja. — Osebne vesti. Deželni predsednik baron Hein se je danes odpeljal na Dunaj. — Premeščena sta davčna praktikanta gg. Karol Šiška iz Ribnice v Ljubljano in R i-hard Koller iz Ljubljane v Ribnico. — Triodstotno poštenje. Popravkarsko društvo je ravnokar podalo poročilo o svojem »delovanju«. Razposlalo je 2305 obvestil o »liberalnih napadih na Čast« duhovnikov in 500 obvestil lajikom na Kranjskem; poleg tega še večje število podobnih obvestil duhovnikom na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Istri in drugod. Popravkov je bilo »liberalnim« listom poslanih 98, od katerih dobra tretjina ni bilo vsprejetih. »Slovenec« pravi, da tako številno delovanje društva kaže o propalosti liberalcev. Mi se pa drz nemo trditi, da kažejo vse kaj dru zega, da na ves glas pričajo o moralni propalosti — klerikalcev in duhovščine. SOOOkrat so naši »liberalni« listi jih napadli, pa le v 98 slučajih so imeli klerikalci korajžo nastopiti proti našim »napadom« na njihovo »čast«. In kdor ve, kaj vse in kako se popravlja s § 19., mu bo tudi jasno, koliko je bilo vrednih teh 98 popravkov. V 2900 slučajih pa se niso upali niti protestirati, kamo šele nas tožiti, v kar smo jih dostikrat Tako približno je govoril stari dekan. Ko sem ga poslušal, se mi je zdelo, da je mož vzlic svoji visoki starosti mlajši, kakor jaz, ki sem komaj prišel iz semenišča. Skof je kaj temno gledal, ko je dekan razvijal svoje nazore. Kadar je bil Missia jezen ali razburjen, se je to poznalo, ker je tedaj škilil. V razpravo se škof z dekanom ni spustil. Čutil je, da ima dekan še obilo in hujega streliva v zalogi in je radi tega pogovor o tej stvari prekinil. Škofov prihod je seveda imel tisti uspeh, ki ga je škof hotel doseči. Sicer ne vem, kaj se je zgodilo mej škofom in dekanom, ko sta se sama v dekanovi sobi pomenila zastran razglasenja pastirskega pisma in izpostavljenja Najsvetejšega, a prihodnjo nedeljo sva kaplan Janez in jaz čitala — „po škofovem ukazu", kakor je rekel dekan — volilno pastirsko pismo in na določeni dan je kaplan Janez razpostavil Najsvetejše. Volilni boj je bil hud, da si kaj tacega nikdar nisem predstavljal. Zmagali smo duhovniki, a samo ker smo napeli vse sile, zlorabljali prižnico in spovednico ter sploh postopali z naj- naravnost pozivali, kakor na primer Lukeca iz šenklavškega farovža. Kako pa naj protestirajo ali tožijo, ako smo pisali resnico!? In da smo pisali resnico, nam kažejo navedene številke! — Tudi Mezzofanti in to še slovenski, domači ober- ali ueber-Mezzofanti Takega se nam je posrečilo najti v našem Lampetu. Lampe piše kritike o knjigah, ki so izišle v bolgarskem jeziku, pa bolgarskega ne zna, v ruskem jeziku, pa ruskega ne zna, v češkem jeziku, pa češkega ne zna, v angleškem jeziku, pa angleškega ne zna, v španskem, pa španskega ne zna itd. itd. Posebno rad osoli svoje spise z angleškimi citati, da Be kaže bolj učenega. Da angleščine ne zna, to je našemu Mezzofantu zadnja briga. Pa kako tudi!? Saj piše še članke o slikarstvu in kiparstvu—iz duševne in telesne žabje perspektive. — Dogodki v Ricmanjih. Včeraj smo poročali o nastopu oborožene državne oblasti v Ricmanjih minole nedelje. Ces. kr. uradniki in organi niso postopali iz lastne inicijative, ampak na zahtevanje škofijskega ordinarijata t Tr> s tu. To dokazuje uradni ukaz, ki ga je namestništveni svetovalec Schaffen« heuer-Nevs osebno uročil gosp. dru. Požarju, katerega je bil našel v postelji radi telesne indispozicije. Ta ukaz se glasi tako-le: »N*. 13/Pr. PreČ. gospodu dru. Antonu Požar kaplan-u — Ricmanje. Ker niste zadostili naročilu preč. škofijskega ordinarijata v Trstu, s katerim se Vam je ukazalo predajo cerkev Ricmanje in Log in kaplanijskega urada in poslopja v Ricmanjih, obrnil se je preč. škofijski ordinarijat na c. kr. namestništvovTrstu z zahtevo, da s e p o s t o p a p r o t i Vam v smislu § 2 7. postave od 7. maja 1874 drž. za k. štev. 5 0 G. kr. namestništvo mi je izročilo s svojim odlokom od 16. t. m. št. 160/Pr. to zahtevo za nadaljne uradovanje. Ukažem Vam torej, da mi takoj izročite obe goriomenjeni cerkvi (Ricmanje in Log) in kaplanijski urad; ker v nasprotnem slučaju bodem takoj prisilno izpeljal. Obenem naročam Vam, da v teku treh (3) dni od danes naprej izpraznite kaplanijsko stanovanje, ker drugače bodem tudi izpraznitev prisilno izvršil. Proti temu odloku je Vam prost utok, k i pa nima odiožive moči nac. kr. namestništvo v dobi 14 dni potom c. kr. glavarstva v Kopru. — C. kr. okrajno glavarstvo. — Koper, 18. ja nuvarja 1903. C. kr. nam. svetovalec L. 8. SchafTenhauer 1. r.« — Ko je g. dr. Požar prečital ta ukaz, je izjavil, da on ne more izročiti cerkva, ker se iste ne nahajajo v njegovi oblasti. Gerkvenegapremoženja da ni imel nikdar v opravljanju, ga tudi ne more izročiti! Kape l a n i j s k i urad pa je pripravljen takoj predati. Seliti se je začel že minoli teden iz stanovanja hujšim duševnim in materijalnim terorizmom. Časih se mi je to pocenjanje kar studilo, ali misel, da se moram z marljivo agitacijo prikupiti v škofiji, da mi ljubavno razmerje z gospo Heleno ne bo škodovalo, ta jmisel me je bodrila, da sem vztrajal. Zmagali smo in še s kandidatom, ki je bil na jako slabem glasu, ali že tedaj se mi je zdelo, da take zmage niso vredne piškavega oreha, in da le koristijo tistim, ki jih pobijamo. Na-rodnonapredna stranka je z našo zmago le pridobila, kajti vsled naše agitacije se ji je pridružilo mnogo mož, ki so bili omahljivi, nasprotje proti duhovnikom se je poglobilo in se tu in tam spremenilo v očitno sovraštvo. In reči moram, da je bilo to sovraštvo utemeljeno, kajti lopovščine, ki smo jih zakrivili, so bile res ostudne. Ljudje so nas zdaj začeli tudi vse drugače gledati. Izkoristili so proti nam vsako malenkost. Kar so prej dobrohotno prezirali, to so zdaj neusmiljeno vlačili na dan. In to je prodiralo v čedalje širše kroge in skoro ves moški svet napolnilo s sovraštvom proti duhovščini. Želi smo to, kar smo sejali. Samo ženske so nam ostale še naprej zveste. in bo skušal, da tudi v tem zadovolji ukazu. Cerkev v Ricmanjih stražijo ponoči in podnevu štirje orožniki, ono v Logu pa dva. — Slučaj dr. Torgglerja in nemško časopisje. Iz Ptuja se nam piše: Velik krik in vik je nastal radi tega nemškega »mučenika«, ki je to »muČeništvo« le radi tega pridobil, ker se mu ni posrečilo, starejših kolegov preskočiti, vkljub temu, da je sin nemškonacijonalnega nadsvetnika v Gradcu. V »Stajarcu«, torej najneznatnejšem glasilu vse-nemške stranke, toči neki veleposest nik I. P. britke solze radi tega, ker mora dr. Torggler v Ptuj nazaj. PtujČanka toži in tarna »wegen Nichtbest tigung (!) eines deutschen Richters«. Ta je lepa. »Ptujčanko« redigira bivši bogoslovec I. Drevenšek iz Leskovca, torej odpadnik haložan skega pokolenja ki misli, da mora vsako imenovanje potrditi ali škof v Mariboru ali pa vrhovni general vseh odpadnikov gospod I. Ornig. čudno! Na tem dr. Torgglerju ni ničesar hvale vrednega, kakor to, da je dober glasbenik v »Vereinsheimu« in pa sin nadsvetnika v Gradcu, ki je Slovencem sovražen do duše, a ipak bi rad s pomočjo slovenskega jezika svojega sina »more solito« kviško spravil. To je stara metoda Ko je prišel I. 1898. v Ptuj, je bil tako ošaben in ohol, da še slove: skim odvetnikom, katere je očitno zaničeval, ni niti običajnega obiska naredil. Zajedno pa je plazil okoli učiteljev slovenske okoliške šole v Ptuju, da bi ga za majhen honorar v slovenščini poučevali. Ti so odklonili, ker je pretirane zahteve stavil; Dve leti je služboval kot preiskovalni sodnik, pri čemur je diurnist faktično zasliševal, a on sam pa za pisnike podpisaval. Ko se je potem utrdil v slovenskem jeziku, je moral pred predstojnikom sodišča nekak praktičen izpit narediti. Šele na podlagi tega se mu je podelilo vodstvo javnih razprav. Da je to jako pomanjkljivo opravljal, kaže več slučajev. Iz tega je razsodno, kak »lumen justitiae« je ta mož bil, ki se je nalašč iz Maribora v Ptuj pripeljal, da voli zoper — Slovence pri zadnjih volitvah. Grof Gleispach je lahko ponosen na tega — junaka. — Klerikalni liberalci, ali kaj *& V Novem mestu — kjer za domače reveže skrbi županstvo samo, in sicer v popolnoma zadostni meri — in mi smo tega mnenja, da reši tev te zadeve po županstvu je edino pravilna — se je pred kratkim ustanovilo društvo dam z naslovom »Društvo sv. Vincencija«. Namen tega društva je nabirati razun mesečne članarine tudi drugih prispevkov in podpor in iz teh dohodkov podpirati domače reveže. Namen je torej jako lep in vsa Čast potrudljivim p. n. damam. Samo eno nam ne gre prav v glavo, t. j. kaj ima pri tem, vse hvale vrednem delovanju opraviti sv. Vin-cencij in celo — katoliška podlaga — katera je vendar bolj pripravna nabirati od revežev denar (sv. pe terski krajcar itd), ne pa jim ga dajati. Kar nas pa je kar osupnilo, je neverjetna istina, da za Člane te klerikalne družbe so pristopile dame odličnih liberalcev — da, celo stebrov naše stranke. Kaj bomo svojim in narodovim sovražnikom še orožje v roke dajali? Kaj vendar delamo? Da bomo torej vedeli, ali imamo tam res zanesljive in tudi v srcu in prepričanju — ne pa samo na jeziku poštene pristaše, prosimo lepo pojaa nenja. Z barvo na dan, to nam je ljubše, kakor da bi imeli opraviti z jagnjeti v volčji koži — ali pa z jagnjeti v pravem smislu besede. — Repertoir slovenskega gledališča. Gospod Kral je okreval in bo mogel zopet nastopiti. V petek pride torej na oder Gouno-dova slavna opera »F a u s t«. Naslovno vlogo poje g. V 1 č e k , ki jo prišteva k svojim najvspešnejŠim. Opera se je nanovo priredila ter so se nabavili za soliste n o v kostumi, katere je napravil po izvirnih vzorcih milanskih g. gar-derobar V. Valenta. — Prihodnja operna noviteta so »HolTmannove pripovedke«, dramska noviteto pa »Poskusni kandidata. — Slovensko gledališče. Za včeraj napovedana nova veseloigra »Morska deklica« se morda ne bo toliko dobro obnesla, kolikor se v tem oziru sme ponašati nekaterim posestnikom znan imenitno izumljen francoski igrokaz »Ljubosumna kuharica«, katerepr* je spisal Alex. Dumas ml. Točnejše bi se imenovala ta igra »Razkrinkani zapeljivec«. Nenavadna je pravljica, redko dogajajo se tako zamotane stvari, a izključene niso; provzroČa jih človeška slabost z ene strani, človekoljubje in milosrčnost, kateri nam veleva pogostoma srce, z druge strani. Dovršen, kakor v govoru tako v maski je bil g. Danilo kot zapeljivec Maks Senčar. Onečastil je bil ta lahkoži-vec mladostno siroto Matildo, sad te ljubimske zveze, nezakonsko hčerko Vido (gdč. Kreisova), vedel je ta po-hotnež vzgojevati v toliko oddaljenem kraju, da mu ni mogla biti nadležna niti mati, niti hči. Zapeljana Matilda, gospa Dobrovolna, seznanila se je čez leta s kremenito značajnim kapitanom pl. Rosičem (g. Dobrovolnj) z možem, povsem sposobnim, ščititi soprogo proti komur si bodi. Ker namerava gizdavi Senčar osigurati si svoj imovinski položaj v zakonu z vdano hotelirko gospo Struklovo (g. Danilova), bogato, skozi in skozi značajno, toda skrajno ljubosumno, nekoliko postarno ženico, teži prvi na to, odstraniti vse zapreke, izvirajoče iz njegove lahko-živne preteklosti, katere bi mu morda ovirale, skleniti zakon z gospo Struklovo. Slednja ljubosumna je namreč celo na pretekla ljubavna razmerja svojega bodočega soproga. Brzo od ločivši se, pripelje nesramni Matil-din zapeljivec lastno nezakonsko hčer iz navedenega vzroka v hišo svojega prijatelja, kapitana Rosica. Slednji ne ugovarja, ker zakon z Matildo ostal je doslej brez potomcev. Mati in hči sta torej zjedinjeni za hip. Pretresljivo igrali sta ta prizor gospa Dobrovolna in gdč. Kreisova. Iznenađeni smo bili glede prve spričo vprav psihološko izpeljanih dramatičnih efektov, katere je z velikim temperamentom izvedla ta igralka iz svoje vloge. Ljubko se je obnašala gdč. Kreisova kot Vida. Ljubosumna hotelirka pa je svojemu zaročencu že za petami. Sluteča, da se Senčar vendar laže, zaljubljena je vanj z nedoumno strastjo. Nezakonsko hčerko njegovo hoče vspre-jeti ona sama kot rejenko. Senčar mora se vdati hote ali nehote. Tudi prijatelj kapitan je s tem zadovoljen. Ne tako Vidina prava mati, kapita-nova soproga Matilda. V razgovoru s soprogom razljuti se nad osodo, katera ji hoče vzeti ravnokar pridobljenega otroka. S finim čuvstvom izrazila je gospa Dobrovolna te v Človeški nravi utemeljene težnje. Iz tega silobrana pa spozna užaljeni kapitan, da je Vida hči njegove soproge. Plemeniti mož ne kaznuje soproge, česar se je nadejala slednja, razodevša ljubljenemu soprogu pregreho iz mladostne dobe. Ta razgovor posrečil se je igralcema gospodu in gospej Dobrovolnima nepričakovano dobro, tudi iz psihološkega stališča. Blagi kapitan, pritajivši svojo bolest iz ljubezni do soproge, prekosi samega sebe; na kratko odločen vzame, opiraje se na zakonite predpise, Vido za svojo v hišo. A gospa Štruklova se še ni vtešila. Z zdravim razumom sluti, da se je vršila kar naravnost pred njo prava tragedija. Proseč Vido, naj donese neko Btvar, ostavi deklica sobo, hotelirka pohiti za njo z vzklicom, da je Vida padla ter da krvavi. Iz Ma-tildine nepopisne razburjenosti razsodila je bistroumna ženska resnico. Hipoma razkrila se je njenemu razumu, kako je ravnal njen zaročenec z Matildo in s kapitanom. Zapeljivec studi se ji, ker je preverjena, da mu gre zgolj za novce. Senčar je izigral j odslovljen od vseh stranij, zapusti žvižgajo sobano. Ni nam treba povdarjati, kako realistično je naslikala gospa Danilova ljubosumno kuharico. V zadregi Brno, komu bi priznali prednost ali njej ali g. Dobrovolni. Sodelovalo se je tako točno in izborno, da je bil U igrokaz, poln drastičnih prizorov, že ob V,tO. uri prikraju. Škoda na tem je le, da se niso znašli poslušalo! v tolikem številu, v kolikem bi ga zaslužila po pravici ta zanimiva uprizoritev. Pritegnemo pa, da je te prikazni krivo dejstvo, da se prepogosto izpreminja repertoir našega gledališča, iz manj ali več tehtnih vzrokov. Dr. B. — Občinski odbor v Sel- cah — namreč stari odbor — je imel včeraj vendarle svojo sejo. Župnik Tomaž je menda spoznal, da kaznuje naš kazenski zakon raz^anjanje javnih korporacij s primerno ječo, in zato ga ni bilo k tej seji. Obč. odbor je v tej seji izročil gosp. Šlibarju diplomo kot častnemu občanu. Politična oblast je sedaj poslovanje občine poverilo g. Greg. Dolencu, posestniku na Praprotnem. — Iz učiteljskih krogov se nam piše: Navada je pri vseh stanovih, da se razglasi po listih, kdo in kdaj avanzira, a pri učiteljih se nameruje v marsičem hoditi izven navadna pota. Gotovo bi vsakega učitelja mikalo izvedeti, kateri njegovih kolego* je zlezel kvišku in do katere številke v statusu je sam prispel, pa ne privoščijo nam tega. V interesu učiteljstva prosimo za raz-glašenje »avanzirancev«. — Poročil se je g. Albert D o m 1 a d i š, trgovec in posestnik v Ilirski Bistrici, z gdč. Elo M art inči č, c. kr. davkarjevo hčerko. Čestitamo! — Planinski ples. Slovensko planinsko društvo je vabila za planinski ples razposlalo in sicer ljubljanskim članom in nečlanom s pošto, zunanjim članom pa s štev. 1. „Planinskega Vestnika." Odbor uljudno prosi, da sleherni, ki se misli plesa vdeležiti in morda vabila ni dobil, blagovoli to oprostiti in se oglasiti v društveni sobi v ^Narodnem domu", da dobi vabilo, ali pa naj na ples brez vabila pride. Kakor je iz vabil razvidno, priti je na plan. ples nemaskirano v turist, narodni ali promenadni obleki. — Frak zapade globi. — Vstopnina za člane znaša 1 K za nečlane 2 K. Pri plesu bo svirala popolna ljubljanska meščanska godba. Damski odbor in pomnoženi društveni odbor neumorno delujeta in pripravljata za obiskovalce raznovrstna presenečanja. Med občinstvom, posebno med hribo-lazci, je živo zanimanje za dan 1. svečana, vsak hoče podrobnosti zvedeti; in marsikateri vprašujejo, kaj spada k turistični opravi, no tem lahko odgovorimo. Gotovo so že videli hribolazca, ki se je odpravljal na juliške, kamniške in druge planine, tako napravljeni, toda ne tako trudni, kakor oni, ki se iz planin vračajo, pridejo naj na ta ples; seveda podkovanih Čevljev pač ni treba, se celo prepovedani so in to zaradi tega, ker bi bilo zelo nevarno s takimi čevlji na boso nogo pastarici, pastirju ali plan-žarici, kateri se bržkone tudi plesa vdeleže, stopiti. Ne glede na to pa j odbor vse pota in steze po plan in k po katerih bodemo lazili in hiteli tak priredil, da se bo le z navadnimi čevlji izhajalo. Nahrbtnikov tudi ne bo treba polniti s pijačami in jedili, ker sta odbora vestno skrbela za pristno pijačo in okusna jedila. — Plesni venček „Glasb. Matice". Za plesni venček pevskega zbora »Glasbene Matice« se ravnokar razpošiljajo vabila. Vstopnice po 2 K za osebo se dobe v trgovini g. Lozarja na Mestnem trgu in na večer plesnega venčka pri blagajni. Ker je pevskemu zboru na tem, da pride čim največ prijateljev »Glasbene Matice« in njenega zbora in da se razvije kolikor možno animirana in neprisiljena zabava, odredil je odbor tudi letos zopet to a leto za dame in gospode promenad n o. — Newyork. Ni ga morda Slovenca na Kranjskem, kateri bi — vsaj po imenu — ne poznal stolno mesto Severne Amerike: Nevvjork. Povod temu poznanju je pač dalo osobno v zadnjem Času razširjajoče se izseljevanje v Ameriko. Razne parohrodne družbe tekmujejo med seboj glede hitrega in cenega prevažanja potnikov. Neodvisno od ljubljanskih zastopnikov teh paro-brodnih družb ustanovil si je »Slavec« svojo lastno agenturo za na) ceneje in najhitreje prevažanje potnikov iz Ljubljane v Newyork. Dne 15. februvarja t. 1. na malo pustno nedeljo od pre »Slavec« to agenturo v »Narodnem domu« pod Ormo »Na newyor k em pristanišču«. To prista nišče je pa tudi v istini zanimivo Tu mrgoli izseljencev vseh narodni š vseh stanov; indijanci, civilizirani in necivilizirani, črnci in črne kraso tiče v kričavih svitlih toaletah, mor-monci, indijanke, amerikanski lovci (traperji), pristni ameriški »janki« itd.; morda naletimo celo na prosiulo Miss, strastno preganjalko vseh pi jancev. Newyork je središče vseh narodov, pravi moderni Babilon. — Zabavni večer pevskega druitva „Ljubljana", kateri je bil v nedeljo dne 18. t. m. v areni »Narodnega domaa, izvršil se je v vsakem pogledu izborno. Prostori dokaj obširnega paviljona bili so povsem napolnjeni. Pevci zapeli so priljubljen Vilharjev zbor »Na vrelu Bosne« in g. Polašek je z Ned vedovuiii »Željami« zopet po kaz«l svoj simpatični glas. Glč. Ho-čevarjeva in gosp. Nučič sta v igri »Ker se je žene bal« izvrstno pogodila svoji ulogi. lstotako preaene tili so poslušalce v točnosti in ka rakteriziranju oseb omenjene igre društveni člani gg- Rasberger, Juvan in Molek. Salonski orkester žel je za svojo neumorno in krasno igranje od točke do točke vedno več po hvale. Želeti je, da društvo še večkrat priredi jednake večere, v katerih je preskrbljeno za vsestransko zabavo. — Prostovoljno gasilno društvo Vič-Glince priredi v nedeljo dne 1. svečatia t. 1. s sodelovanjem tamburaškega kluba »Triglav« v salonu g. J. Travna na Glin-cah predpustno veselico. — Bivšo ljubimko umoril. Iz Opatije se nam poroča: 591etni bivši mornar Ivan Lade v Poljanah pri Ve-princu je imel pred 15 leti ljubavno razmerje z neko Marijo Lade iz iste vasi. Posledica tega razmerja je bil otrok, za katerega se pa Lade ni nikdar brigal. Lade je potem pretrgal to znanje in se oženil z neko drugo žensko. Končno je Marija Lade svojega ljubimca tožila in je bil isti obsojen da ji mora za otroka plačati 214 K. Lade je bil iz sebe in se rotil, da se bivše ljubimke že znebi. Res jo je pred nekaj časom zasačil in jo toliko časa kamenjal, da jo je ubil. Mrtvo ljubimko je potem pokopal pod velikim kupom kamenja. Hlučaj je nanesel, da so sedaj našli truplo, na kar je bil Lade aretiran. — Za drsalce. V drugi izdaji je pritisnil zopet v tej zimi oster, suh mraz, kateri je pa popolnoma primeren, ker so se vsled prejšnega mokrotnega vremena pojavile različne nevarne bolezni. Prijateljem drsalnega športa je napravil mraz zopet močan led, tako na tivolskem jezeru, kakor tudi na Kernu. Posebno na zadnjem prostoru sedanji led izboreu, in ker letos tam je leda ne bodo več sekali, ker so ledenice že napolnjene, je celo obširno površje na razpolago drsalcem. Z ozirom na nizko vstopnino 10 vinarjev je vsakemu dana prilika udeleževati se tega zdravega športa. — Panorama. Niagarski sla povi so prirodna znamenitost prve vrste. Reka Niagara veže jezeri Erie in Ontario ter je naravna meja med britsko Kanado in Združenimi državami. Kozji otok (Goat-Island) in Iris-otočič (tako imenovan radi mavrice, ki se tam neprenehoma vidi od slapov), niagarski slap delita na dva neenaka rokava: izhodni ali ameriški rokav slapu je 330 m širok in v sredini 47 m visok, zahodni rokav, ki se imenuje veliki ali Horseshoe slap, (t. j. podkovni slap), je 578 m širok in 44 m visok. Množica vode, k preteče v eni uri preko slapov, znaša do 100 milijonov ton (tona =■ 1000 1.) Pod slapovi je vodni požiralnik 75—90 m globok in se vzdigujejo iz njega velikanske množice pen in megel. ki se vidijo več kilometrov daleč. Tudi bučanje slapov se čuje celo 60 km daleč. — Ti svetovnoznani slapovi se torej razven razstave v Bufallo vidijo v tatedenski panorami in opozarjamo prav posebno na to velezanimivo serijo. — Izpred sodišča. Kazen ske obravnave pri tukajšnjem dežel nem sodišču: 1. Marija Cebin 22 let stara iz Litije je na južnem kolo dvoru vzela Antonu Muravcu, urarju iz Bohinjske Bistrice zavitek, v ka terem je bilo 33 žepnih ur v vrednosti 278 K 60 h , potem se pa z vlakom odpeljala proti Gorici, a bila je po telegrafiČnem naročilu na Na-breŽinskem kolodvoru prijeta. Marija Cebin odločno taji, da je nameravala tatvino izvršiti in pravi. Ha je zavitek v restavraciji ljubljanskega južnega kolodvora našla in da ga je hotela postajenačelniku v Ljubljano poslati; ta njen zagovor pa ne ob velja in sodišče jo je na 2 meseca težke ječe obsodilo. — 2. Posestnika brata Anton Lemut iz St Mihela in Andrej Lemut iz Slavine sta v prepiru 27. avgusta 1902 zvečer pretepla zidarja Štefana Mikuža, ga podrla na tla in ga z nogo suvala v rebra, Andrej Lemut ga je z ročno žago po glavi, po rokah in po životu tepel. Obsojena sta bila Anton Lemut na 4 tedne, Andrej Lemut pa na 3 tedne ječe. — 3. Zidarski vajenec Anton Petero* iz Bizovika je bil obsojen na 6 mesecev težke j»če, ker je 22. decembra 1. 1. na Franc Jožefovem trgu vzel Francetu Stoparju srebrno uro z verižico, doma v Bizoviku je pa ravno isti mesec vzel Antonu Ložarju košaro z jabolki in potico in 31. decembra ravno istemu gospodarju listnico z vsebino 275 K, dalje 10 poštnih znamk po 10 h. Peterca bil je po gospodarju pravočasno zasačen, ravno ko je skušal vkradeni denar v žep ponašati. Sodišče je obenem tudi izreklo, da se odda obsojenec po pre stani kazni v prisilno delavnico, ker mu je v navadi se brez dela okoli potikati. — Ukradeni tiaveloki. Po mestu se klati tat, ki krade posebno rad haveloke. Pred kratkim so bili ukradeni trije haveloki: v gledališču, na drsališču in v neki gostilni. V nedeljo pa je bil zopet ukraden eden siv havelok nekemu godou društvene godbe, ko se je mudil v gostilni na Poljanski cesti št 48. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 78 oseb. Policija je prijela nekega fanta, ki jo je hotel popihati v Ameriko, da bi se odtegnil vojaški doli nosti. — Križ zlomil. Mesarski po močnik Ivan Ute, 35 let star, iz Litije, si je v Trbovljah pri vzdigovanju zaklanega vola zlomil križ. Pripeljali so ga v dež. bolnico, a bo zelo težko okreval. — Huda ženska. F. Z v Te sarskih ulicah je delavka M. P. vzela s tesarskega prostora nekaj drv in trsk in spravila v svojo kuhinjo. Ko je Z. to opazil, je poslal svojega delavca Matevža Kalteneggerja v kuhinjo delavke M. P. z naročilom, da pobere drva in trske in jih odnese. Matevž Kaltenegger je res šel v kuhinjo in hotel drva odnesti, a delavka M. P. ga je napadla in udarila s ponočno posodo po glavi, da mu je prebila kožo in se mu je vlila kri. Vzela je tudi sekiro in ga hotela še s to udariti, kar pa je ta preprečil s tem, da je zagrabil za sekiro in jo ji iztrgal iz rok. — Zaprli SO postopača in ne varnega tata Jožefa Florjančiča, vulgo Sitarja iz Perovega, občina Grosuplje, kateri je na sumu, de je 30. decembra 1. 1. v Škofeljci pri Zabukov-čevi hiši ustrelil skozi okno na posestnico Frančiško Tomažičevo in jo smrtnonevarno ranil. — Poneverjenje v lekarni. V neki tukajšnji lekarni so prišli včeraj na sled večji defravdaciji. — Tako se po mestu govori. — Tat na drsališču. V ponedeljek je iz omare na drsališču pod Tivoliju neznan tat ukradel ces. kr. blagajniškemu asistentu g. Milanu Paternostru črevlje in drsalnice. — Samomori v Ljubljani. Leta 1902. je bilo v Ljubljani 9 samomorov, in sicer se je 5 oseb ustrelilo, 2 osebi sta skočili v vodo in utonili, ena se je zastrupila in ena se je obesila. — V blaznico je bilo oddanih leta 1902 iz Ljubljane 10 oseb. — Razpisana služba. V deželni bolnici ljubljanski izpraznjena je služba sekundarija z letnim adjutom 1200 K. Prošnje za to službo podati so vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov do 10. februvarja 1903. — Izgubljene in najdene reči. Na poti od Brega, po Židov skih ulicah, skozi »Zvezdo« in po •Šelenburgovih in Knaflovih ulicah je izgubil« sinoči neka dama uhan z brilantom, vreden 400 K. — Kompto-aristinja I D. je izgubila nekje v mestu srebrno remontoar-uro. — Železniški uslužbenec I E. je izgubil med potjo od Marijinega trga po Prešernovih ulicah in po Dunajski cesti do doma na Marije Terezije cesti št 10, zavitek z dvema knjigama z razglednicami in drugimi papirnatimi rečmi. — Služkinja M. G je izgubila od Sv. Florijana ulic do Mestnega trga denarnico z bankovcem za 10 kron. — V Šolskem drevoredu je izgubila modistinja M. D. zlat uhan z diamantom. — Dijak D. G. je našel v Šelenburgovih ulicah bankovec za 10 kron — Za kratek čas. Sodra-ški Brešar: Tifus le huda bole-zea. Človek ali umrje ali pa oslabi na razumu. Jaz vem to, ker sem imel že sam tifus. ' Najnovejše novice. Cesar Franc Jožef 60 let polkovnik. Dragonski polk št 11 v Stockerauu bo obhajal letos 60letnico, odkar je cesar Ferdinand podelil tedanjemu 13letnemu nadvojvodu Francu Jožefu ta polk ter ga ob enem imenoval za polkovnika. — Za črnimi kozami je zbolel na Reki neki mornar, ki je prišel iz Italije. — Pri drsanju utonili. Pri Mannsee na Havlu so se pri drsanju udrli neki gimnazijski učitelj in dve učiteljici. — Pod- Župana b« 1 g r a j s k e g a, Kosto Arzenjevića, katerega so že dlje časa pogrešali, SO potegnili iz Donave. — Punt v jecah. V Odesi so se spuntali jetniki in jetnice ter razbili vrata in okna. Prihitelo je vojaštvo ter streljalo. Ubita sta dva jetnika in ena jetnica. — 8 mil. kron za zdravilišča za jetične si hoče najeti neki konzorcij v Budimpešti potom loterijskih srečk. — Grof Ervin SchOnborn je umrl na Dunaju. — Poljakinje vse-učiliščni docenti. Na ženevskem vseučilišču je prijavila svoje preda vanje iz splošne filozofije dr. M ha lina ?tefanowska, v Bruslju pa dr. Josipa Jotevko. — »Dan« zamrl. V Oseku je prenehal izhajati madja-ronski list »Dan«. Izpodrinil ga je novi hrvaški list »Narodna obrana«. — 1031etni starec živi v Kin-drovu pri Brodu. Imenuje se Luka Rosandić ter je še krepak. — Ker je Župnika pretepla, kakor smo že poročali, bila je učiteljica Šego ta na Reki obsojena v 14dnevni zapor, oziroma denarno globo. Slavnostna promocija dveh prinčev se je vršila danes 21. januvarja na češkem vseučilišču v Pragi, namreč princa Bedr.cba (roj. 1875.) in Jaroslava (roj. 1877) Lobkovio. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 21. januvarja. V današnji seji poslanske zbornice je finančni minister predložil sladkorni zakon. Pred-sedništvo je hotelo ta načrt od-kazati odseku, a to so preprečili nemški nacionale i. Dr Dvofak je vprašal podpredsednika Kaiserja, kaj hoče ukreniti z ozirom na to, da Vsenemci vedno Slovane sramote, tisti Vsenemci, o katerih se je pri sodišču povedalo, da so svoje mandate pridobili z denarjem iz Nemčije. Kaiser je jecljal nekaj, da se „potrudi" skrbeti za dostojnost. Na vrsto so potem prišli neki češki nujni predlogi. Ker je posl. Konig govoril češki, je začel \Volf razsajati, a je bil kmalu ugnan. Današnja seja bo le kratka. Prihodnja seja bo pojutrišnjem in pride morda že v tisti seji brambna predloga na razpravo. Dunaj 21. januvarja. Poslanska zbornica bo še ta teden razpravljala o brambni predlogi, po kateri naj se znatno pomnoži stalna armada. Posamezni večji klubi niso glede te predlogo še ničesar definitivnega sklenili. Ml ado cehi so danes v svojem klubu razpravljali o ti predlogi. Danes so odposlali načelnika dr. Pacaka in 4 delegate k domobranskemu ministru grofu Welsersheimbu in mu po njih sporočili svoje zahteve. Od ministrovega odgovora je odvisno, kako se potem klub odloči. Dunaj 21. januvarja. Preme m b a državnozborskega opravilnika je stopila hkrati v ospredje. Cesar je sinoči rekel podpredsedniku poslanske zbornice, Kaiserju, da je to jedina pot, omogočiti redno funkcijoniranje parlamenta. Danes je bivši predsednik poslanske zbornice dr. Fuchs predlagal, naj se voli odsek 36 članov, ki naj tekom dveh mesecev predloži zbornici načrt takega opravilnika. Krščanski socialci so že sestavili tak načrt. Danes so se o njem posvetovali in ga predlože vsem klubom. Dunaj 21 januv. Spravne konference se smatrajo kot ponesrečeoe in to po krivdi Nemcev. KOrber je danes obdeloval Derschatto, češ, da svojih načrtov ne smatra za nespremenljive, a najbrž ne bo to nič pomagalo Dunaj 21. januvarja. Višji finančni paznik Moric Kniže je danes obesil svoja dva otroka in potem še sebe. Budimpešta 21. januvarja. Razpor v vladni stranki glede brambne predloge je poravnan. Predloga pride v petek na razpravo. _ Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 21. januarja 1903. BUgo 10146 101-40 101-65 12120 99 60 121 20 a Ogrska kronska /o m zlata lf»lombetit papirji. 4*270 majeva renta . . 4-2°/» srebrna renta . . 4% avstr. kronska renta 4«/c zlata 4° 4\v 4°/o posojilo dežele Kranjske 41 ,°/o posojilo mesta Spljeta 4V,°/0 „ m Zadra 41 ,° o bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o 4V ž. o. 0 zast. pis gai. d. hip. b. Dcnv 101 26 10120 10135 121 - 99 40| 121* - I 98 26 99 76! 100 — lOu 70; 99 BO' 99 6 ... InomoSke „ ... Krakovske „ . . . Ljubljanske „ ... Avstr. rud. križa , ... Ogr. „ „ „ . . . Rudolfove B . . . Salcburške „ ... Dunajske kom. B ... Delnice. Južne železnice' .... Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske B , Živnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske želez. ind. dr. . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin...... 1133 1137 20 franki....... 1907 19 09 20 marke....... 23 41 23 49 Sovereigns...... 23 92 2399 Marke........117 ln 117 35 Laski bankovci..... 95*30 96 50 Rublji........ 252 50 253 50 Žitne cene v Budimpešti. dne 21. januarja 1903. Termin. PSenica za april . . . za 50 kg K 7 69 Rž „ april ... „ 50 „ , 667 Koruza „ maj . . . „ 50 „ „ 678 „ julij ... „ 50 „ 590 Oves „ april ... „ 60 „ , 613 EfeUtlv. Nekaj vinarjev ceneje. Avstrijska specijaliteta. JNa želodcu bo-lehajočim ljudem priporočati je porabo|prist-nega „Mollovegra Seidlitz-praška*\ ki je pre-skušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešimo na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom Skatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr dvomi zalagatelj, DT7NAJ, Tuchlauben 9 V lekarnah na dežeh zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. • b (lo 1) Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje nmjholjiie priznana Tanno-cliiiiin liEinra katera oUrepeuJe laslšee, odslra-njuje luske in preprečuje Izpadanje las. t steklenica z navodom f H.. Razpošilja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Sež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta St. 1 poleg novozgrajenega Pran Jožefevega jubil. mostu. (204—1) Zahvala. Ljubljanska skupina društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov je otvorila slovenski stenografski tečaj. Da je bil isti mogoč za to gre v prvi vrsti z'-hvala gospodu ljubljanskemu županu I v ar Hribarju, ki je ubogemu društvu dovo1 da se podučuje stenografija v eni učni so 1. mestne deške ljudske šole brez vsake o;_ skodnine, in v drugi vrsti vodju te fiolc gospodu Jakobu Dimniku za njegovo blagonakionjeno8t napram mlademu našemu pojavu. Zato se odbor imenovanima gospodoma ▼ imenu društva kar najtopleje zahvaljuje. V Ljubljani, dne 15. januvarja 1903. Umrli so v Ljubljani: Dna 17. januvarja: Albert Zenger, mizarjev sin, 4 mes., Strelisk© ulice st 15, pljučnica. Dne 18. ianuvarja: Luka Banko, mokar. 83 let. Kolodvorske ulice it 18, otta-relost. — Marija Pavlin, potestnikova Sena, 44 let, Marijin trg št. 1, jetika. Dne 19. januvarja : Stana Jenko, zdravnikova hči. 8 dnij, Resljeva cesta &t B, živ ljenske slaboBti. V deželni bolnici: Dne 15. januvarja: Ivan Petelin, tesar, 60 let, kap. Dne 16. januvarja: Marija Merješič, gostija, 88 let, ostarelost Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 '2. Srednji zračni tlak 736 0 min. C rt *-» Čas opazovanja Stanje barometra v mm Tempera tura v 'C, Vetro vi Nebo 2J. 21. n 9. zv 7. zj. 2. pop. 746 8 745 1 7446 —13 0 — 15 6 — 9*6 el jvzhod al. jvzhod si. jvzhod jasno megla skoro jas. Clecnea »prejme špeccrljalt* trgovin« v MlaJubijani. (lfM—2) Naslov v upr. „81ov. Naroda". Mlad trgovski pomočnik izurjen v špecerijski stroki, sprejme se pri (193—2) A. Pogačnik-u v Cerknici. JVarodna tiskarna Srednja včerajšnja temperatura —12 7°, normale : —2 3°. Mokrina v 24 urah : 0 0 mm Brez posebnega obvestila. Ivana Drrnlk naznanja v svojem in v imenu sorodnikov prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen nepozabni soprog, blagorodni gospod (203) Miroslav Drenik pom. mestni uradnik danes zjutraj ob 2. uri, po kratki, mučni bolezni, v svojem 66. letu, previden s svetotajstvi, umrl. Pogreb predragega rajnkega bode jutri v četrtek, dne 23. januvarja, ob 4. uri popoludne, iz hiše žalosti, Cojzova c »sta št. 1, na pokopališče sv. Krištofa. Ljubljana, 21. januvarja 1903. is ee Zahvala. Globoke žalosti potrt radi pre-britke izgube svoje iskreno ljubljene, nepozabne soproge, oziroma matere, gospe (202) Marije Paulin roj. Seunig izrekam v lastnem in v imenu vseh svojih otrok velecenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem za toli dobrodejno sočutje med boleznijo in ob smrti, kakor tudi za prekrasne darovane vence in mnogobrojno častimo spremstvo drage pokojnice k zadnjemu počitku, svojo najpriarčnejšo m najtoplejo zahfalo. L j u b 1 j a n a, 20. januvarja 190 i. Jožef Paulin hišni posestnik in lastnik rudokopa. korektorja. Ponudbe z dokazili sposobnosti do 26. januarja t. 1. na upravni odbor „Narodne tiskarne4*. Velik lokal za pisarno, komptoir ali drugi obrt je v hiši, Trubarjeve ulice *t. 2, tik sv. Jakoba mostu takoj ali pozneje za oddati. Najemdčina skupaj 150 gld. Natančneje v hiši, I. nadstropje, od 1. do 2. ure popoldne. (200—1) Usak dan sveži pustni krofi se dobivajo pri (41—5) Jakobu Zalazniku. Stari trg št. 21. Mestni trg št. 6. Naročila za zunaj se izvršujejo točno. primerna za skladišče ledu, v (175—4) mestu ali zunaj, se takoj vzame v najem. Ponudbe pod ,,E. K.1' na upravništvo „Slov. Naroda". rej se prepričajte, potem govorite!!! na nihalo z godbo je zadnja novost v fabrikaciji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm dolge, skrinjica popolnoma po narisu je iz naturnega orehovega lesa, fino polirana, z umetniško izrezljanim nastavkom in igrajo v** t* It o uro najlepše koračnice in plese. Cena z zabojem in zavit jem molimo H jrd- — Ista ura brez glasbenega stroja, toda z bilom, ki bije vsako pol in celo uro, z zabojem in zavitjem samo « ar***- — Te ure na nihalo ne gredo samo točno na minuto, za kar se jamči, temveč so tudi vsled svoje v istini I prekrasns opreme jako lepa in elegantna hišna priprava. Budilnik z zvončkom in ponoči ee lesketajočim kazalnikom i »v o Budilnik z godbo, ki mesto zvonenja igra, « «.«•• — Niklasta remont, ura 3 £>