BELOKRAMC Izhaja 1. in 15. vsakega mesca. — Naročnina za celo leto znaša K 1*50. is. ^ Qlasilo belokranjskih kmetoV. Geslo: Na delo za staro pravdo. Vse pošlljatve prosimo > na naslov „Belokranjec" Gradac, Bela Krajina. > I. letnik. Ljubljana, dne 15. velikega srpana 1908. Štev. 11. Uredništva vseh slovenskih in hrvaskih listov prosimo, naj nam jih pošiljajo v zameno, ker jih bomo porabili za otvoritev javne čital- nice v Gradacu. V zameno dobivamo dosedaj: Belgrad: 1. Slovenski Jug (srbskl). Celje: 2. Domovlna. 3. Narodni List. 4. Zadruga. Celovec: 5. Korošec. 6. Mir. Chicago: 7. Proletarec. Gorica: 8. Gorica. 9. Primorec. Joliet 111.: 10. Amerik. Slovenec. Kamnik: 11. Naš List. 12. Slov. Gospodinja. Kariovec: 13. Narodni Glas (hrvaški). Kranj: 14. Gorenjec. Ljubljana : 15. Dom. Ognjišče. 16. Kmetovalec. 17. Naprej. 18. Naša Bodočnost. 19. Notranjec. 20. Rdeči Prapor. Ljubljana: 21. Slov. Branik. 22. Svoboda. 23. Učit. Tovariš. 24. Zvonček. Maribor: 25. Gospodarske Novice. 26. Slov. Gospodar. Praga: 27. Den (češki). 28. Melišiiv Rozhled (čeŠki). 29. Närodnf Listy (češki). 30. Svobodna Misel. 31. Vystavni krejc. dennik (češki). Tur. Sv. Marl.: 32. Närodne Noviny (slovaški). V čitalnici bodo izloženi vsi časopisi, kar jih dobimo v zameno. Uredništvo. Suša. Letošnja snša je na]>ravila zlasti Beli Krajini mnogo škode. Glavna Skoda je ta, da je bila uničena krma. Brez krrae ni ži- vinoreje. Živina je bila pa za našo bedno kmetijo dosedaj edina stvar, ki je prinesla nekaj gotovega denarja, s katcrim jc kril kmet najpotrebnejše izdatke. Vse drugo, kar se pri nas pridela, v tem oziru nima skoro nikake cene, ker se ne more izvažati bo- disi zaradi nizkih cen na trgu ali pa zaradi prevelike oddaljenosti od železnic S strahora gleda belokranjski kraet v bodočnost. Že sedaj ponekod nima kaj polagati. Kaj bo, ko pride Božič, ko pride pust? Po mnogih krajih niti paša ne izda nič, ker je posrao- dilo vso travo. Cena živini je vsled tega silno padla. Mnogi kmet bi danes iste še zastonj ne vzel. Ne preostaja drngega, kot živino poklati. Toda kaj bo pa spomladi ? Spomladi cena živini zopet zelo poskoči, tako da bo imel kmet dvakrat škodo : prvič sedaj vsled nizke cene, oziroma ker živino zakolje, potem spomladi vsled visokih cen, s katerimi bo kupil živino nazaj — če bo imel s čim. Öe ne bo živine, ne bo gnoja, in brez gnoja tudi pridelek prihodnje leto ne bo veliko vreden. Ko so se zarcli razširjati glasovi o bßdnera položaju kmetov, je sklenila vlada, Podlistek. V vinogradu. Ej ti vino, žarno vino, čudna pač je tvoja moč, dusi ti krepost, radost jedino dihneš spet, ko pade v tugo, v noč! V solncu biseri stoteri ne žare, kot ti žariš. Kaj rubini so? — Pri moji veri! Nič! — Radost nam vino ti deliš. Bratje, kviško, žarno vino v kupicah se nara smeji. — Polno čašo, ne za domovino, za veselje! — Dobra volja naj živi! _________ T i h o z o r. Karma. Grof 1,. N. Tolstoj. (Konec ) Že dolgo časa je prenašal svojo nesrečno usodo, ko pride na svet Buda. Tisti čudo- viti čas je prišel žarek doli do pekla ter vzbudil upanje vsem demonom.*) „O Buda," usmili se me! vzklikne ropar Kandate. „Grozovito trpim, in če sem doslej tudi hudobno živel, bi sedaj vendar le rad hodil pota pravičnosti. Toda ne morem se rešiti mreže bolečin, v katero sem zadrgnjen! Pomozi mi, gospod, usmili se me! Zakon „karme" zahteva, da zla dejanja človeka pognbe. Ko zaslisi Buda prošnje v peklu vzdi- hujočega demona, mu pošlje pajka in pajk mu reče: „Obesi se na mojo pajčevino in odidi iz pekla!" Ko pajk izgine, se prime Kandate za pajčevino ter začne plezati kvišku. Nit je bila tako močna, da se ni pretrgala, tako da je duh mogel plezati vedno višje. Kar začutijkako se je začela pajčevina tresti in *) Kar je Kristus kristjanom, jo budistom J^ida, ki je živol par sto let pred Kristnsom. Tudi on je prišel na svet odrešit svot, in tudi o Kristusu čitamo, da so se razveselile njcgovega prihoda duše pred peklom. Op. ur. majati. To je bilo zato, ker so še drugi ne- srečneži plezali za njim. Kandate se ustraši. Videl je, kako tanka je pajčevina, in opazil, da se je še bolj stanjšala radi vedno večje teže, ki je visela na nji. Vendar se ni pre- trgala. Doslej je gledal Kandate samo kvišku. Sedaj pa pogleda pod se ter zapazi veli- kansko množico peklenskih prebivalcev, ki so mu sledili pri plezanju. „Kako more tako tanka nit prenesti vse te ljudi," pomisli ter prestrašen vzklikne: „Spustite nit; ker je moja!" In tisti hip se pajčevina pretrga, in Kandate pade zopet nazaj v pekel. Napačni cut osebnosti je bil še vedno v njem. Ni vedel, kako čudovito moč ima prava volja in kako da more doseči vrhunec po poti pravičnosti. Ta volja je tako lahka, kot pajčevina, toda vzdigne miljone ljudi, in čim več ljudi, tem bolj lahkega se bo vsak izmed njih počutil. Toda kakor hitro se po- lasti človeškega srca mnenje, ta nit je le njegova, dobrota pravičnosti gre le njemu, in z nikomur si je nima deliti, se nit pre- Stran 46. BELOKRANJEC Letnik I. Ali ste že poslali naročnino 3^1 l"5O za eelo leto na naslov Belokranjec, Qradac Bela Krajina? Pošljite takoj, če še niste. To malenkost lahko utrpi vsak. Priporočajte naš list tudi svojim znancem. dati „podporo" v tej nadlogi. Določila je za Kranjsko 200.000 K. Treba je to stvar nekoliko pojasniti, ker ljudstvo v tern oziru ni nikakor na jasnem. Dokazuje to na pr. nastop nekaterih kmetov na gradaškem županstvu, kjer so tako govorili, kot da bi bilo županstvo imelo že denar, oziroma krmo v rokah. Do- kazuje dalje to, da se je ponekod priglasilo na županstvih zelo malo kmetov za podporo. Pred vsora je treba pripomniti, da je 200.000 K za Kranjsko tako mala podpora, da je to navadna miloščina. Za ta denar je mogoče nabaviti 285 vagonov sena, tako da pride na vsak okraj na Kranjskem po 20 vagonov, torej niti en vagon na vsako belokranjsko občino, to je 100 novih centov. Popolnoraa prav piše Zveza slov. zadrug v svojera obežnikn: „A.ko vpoštevamo število živine na Kranjskem in sedanjo visoko ceno sena, najdemo, da bi se za onih borih 200.000 K ne dobilo niti toliko sena, kar ga rabi vsa živina na Kranjskem za jeden dan, oziroma, ako se bo, kakor v razglasn določeno, za ta znesek nabavilo seno po znižani ceni q 6—7 K, bi to seno za vso živino komaj zadostovalo za dva dni. Vsi kranjski kraetovalci, brez vsake izjeme in brez ozira na mišljenje itd. so prepričani, da je dovoljeni znesek po K 200.000 le neka dnevna miloščina, s ka- tero se naša živinoreja ne more rešiti, pač pa povzroča razdelitev te miloščine vsem županstvom jako mnogo dela, povrh pa še bode v občinah nastal kreg in prepir in sovraštvo, ker ne bode mogoče ugoditi niti upravičenim željam najbolj potrebnih kme- tovalcev. Kakor znano, je gornjih K 200.00 na- menjeno za prvo silo in se bode pri oddaji sena moglo ozirati samo na one kmetovalce, ki so res zelo ubogi in potemtakem niso v položaju, potrebno seno si po obstoječih tržnih cenah nabaviti. Oni kmetovalci, ki niso popolnoma ubogi, kateri pa imajo najboljšo živino in so torej glavni steber naše živinoreje, pa najbrž ne bodo hoteli kupovati sena po neizmerno visokih cenah, ker jim račun kaže pri tem veliko zgubo, temveč bodo svojo dobro živino prodali ali poklali, četudi v zgubo. In v tem tiči največja nevarnost za našo živinorejo. Da se največja nevarnost za našo živi- norejo prepreči, je pa treba takojšnje večje državne podpore." Treba si je biti na jasnem, da s to podporo ne bo pomagano niti vsem naj- revnejšim kmetom. Prav nič pa ni pomagano z njo živinoreji. Najboljšo živino se bo poklalo in spomladi daleč na okrog ne bo dobiti lepe plemenske živine, ali pa bo pretirano draga, ker trpi vsled suše eel avstrijski jug. Pojasnila je treba tudi o načinu raz- delitve te podpore. Vlada ne bo izplačala podpore v gotovem denarju. Ta denar da na razpolago zadružnim zvezam, ki preskrbe potrebno krmo. Župani morajo napraviti zapisnike onih posestnikov, ki se priglase za krmo. Te seznamke pošlje glavarstvo vladi v Ljubljano, a vlada jih bo dala komisiji, kjer je zastopnik Zveze slov. zadrug, Gospodarske zveze in Kmetijske družbe. Ta komisija odloči o razdelitvi. Krmo se bo poslalo bodisi na .naslov županstva ali zadruge. Vsak kmetovalec bo moral pri prejemu krmo plačati. Zaraditega bodo tukaj na boljšem občine, kjer imajo posojilnico. Če bo krma poslana na župan- stvo, župan krme seve ne bo mogel plačati za nikogar. Ce je občina v okolišu zadruge in bo seno naslovljeno nanjo, potem zadruga plača seno po svoji Zvezi v Ljubljana. Oni kmetovalci, ki bodo imeli potrebni denar, sprejmejo potem od zadruge seno, ki jim ga določi vlada, ne da bi mo- rali postati clani. Oni kmetovalci, ki ne bodo drugod mogli dobiti denarja, dobe pri zadrugi potrebno posojilo, pristopivši seve k nji kot člani. Kam naj se obrnejo prebivalci posameznih občin, je razvidno iz oglasa kmetskil) kranilnic in posojilnic v Beli Krajini na zadnji strani lista, kjer je navedeno za vsako občino, pod katero zadrugo spadajo. Ker je podpora tako mala, kmetje niso imeli zaupanja in so se samo malo priglasili za krmo, češ saj tako ne dobimo. Boljäe bi bilo narobe: čim več kmetov bi bila vlada morala sedaj pustiti brez podpore, tem bolj bi bila videla, kako n u j n o j e, da se ta podpora zdatno zviša. Zato oblasti nikakor ne smejo smatrati teh priglašenih proŠenj za i/kaz pravega pomanjkanjakime, temveč zaizraz nezaupanja n a pram podpori radi male vsote. Toliko o vladni podpori. Ker to seno nikakor ne bo zadostovalo, ker premožnejši kmetje ne dobe od te mno- žine nič, je treba misliti na samopomoč. Treba si je zagotoviti vsaj po dnevnih ce- nah krmila za ono živino, kar se jo bo ohra- nilo čez zimo. V to svrho naše zadruge na- kupijo po svoji zvezi na veliko seno, otrobe, oves, koruzo, slamo, fižol krompir itd. Ker je pa treba to zagoto- viti čim prej, naj se oglase pri naših za- drugah vse občine pri svojih posojilnicah vsaj do 20. t. m., in naj naroče krmila, ki jih potrebujejo. Krmil ne bo treba vzeti ta- koj, temveč celo zimo, kadar bo kdo potre- boval. Vsakdo dobi po sedanjih cenah vesčas, kolikor naroči. Več ne dobi nihče. Če bi raanj potreboval, lahko odstopi množino sosedu. trga, in človek pade nazaj v položaj osam- ljenega bitja. Osamljenost je pa prokletstvo, in združba blagor. Kaj je pekel? Nič dru- gega, kot saraoljubje, dočim je nirvana*) skupno življenje!" „Daj mi torej, da se popriraem pajce- vine," reče umirajoči Madaguta, ko dokonča menih svojo pripovest. Madaguta pomolči nekaj trenotkov, kot da bi bil hotel zbrati misli, ter nato nadaljuje: „Poslušajte me dobro. Hočem Vam vse priznati. Bil sem suženj Pandov, draguljarjev iz Kolžambe. Ker me je dal po krivem mu- čiti, sem ušel ter postal roparski poglavar. Pred nekaj časa sem zvedel po vohunih, da pojde čez gore. Napadel sem ga in mu vzel večino premoženja. Povejte mu torej, da mu odpuščam iz celega srea vse zlo, kar ga mi je po krivem prizadel ter da ga pa prosim, naj mi odpusti, da sem ga oropal. Ko sem bil pri njem v službi, je imel kot kamen trdo sree, in od njega sem se naučil misliti samo nase. Zvedel sem, da se je poboljšal, ¦) BudistiSka ncbesa. Op. ur. in hvalili so ga kot vzor dobro te in pravič- nosti. Nočem ostati njegov dolžnik. Zato Vas pa prosim, da mu poveste, da sem skril v neki kleti zlato krono, ki jo je naredil za kralja, in ves njegov zaklad. Samo dva raz- bojnika sta še vedela za tisto klet, in obadva sta danes umrla. Pandu torej lahko pride sem z oboroženimi ljudmi po zaklade, ki sem mu jih oropal." In Madaguta nmrje v Pantakovem na- rocju, ko mu je pokazal, kje da je tista klet. Mladi menih odide takoj v Kolžambe, poišče draguljarja ter mu pove, kar se mu je pripetilo v gozdu. Pandu najde klet ter pobere vse drago- cenosti, ki jih je roparski poglavar tje spravil. Madaguto in padle razbojnike pokopljejo, in Pantaka je imel na njih grobu govor po Budinem zakonu ter dejal: „Osebnost tvori zlo in ga trpi." „Osebnost se ogne zlu in se ga ocisti." „Osebnosti je čistost in nečistost. Nihče ne more ocistiti drugega. Vsak človek se mora potruditi sara; bude (nčitelji) samo vzgajajo." Pandu spravi vse svoje bogastvo v Kol- žambe. Vživaje zopet najdeno premoženje zmerno, je preživel konec svojega življenja mirno in srečno. Ko se mu je v visoki sta- rosti približevala smrt, zbere okrog sebe vse svoje otroke in vnuke ter jim reče: „Dragi moji otroci, nikdar ne delajte drugih ljudi odgovornih za svoje ne- vspehe. Iščite vzroke svoje nesreče vedno v sebi samih, in če Vas samo- Ijubje ne oslepi, se naučite, ogniti se nesreči. Pomoč proti vaši nesreči leži v vas samih. Nikdar ne dajte, da bi varo Maja zatemnila oko vaše vesti. Spominjajto se besedi, ki so mi bile talisman v življenju: „Kdor povzroči bol svojemu bliž- nj emu, škoduje samemu sebi. Kdor pomagadrugim, pomaga sam sebi! Rešite se zmote samoljubnosti, in hodili boste pot pravicnosti." Letnik I. BELOKRANJEC Stran 47. Opozarjamo kmete, naj ne zaraude časa. Na povišanje vladne podpore naj se nikdo ne zanaša. Čim pozneje bo ta prišla, tern težje bo sploh kaj dobiti blaga. Špekulantje pokupijo vse in sedaj še prodali ne bodo, temveč bodo držali do zime. Kot dokaz te naše trditve naj služi to, da se je gradaska posojilnica obrnila pred enim tednom so sama na dva največja ogrska parna mlina za nekaj vagonov otrobi. Tovarni sta od- govorili, da ne raoreti postreči z otrobi tudi po dnevnih cenah ne več, ker so tako okupirani od vseh strani. Mogoče bo dobiti torej samo po zvezi, ki je kupčijo pravočasno sklenila. Kmetovalci, katerili občiue niso v naših zadrugah, naj n a m takoj naznanijo množine sena, otrobov itd., ki bi ga rabili, da jira potom zveze za- gotovimo še sedan je cene. Lahko vsaka vas pošlje skupno naročilo z natančnimi naslovi in podpisi naročnikov ter mno- Žinami in vrstarai krmil (n. pr. 500 kil ovsa itd.). Razen tega naj vsako županstvo brzo- javno zahteva od poljedelskega ministrstva, da naj se pri podpori za Belo Krajino vsled oddaljenosti postaje zniža ceno na 3—4 K q in naj se da vsem kmetom vso potrebno m n o ž i n o po tej ceni. — Nesmisel je namreč letos razlikovati med ubogimi in bogatimi: letos so p o t r e b n i v s i k m e t j e. — Kolikor nani je znano, je odposlalo tak brzojav do- slej iz Bele Krajine čez 20 občin in zadrug. Vsekakor naj to županstva, ki se niso storila tega, store takoj. Dobro bi bilo tudi, če bi glavarstvo sklicalo shod županov celega okraja radi škode po susi, kar gotovo rado stori, če se župani izjavijo za to. Kmetje, oglasimo se, da nas bodo slišali. Poziv! Belokranjska železnica. Ker se začne graditi naša želez- n i c a že letos, in jo bo gradiJa država za začetek v lastni režiji za poskušnjo, se niore okraj uspešno okoristiti s stavbo. Da se pravočasno pripravi na to, je treba najprej pregleda, za kak zaslužek in za koliko so domačini sposobni. Pozivljamo torej vse Belokraujce, naj nam sporoče čim prej, kdo bi hotel prevzeti kako vožnjo, koliko živine ima na razpolago, kako drngo delo bi hotel prevzeti, oziroma če bi se raogel z denarjera udeležiti stavbe, kot gostilničar itd. itd. Ker pride h glavni reviziji proge želez- niški minister DerSata, je stvar nujna, da bi se lahko tedaj že pokazalo, če bo kaj doinačih moči na razpolago. V državnem zboru so ministri narareč obljubovali, da se bo pri stavbi železnice gledalo, da se da zaslužek. predvsem domačinoni. Treba bo torej pokazali, da je domačinom sploh kaj ležeče n a tern z a s 1 u ž k u. V s 1 e d t o h o b 1 j u b, brezdelnosti v Araeriki in letošnje suše bo vlada toliko bolj morala upoštevati zahteve domačinov v tem oziru. Priglasite se tore] čira prej, da Yam ne prevzarae zaslužka 3 — 4 miljonov tujec! „Belokranjec" Gradac, Bela Krajina. Zadružništvo in pomanjkanje krme. Zveza slovenskih zadrug v Ljub- Ijani, posreduje glasora razglasa e. kr. de- želnc vlade z dne 1. avgusta 1908 St. 17943 pri oddaji sena na račun od c. kr. poljedel- skega ministerstva vsled ukaza z dne 27. julija 1908. štev. 30962 dovoljeno podporo po 200.000 K. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani preskrbela si je v to svrho zadostno rnnožino izbornega sena i. s. najbolje seno iz alpskih dežcl, nekaj tudi iz ltalije, med tem ko se pri nakupu za gališko seno vsled splošnega mnenja o kvaliteti tega sena ni mogla od- ločiti. Zveza slovenskih zadrug pa ne posreduje samo le pri oddaji sena na račun gori na- vedene državne podpore, — saj minimalni znesek iste omogoči komaj nakup niti 300 vagonov, — ona preskrbuje potom svojih zadrug kmetovalcem, ki niso tako revni, da bi inogli dobiti seno po znižani ceni na račun podpore, seno po ugodnih cenah. Preskrbuje seveda tudi vsa druga krmila kakor slamo, ovos, koruzo, otrobe, preše itd. Kmetovalci, kateri si hočejo krmila na- kupiti, naj so oglasijo pri zadrugah „Zveze slovenskih zadrug" ter pri istih dobijo fod- dajo) svoja naročila. Seveda se morejo kmetovalci tozadevno obrniti tudi direktno na „Zvezo slovenskih zadrng", ki bode rada dala vsakojaka po- jasnila. Zveza slovenskih zadrug dala je že svo- jim zadrugam naročila, kako jim je posto- pati pri naročevanju krmil po svojih članih, glede kreditiranja kupnine tistim kmetoval- cem, ki ne morejo takoj plačati itd. Seveda je v lastnem ins eresu kmetovalcev, da svoja naročila takoj izročijo zadrugam, ker se je bati, da bode špekulacija ceno krmil jako zvišala in bi imeli kmetovalci torej pri poznejšem naročevanju občutno zgubo, za katero bi pa bili sami krivi. „Zveza slovenskih zadrug" preskrbuje svojim zadrugam sploh vse potrebščine, ka- tere preskrbujejo zadruge svojim članom ; ona pa tudi skrbi za vnovčenje pridelkov, katere imajo člani navedenih zadrug. Doma in na tujem. Indlja. V Aziji je med perzijsko in kitajsko državo poluotok Indija, ki je v angleški oblasti. 200.000 angleških vojakov, kupcev in uradnikov ovlada 260 miljonov domačinov. Angleži deželo do krvavega iz- sesavajo. Peščica privandrancev drži v oblasti toliko miljonov ljudi zato, ker je doslej in- dijska oraika bila omejena le na gospodo. Ljudstvo je pa gospoda držala s pomočjo duhovščine v pasji pokorščini, zato tudi ljudstvo ni brigalo, ali ga zatirajo domači kralji ali tuji uradniki. Zadnje case pa raste tudi po Indiji močno gibanje, ki zahteva „Indijo Indora". Tako vidimo tu nov vzgled, ki nam kaže, da bodo počasi vse industrijske države izgubile svoje naselbine, kamor so prodajale dosedaj izdelke svojih tovarn, in znaten del tovarniških delavcev se bo moral vrniti nazaj k poljedelstvu, odkodor je bil odtrgan, če ne bo hotel stradati. Taki sve- tovni dogodki naj nas Slovence neprenehoma resno opominjajo „Ne dajajte zemlje iz rok, ker pride čas, da jo bomo krvavo po- trebovali. RusJja. Na Ruskem so že nekaj let neprenehoma upori in nemiri na dnevnem redu, zlasti po nesrečni japonski vojski. Kakšne razmere vladajo ponekod, kaže lepo ta slučaj: V mestu Kijevu je bil že dolgo časa pravi gospodar kralj tatov, neki Horn- stein ali Lakimaier, ki si je delil pokradeni plen z ravnateljem tajne policije Aslanovim. Ko je mestna policija tata vjela pri tatvini, se je skliceval na Aslanovega, ki mu je zopet ]jreskrbel svobodo. Drug tat, Lech- inann, je stanoval v isti hiši kot policijski ravnatelj Aslanov ter ga je velikokrat obiskal. Ko je okradel trgovcu AVitteindu 5000 rub- ljev in je ta naznanil tatvino na policijo, je dal Aslanov tata Joviti šele potem, ko je vedel, da je gospod Lechrnann že na varnem. Takih slučajev je bilo več. Od tatov so pobirali prispevke po določenem ceniku in potem so smeli krasti gotov čas br<;z vsake nevarnosti. — Pod svečnikom je t'ma, pravijo. Solstvo na Belokranjskem. Vedno in vedno se sliši, kako malo je izobraženo belokranjsko ljudstvo, da je po- polnoma v rok ah svojih voditeljev, kateri ga izrabljajo na najostudnejši način za svoje ("me namene itd. itd. Vedno ista pesem, ka- tcre melodije so že prodrle skoz Gorjance ter se razširile po vseh kotih Kranjske. Vsaki čas se slišijo take govorice, toda pri tem pa nihče ne vpraša, zakaj je tako in kdo je temu kriv. Ljudstvo samo gotovo ne, kajti brezbrižnosti in malomarnosti v tem ozirn pri njem nikar nam kaže že lepa vrsta zna- menitili mož, ki so izšli iz vrst Belokranjcev: Tomsič, Evg. Gangl, Zupančič, slikar Germ itd. Krivdo nosijo pas: pa merodajni faktorji, ki se za naše ubogo ljudstvo popolnoma nič ne brigajo in ga poznajo le, kadar ga po- trebujejo. Ne vidijo žalostoe razmere, v ka- terih je ljudstvo, ne vidijo njegove bede in želje ljudstva so jim zadnja stvar. Poglejino nekoliko nai5e šolstvo, ki naj bi bilo vir izobrazbe, toda ravno ta studenec tiči tako v blatu, da več škodi, kakor pa koristi. Skoraj večina naših sol niti podobna ni šolain, ampak bolj beznicam, kamor se napodi SO—(K) otrok, kateri morajo potem v velikanskem smradu presedeti po več ur na dan. Kako to na zdravje vpliva in pa tudi na učenje, si pač lahko vsak sain misli. Poduk ni skoiaj nikjer celodneven, ampak razdeljen na dva oddelka, na nekaterih žolah celo na tri. Da takšen poduk nima nikakšnega Stran 48. BELOKRANJEC Letnik I. vspeha, se razume, kajti otrok, ki pride ob 8. nri v solo in gre ob 10. uri že domov, nima od tega gotovo niti najmanjšega dobička in učitelj v tera kratkem času pa tudi ne more vsega storiti pri takej množici otrok. V razredn, kjer je 60—70 učencev in včasi tudi 100, je sploh ne- mogoče, da bi učitelj dosegel to, kar se zahteva, posebno pri razdeljenem poduku in tako raora podučevati še dva razreda zajedno, kakor je po nekaterih šolah. Pri takih razmerah je sploh nemogoč kakšen napredek in zastonj so vse ure, ki jih otrok presedi v soli. Sole so pri nas sploh tako redke, da mora otrok hoditi po dve uri, da pride v solo in seveda pridejo zaradi tega mnogokrat prepozno v solo ali pa zaradi slabega vre- mena sploh ne pridejo ter tako zamudijo ves poduk. Mnogokrat se zgodi, da ob slabem vremenu izostanejo skoraj vsi otroci, ki so od daleč in temu se tudi ni čuditi, kajti kako bode otrok, ki je star 6 ali 7 let, hodil 2 ure po dežju in snegu. Ali pa tu ne vidite tudi uboge matere, ki pošilja svojega ßletnega sinčka ali hčerko, za katero ji srce trepeta v snegu in dežju v solo? Ali mislite, da kmečka raati nima srca za svoje otroke? Da tudi ona trepeta za svoje otroke in mar- sikateri dan prebije v strahu, kajti bogve, če se ji otrok zvečer še zdrav vrne domov. Ako pa otrok v hudi zimi parkrat izostane, pride kraalu denarna kazen, katero naš kraet pač težko plača. In kdo je vsemu temu kriv? Zopet oni, ki se imenujejo naše zastopnike. Zatorej, kmetje, zahtevajmo povsod sole, ka- tere nam morajo dati, kajti krivice, ki se nam gode v tem oziru so že vnebovpijoče. Zahtevajrao povsod slovenske sole v naših krajih in ne dopustimo, da bi nemški „Schulverein" gradil v naših krajih svoje nemške sole kakor se to že godi. Zahtevajmo od naših zastopnikov, in ako se ne brigajo za naše želje, potem proč z njimi, potem niso naši zastopniki, ampak nasi sovražniki. Iz Bele Krajine. Novo društvo. Prekoristno društvo za varstvo otrok za Črnomeljski okraj je imelo v nedeljo 9. avgusta zborovanje v soli. Za predsednika je bil izvoljen gospod Jurij Fajfar, okrajni sodnik v Črnomlju, v odbor pa gospa Haringova, gospod župnik Stanko Peharc, gospod vodja Franc Šetina, gospod davčni referent Janko Korbar, gospod sodni oficijal Stepec, gospod Janko Puhek, trgovec v Črnomlju. Za namestnika sta izvoljena g. davkar Ignacij Kline in gospod Anton Zurc, trgovec v Črnomlju. Društvo ima namen iz takih otrok, ki imajo doma slabo vzgojo in so na potu, da postanejo hudodelci, napra- viti dobre ljudi, ki ne bodo človeštvu in občinam v nadlogo. Pa tudi tain bo društvo pomagalo, kjer imajo otroci nečloveške stariše, ki pijejo po cele dni po gostilnah, dočim otroci niti kruha nimajo doma, potem jih pa v pijanosti še nečloveško pretepajo, tako da so ti otroci pravi mučeuiki. Take otroke bo draštvo vzelo starišem in jih dalo v odgojo in oskrbo dobrim, značajnim ljudem, pa bo skrbelo tudi za to, dase bodona- učili kakega rokodelstva ali kake obrti, ki jih bo preživilo na stare dni. To je tako plemenito delo, da bi moral biti vsak samostojen človek ud tega društva, ker vsak lahko utrpi na leto malenkostni znesek 2 K. Žal, da je zanimanje zelo majhno in je bilo udeležencev zelo malo. Po pravici je naglašal gosp. Bohte iz Zastave, da bi se morali ravno župani za to društvo najbolj brigati, pa ni ravno župana nobenega. To je žalostno. Vsaj župan mestne občine Črno- meljske naj bi se bil udeležil shoda. Pomanjkanje vode v Belo- krajlni! Nekoliko let je bilo že na površju vprašanje glede vodovodov, posebno pa še za časa volitev, da so zamogli gotovi kan- didati stem farbati ljudstvo; toda sedaj je pa kar izginilo s povrSja in nihee se več ne zmeni za vodovode dasiravno ljudstvo tako zelo trpi radi pomanjkanje vode, po- sebno sedaj pri letošni veliki suši, kakor hitrose pride čez Gorjance, ni daleč naokolu nobe- nega potoka. Ljudstva se mora zadovoljiti s kapnico in z umazano vodo iz kala. To vodo mora piti ljudstvo in živina in akojevelika suša, je ljudstvo brez vode; ako hoče imeti vodo, voziti jo morajo po dve, tri ure daleč, in ponekod to vsaki dan po dvakrat ali še večkrat. Da pri takih razmerah ljudstvo in živina zaradi pomanjkanje vode mnogo trpi, se razume, vrhutega ima pa kmet tudi mnogo škode pri poljedelstvu, katero mora pustiti ter iti po vodo. Razven tega je pa ljudstvo tudi vedno v nevarnosti, ko pije kako uma- zano, nezdravo vodo. Prizadeta pa ni le jedna vas, ampak cela vrsta vasi od Gorjancev pa do Kolpe. Občine na delo tedaj! Pokažite, da hoeete imeti zastopnike, ki se za vaš blagor brigajo, zahtevajte od njih, kar so vam dolžni. Tu bi bilo pač na mestu skupno postopanje vseh prizadetih občin. Na delo, da se reši vprašanje za celo Belokrajino naenkrat, kot se bo rešilo za notranjski kras po poročilu češkega poslanca prof. Hraskega v drž. zboru. Nesreča. Iz Metlike se nam piše: 3. t. m. je poslal posestnik Niko Makar iz Velkih Lešč svojega hlapca 8 perilom na Radovico. Hlapec hoteč porabiti ugodno pri- liko, spreže kouja, da bi ga okopal. Toda drago ga je to stalo. Komaj je začel konj plavati, se je hlapec nevešč plavanju pre- straäil, ter sedel konju na glavo, da ga ne bi voda odnesla. Stem je seveda pritisnil konju glavo pod vodo, ter apravil oba v smrtno nevarnost, katerej je konj podlegel, hlapca so pa že nezavestnega potegnili iz vode. Konj je bil vreden 600 kron. Hlapec je ostal pri življenju. Konjska tatvlna 6. t. m. je prišel k Iliji Keseriču neki tujec, terga prosil, da mu pusti prenočiti. Ta mu je dovolil, v za- hvalo za to mu je čez noč zmanjkal njegov najboljši konj, katerega Se sedaj ni našel. Bodite torej previdni in ne zaupajte vsakemu. Izlet SokOla. Dne 23. t. m. priredi konečno „Belokrajnski Sokol", dolgo name- ravani izlet v Črnomelj, sarao če ga ne bode, kakor dosedaj še štirikrat, preprečil dež. Natančnejši vspored se pravočasno razglasi. Zopet tatvlna. Neznan tat je vzel Marjetici Pezdirc iz Rodic, ko jo bila 26. julija 1908 pri sv. Jakobu pri maši, iz škrinje 36 K. Revica si je morala prodati svinjo, da bi imela izplačati tesarjem inezdo in je spravila denar v škrinjo. Ko je odšla, je zaklenila vežo in skrila ključ pod prag. Sto- rilec jo je moral opazovati, ker je dal ključ potera na isto mesto. Kmotje, zaklepajte in dobro spravljajte denar, katerega se drži pot vašega čela. Veliko denarja pa tudi drugače ni dobro imeti doma, ampak ga je bolje dati v hranilnico, kjer nekaj nese. Pa tudi prod tatovi je knjižica bolj varna, nego denar, ker si tat vendar ne upa v posojilnico po denar. Blagodejni dež je malo poživil suho zemljo. Bilo je več procesij za d<:ž, a te so zelo drage. Ko je črnomeljski župnik zahteval 20 K, rekoč, da drugače no gre s procesijo, so sli ljudje j>o križ in so napra- vilisami procesijo. Spredaj je nosil mož križ, za njim pa se je vila dolga vrsta prosilcev in prosilk. No, niso zastonj prosili, tudi njih preprosti kmečki glas je bil uslišan pri Bogn in zvečer potem je začelo deževati in je po malern rosilo tri dni. Kinetje vidite zdaj, da si tudi sami lahko pomagate in da je Bog tudi Vam pravičen in milostljiv; vidite pa tudi, kdo Vam je dober prijatolj. Izmed nas kmetov bi bil vsak hodil za prepotrebni dež dan na dan, če tudi ves dan zastonj. No pa saj je župnik tudi rekel enkrat, ko so mu prinesli 3 K, da bi maiseval za dež: „No, za 3 K bo presneto malo dežja." To gotovo ni lepo! Kadar je kmetu najhuje, pa hoče on živeti na ta račun najbolje. Na vile se je nabodel Vojtov fant v Loki, ko je s skednja vrgel vile tor sam hotel skočiti na tla. Vodstvo kmetljske Sole na Grmu je priredilo v soboto dne 15. t. m. v (! r n o m 1 j u v soli in v nedeljo dne 16. t. m. v Metliki popotni poduk. Predaval je vodja V. Rohrman o samopomoči proti po- manjkanju krme in adjunkt R. Zdolšek o trgatvi in uporabi sadja. Natancnejo poro- čilo prihodnjič. Dolenjska podružnlca Pro- svete. LJstanovni obeni zbor dolenjske podružnice akad. fer. dr. „Prosveta" se je vršil v Novem mestu v petek dne 14. t. m. ob 8 uri zvečer v gostilni „pri Tnčku." Natačnejo poročilo nam je obljubljeno. Preblncl pri Tribučah: Z jablane je padel 14 leten dečko in si iztaknil oko ter se pobil tudi drugače po obrazu. Izza časa proeeslj za dež. Nekjo v Beli krajini so tudi trpeli hudo vsied suše in farani, pobožni ljudje, so ho- dil i nadlegovat g. župnika, naj bi s procesijo omečil boga in izprosil dež. G. župnik sicer zaupa na procesijo, na — barometer pa Še bolj. Vsak dan je morala iti kuharica vprašat učitelja, kako kaže barometer. Kazal je vedno na lepo vreme, iz procesije torej ni bilo nič. Slednjič je bilo učitelju teh obiskov dosti, zato pa sklene napraviti konec, čeprav barometer še vedno ni kazal na dež. Kuha- rica zopet pride. „No, gospod učitelj, kako kaže barometer." „Dobro, dobro. V treh dneh Letnik I. BELOKRANJEC Stran 49. bo gotovo deževalo." V nedeljo nato je bila oznanjeiia procesija. Uciteli se je sraehljal in ljudi svaril, naj ne gube časa s proce- sijami. Dežja seve ni bilo, in nek dan se razvije pred cerkvijo kratek razgovor. Žup- nikova kuharica: „Gospod učitelj, Vaš baro- meter slabo kaže." Učitelj: „Vaša procesija pa še slabše." Ko je potem učitelj sodeč po barometru končno opozoril ljudi, da bo dež brez procesije v kratkem, in je tudi res na- raočil, so zmajevali stari ]judje z glavami češ, kako je vendar to mogoče, da je uči- teljev „parat" posekal procesijo. Uslužni Domoljub. Ker je ured- ništvo našega lista drugod, kot se tiska, jo čisto naravno, da se vrinojo včasih v bese- 23. naprej se sploh ne bo več dajalo koDcesi'j za nove gostilne. Pivovarnarji in lastniki tovarn za spirit so začeli velikansko agi- tacijo proti temu predlogu, toda bil je sprejet kot zakon v zbornici z ogromno večino gla- sov. Tako torej na Angležkem čez pol sto- letja ne bo več gostiln. Premogra se je izkopalo 1.1906. po celem svetu: v Severni Ameriki 375,587.000 ton na Angleškem . . 255,007.000 „ na Nemškem . . 136,480.000 „ na Francoskem . 35,928.000 „ na Belgijskem . . 23,611.000 „ na AvstroOgrskem 14,711.000 „ Povprecno je porabila 1. 1906. ena oseba premoga : na Avstrijskem 2366 kg na Nemškem . 2857 „ na Ogrskem . 457 „ Listnica uredništva. G. I. K-c. Jolliet: Z vcseljom pričakujemo ka- kega dopisa, zlasti gospodarske vsebine. »Ljubljanac jo na prvi strani lista, ker imamo tain odgoy. ured- nika, čegar stalno bivališče, je kraj izhajanja. Angleži in trgovski oglasi. »Pri tej priliki je treba omeniti tudi vprafianje, kako naj trgovec oglaša (inBerira), da doseže željeni vspeb, a tu moremo opozoriti zlasti na angieskega trgovca, Na Anglefikem je smisel za praktično in ko- ristno oglašanje, kot je sploSno znano, najbolj razvit, kar je brez dvoma tudi glavni vzrok, da je ovladala angleška trgovina skoro celi Bvet. 1'raktični način kako Angleži oglašajo, popisuje nek angleSki list takole: »Angloški trgovec ponovi oglas vsaj lOkrat ter smatra manjše Stevilo objav za brez pomena. On računa takole: 1. oglasa čitatelj splob ne vidi, 2. oglas vidi, toda ga ne čita, 3. oglas vidi in «ita, pri it. oglasu Be vstavi in pogleda po cenah, pri 6. oglasu ti Se piše oglašeTatdjev naslov, pri 6. oglasu se o oglasovi ponudbi že pogovarja z rodovino ali prijateljem pri 7. oglasu se le odloči, da stvar kupi, pri 8. oglasu hiti k trgovcu, pri 9. oglasu že pripovedaje o svojem nakupu, in pri 10. oglasu pa ze kupujcjo tisti, katerim je o nakupu pripovodoval«. Tako piäejo »Lupeck6 Listy«, katere izdaja znana Vydrova tovarna v Pragi. Slovenski trgovec in obrtnik, posnemaj svojega boga- tega angieskega tovarifia, pojdi in tudi ti tako »ton: Naročl oglas v »Belokranjcu«. MALI OGLASI za trlstopno pettt-vrsto 15 v, za plačujoče naročnike llsta 10 vin. Oglasi. Za vsebino oglasov uredništuo ne prevzema nihake odgouornosti. MALI OGLASI za tristopno petit-vrsto 15 vr za plačuloče naročnlke lista 10 vin. Rudolf mikulič mizar na Vitiici mizar | Izdeluje vsa mizarska dela po nizkl ceni I in priporoča svojo veliko zalogo suhe robe. Nagrobne spomenike, sfopnjice, mejase ifd. izdelujc JOSIP LOZAR, kamnosek Gradacy Bela Krajina. , Išee tudi enega pomoenika in enega vajenea. > Stran 50. BELOKRANJEC Letnik I. Fee se vant nihdap nc podere če jo kupite v moji zalogi. FRÜH PILETIC, Grodac. Izdelovanje in zaloga peči vsbIi uelihosti in slogov (hmečhe in yisofte, secesijon ltd.) Podpisani se priporočam slavnemu občinstvu za vsa v mojo stroko spadajoča dela, katera se izvröujejo dobro in trpežno po primerno nizki ceni. J mizar JOSIP JLJDNIČ mizar Stranska vas — Semič. Prima braVnšVajgske klobase kila i K 40 v. in vse najfinejSe dunajske vrste klobas in salam pošiljapopošt- |v MojjppoKpprjpp DunajXVlII/1 nempovzetju dUZC IMdUCl bUtl S^Cl Währinoerstr. 77. Zanesljivo najboljše poljedelske stroje kakor mlatilnice, čistilnice, sla- moreznice, sadne in grozdne mline in stiskalnice, vodnjake in vodovodne naprave, stavbene potrebščine kakor traverze, cement, strešno lepenko, eternit skrilj za strehe priporoča narodna tvrdka frgovina z želcznino »Merkur4 P. Aiajdič Kmetske hranilnice in posojilnice v Beli Krajini. Hranilne vlogc sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo le svojim članom. ____________________________________ I Za posojila se plača pri teh poso- jilnicah kolek po lestvici 1. Zazneske »r . . —:-------------------- Kolek c e z do K K K h — 150 — 10 150 300 — 20 300 600—40 600 900—60 900 1200 — 80 1200 1500 1 — 1500 1800 1 20 1800 2100 1 40 2100 2400 1 60 2400 2700 1 80 2700 3000 2 — 3000 6000 4 — 6000 9000 6 — 9000 12000 8 — 12000 15000 10 — 15000 18000 12 — 18000 21 (XX) 14 — 21000 24000 16 — 24000 27000 18 — Za zneske čez 27.000 K se mora pla- čati za vsakih nadaljnih 3000 K po 3 K več, ker je za znesek pod 3000 K plačati kot za celih 3000. Gradac Hranilne vloge obrestuje po 41/2 %• Posojila na poroštvo po 51/2 %• rrrrr- Člani morejo biti lc prebivalci ohčin Gradac, Gribljef Podzemelj in Vinji Vrh. Uradne ure vsako 1. in 3. nedeljo od 2.-4. ure popoldne. Preloka Člani morejo biti le prebivalci župnije Pre- loke ter občin Adleoiče in Tribuce. Obrcstna mcra vloj; in posojil tcr navadne ure sc razglasc po otvoritvi. Stari Trg Hranilne vloge obrestuje po 41/2%- Posojila na poroštvo po 5 1/2 %• Člani morejo biti le prebivalci občin Čeplje, Dol, Dolenja Podgora, Radence in Stari Trg. Uradne ure vsako 1. in 3. soboto od 9.—12. ure dopoldne. Vinica Hranilne vloge obrestuje po 4'/2o/o- Posojila na poroštvo po 6n/(), na vknjižbo po 5 '/a °/o- Člani morejo biti le prebivalci občine Vinice in vasi Gor. in Dol. Bojanci. Uradne ure vsako nedeljo od 9.—10. dop. in četrtek od 1.—2. pop. Vrh Hranilne vloge obrestuje po 41/2 °/0- -—= Posojila na poroštvo po 5 A/2 °/0. ===== Člani morejo biti le prebivalci občine Vrh. Uradne ure vsako nedeljo od 9.—12. ure dopoldne. Odgovorni urednik Mihael Kožanec. Lastnik: Konsorcij „Belokranjec" v Gradcu na Dolenjskem. Tisk J. Bla.snika nasl.