Izdaja »Zasavski tednik« v Tr bo vij ali — Urejuj« uredniški odbor — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje I, Trg revolucije 28 - Telefon »t. »1 - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 608-70-1-14« - List Izhaja vsak petek. — Letna naročnina 400 din polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din Cena izvoda v kolportaži 10 din, — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubljani. -Rokopisi, ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, se n« vračajo ^otMetsovtur Ste v. 29 TRBOVLJE, 18. JULIJA 1958 Leto XI Obisk gostov iz prijateljske je še vedno v središču Pozornosti. V Ženevi je zavel r>ov veter in zdaj so celo pesimisti postali optimisti. Hrti-*(ev je v Berlinu na kongre-5* Enotne socialistične partije Vzhodne Nemčije spet besedi-,* o Jugoslovanskih «•revizio-ni*tiii«. Ciper se ne bo vdal, ^ sumljiva korespondenca so-pstskemu veleposlaništvu v ^°ndonu iz neznanih vzrokov, P so v glavnem dogodki tega tedna in prati bo, da povemo nekoliko besed o posameznih ^Bajanjih. PREDSEDNIK NASER Je bil v spremstvu gostitelja tovariša Tita prejšnji teden pl nas v Sloveniji. Obiskal Je Bohinj, Pokljuko, Bled, Jdubljano in druge kraje, nato I®, se je vrnil na Brione. O pisku piše zlasti kairski tisk mu posveča izredno pozor-Razgovori, ki sta jih t®e!a oba državnika, so bili nedvomno koristni in so mno-?° Prispevali k miru v svetu. ° tem obisku, ki mu bo slepi še obisk tovariša Tita _v jetrni, se bo prijateljsko sode-j unnje med obema deželama e bolj okrepilo na vseh pod-Naše ljudstvo pa na-ppja zaupanje, da smo prija-pji narodov, ki so trdno od-/■pni iti po spoji poti v lepšo P^hodnosi. ^ETJI TEDEN KONFERENCE V ŽENEVI . Splošen vtis, ki gd dobiva ,Vetovna javnost, je ta, da bo ‘)ub nekaterim nesoglasjem, y} vejejo med Washingtonom in P®s!cuo, konferenca le dosegla ^kakšne uspehe, in važno je Pj^osje, da bi lahko takoime-phfane nizke eksplozije regi-mrali z akustičnimi metoda-1 na velike daljave. Razpra-j »e nadaljuje tudi na meto-J registriranja poskusnih ,K*Plozij v velikih višinah. In tipati traja konferenca že več JJ* dva tedna, je videti, da se ^rokovnjaki še ne bodo razšli - skušali najti enoten jezik še *“ nekatere druge probleme. Klevete se nadaljujejo to^redsednik sovjetske vlade tTj^dep je prišel ondan na V. Jp*ftres Enotne socialistične . pije Vzhodne Nemčije. Prvi pTetar CK KP SZ je na kon-,. esn, fci je bil v Berlinu, go-l rji skoro dve uri, malone po-časa pa je posvetil po-napadom na Jugosla-Ponotmo je Hruščev de-da se SZ nikoli ni odmak-j0j od stališča, da je bila re-b®cija Informbiroja pravilna. ^t*Sčep je skušal zanikati tudi j Pebe Jugoslavije na gos po-Hg*kem področju in trdil, da h nikdar ni gospodarsko blo-^ aIa Jugoslavije. Torej nič ,le nadaljevanje že zna-obtožb in sumničenj. Mi odgovarjali le tu pa tam, i, * jezikom resnice, je po-^al tovariš Tito na Sutjeski. c,pER se vedno v ognju Wletk in boju proti »e šovinistom. V%ak dan jg.množijo napadi na grške roki Ju*>e in kajpada ciprski Gr-teJ“r'®dajo milo za drago. Med-h? Pa je nadškof Makarios zavrnil kot nesprejem-Urpj.noue britanske načrte za ^mtitev ciprskega vprašanja. kel?Voru' ki ga je imel na ne-ob, zborovanju, pa je ostro stališče Turčije. KAJ JE RES? *kiuUlnec ie p'sal Pismo ®°" veleposlaništvu v bfojjnnu, da ho vrgel atomsko m fr v bližini angleške oba-Kdo ve, če Rusi ne izko-te igre? **• VRLMb *r,>g Itt. julija manjše kra nevihte predvsem v *e I * Sloveniji, a okrog 26 Ju * •hotne krajevne nevihte < In motno ohladitvijo • lepo poletne vreme KROG NUJ SE ODPRE PRENAGEL DOTOK KMEČKEGA PREBIVALSTVA V INDUSTRIJO — REŠITEV JE V ROKAH LJUDSKIH [ ODBOROV, PODJETIJ IN ZADRUG Problem je znan, njegova odprava pa Je podobna začaranemu krogu, iz katerega še nismo prišli. Na vasi nastaja prebitek delovne sile, ki se v pospešenem proeesn menjave strukture našega prebivalstva preliva v mesta in industrijska središča in išče zaposlitev v industrija, prometu, trgovini, komunalnem gospodarstvu, državnih organih in javnih službah. V vseh teh nekmetijskih dejavnostih že nastaja presežek delovne sile, vendar se zaposlitev te delovne sile razvija še dalje, In to preko ekonomsko koristnih mer. S tem pa se kajpak zavira dvig delovne storilnosti in dvig življenjske ravni delavcev in uslužbencev, ki je mogoč le tedaj, če delovna storilnost in produktivnost naraščata. To vprašanje postaja vsedržavnega pomena. Njegova rešitev Je zelo aktualna, kajti če se ne bomo začeli lotevati odprave tega problema, bo z vsakim letom postal ostrejši. S povojno Industrializacijo in zanimanjem za kmetijstvo se je začel pozitiven proces menjave strukture našega prebivalstva. Leta 1956 se je od našega kmetijstva preživljalo 58,1% vaškega prebivalstva. Nadaljnji dvig našega gospodarstva, ki je predviden v perspektivnem načrtu, bo privedel do tega, da bo leta 1961 v našem kmetijstvu živelo in delalo le še 53% vsega prebivalstva v državi. Menjava strukture prebivalstva pa se danes še vedno razvija prehitro, kar za naš celokupen gospodarski razvoj in našo stvarno zmogljivost ni dobro. Procesa menjave strukture prebivalstva ne smemo ustaviti, niti ga ne smemo dosti zavirati. Toda problem, ki smo ga načeli zgoraj, terja rešitev: izhod iz kroga, ki Je še vedno zaprt. Po perspektivnem načrtu naj bi povprečni letni porast zaposlenosti v družbenem sektorju gospodarstva, v državnih organih in javnih službah znašal sknpno 120.000 ljudi. Od tega naj bi gospodarstvo prevzelo povprečno 107.000 novozaposlenih. Medtem pa smo v prvih štirih mesecih letošnjega leta v gospodarstvu zaposlili 162.000 novih delovnih moči ali za 8% več kot v istih mesecih lanskega leta, ko smo zaposlenost v primeru z letom 1956 prekoračili za 6%. Zaposlenost raste bolj, kot moremo to gospodarsko opravičiti. Izven gospodarstva pa narašča zaposlitev še hitreje: leta 1954 in 1955 se je število zaposlenih v primeri z letom 1953 povečalo za približno 32.000 ljndi, v letih 1956 in 1957 pa v primeri z letom 1955 za 63.000 Uudi. V prvem tromesečju letošnjega leta smo v primeri z istimi meseci lanskega leta zaposlili v dejavnostih Izven gospodarstva 50.000 novih delavcev in uslužbencev. Istočasno pa preko 150.000 ljudi išče zaposlitev. Nezaposlenost pa medtem ne bi smela naraščati. Ekonomsko neopravičen porast zaposlenosti pa ima za posledico počasen dvig delovne storilnosti. Leta 1956 je storilnost V industriji v primeri z letom 1952 porastla za 12,9%, leta 1957 v primeri z letom 1956 za 9%, letos pa doslej za 4%. Ta pojav je v več pogledih škodljiv: v državi ima zaviran porast delovne storilnosti za posledioo počasen dvig življenjskega standarda delavcev in uslužbencev — Izven države pa slabi konkurenčne sposobnost našega gospodarstva na mednarodnem tržišča. Povprečne realne plače delavcev In uslužbencev, zaposlenih v gospodarstva, so letos večje le za 3%, realne plače uslužbencev izven gospodarstva pa so nekoliko nižje. Eden izmed glavnih ekonomsko-političnih ciljev perspektivnega načrta pa je hitrejši porast življenjskega standarda, namreč večji, kot smo pravkar zapisali. Proces mehanizacije v kmetijstva dobro napreduje — stroji izpodrivajo z njiv višek delovnih kil. Nekaj deset tisočev novih traktorjev in nekaj tisoč kombajnov, ki jih bo mimo ostalih strojev delalo na naših njivah leta 1961, bo osvobodilo iz naše kmetijske proizvodnje še več delovnih sil. Procesa mehanizacije ne moremo zaustavljati, ker je pogoj za napredek in preobrazbo našega kmetijstva, preostanek delovnih sil pa ne more ostati nezaposlen. Ni dvoma, da bodo industrija in druge dejavnosti v prihodnjih letih prevzele nove delovne moči. Toda stopnja porasta zaposlenosti mora iti skladno s porastom delovne storilnosti — to pa je pri celi stvari najvažnejše. Krog se mora bolj odpreti tudi na vasi. Za sedanjo aktivnost kmetijskih zadrug in za kmetijstvo sploh je značilno dvoje: prvič, zelo enostranska orientacija v mehanizaciji in kooperaciji v poljedelstvu — drugič, zapostavljanje drugih proizvodnih dejavnosti. V začetka leta 1957 so imele kmetijske zadruge za predelavo in dodelavo kmetijskih pridelkov sknpaj 4.782 objektov, 915 malih industrijskih obratov in 1.156 obrtnih delavnic, ki stagnirajo. Predelovalni obrati za kmetijske pridelke so namreč dali vsega skupaj 7% celokupnih dohodkov sadrng, zadružni industrijski objekti (apnenice, žage, kamnolomi in podobno) pa samo 4%. Zadružna kooperacija z Intenzivnimi poljskimi kulturami, ki zahteva več delovne sile, je zelo slabo razvita. Vse to kaže, da kmetijske zadruge še vedno niso postale stvarni in vsestranski organizator kmetijskega gospodarstva. In ta je treba iskati rešitev za zaposlitev odvečne delovne sile: v enakomerni in vsestranski aktivnosti zadrug. Mehanizacijo moramo izvesti — odpirati in ustanavljati pa moramo tudi obrate, ki hodo prevzeli višek delovne sile, ki je njive več ne potrebujejo. Drugače bomo zavrti mehanizacijo, to pa bi napravilo nsodno škodo v preobrazbi našega kmetijstva sploh. Ta krog lahko bolj odpremo — in to s silami v sami vasi. Za to pa je treba več smisla za vsestranski razvoj gospodarstva na vasi: i od naših ljudskih odborov i od zadrug, a tudi od višjih organov. In to z ekonomskimi instrumenti, na primer s pravilnejšim usmerjanjem zadružnih investicij in kreditov v tem pravcu. Prav tako z bolj organizirano in daljnovidnejšo trajno akcijo. VELIBOR POPOVIČ Spet v domači hiši ■ncmln nn OO iulii 1QA1 Irn 4a spomin na 22. julij 1941, ko je naš narod pričel oborožen upor proti okupatorjem. Trboveljčani imajo na ta dan vsako leto spominsko slovesnost na Vrheh nad Trbovljami, Radečani se na ta praznik snidejo na Brunku, Hrastničani v Čečah ali na Gorah, Zagorjani pa pohite na Pleše. Vrsta pomembnih krajev je v našem Zasavju, kjer so se naši partizani uspešno borili proti sovražniku in ga končno izgnali g slovenske zemlje. Letos pa bo v počastitev 22. julija republiška slovesnost v Jelenovem žlebu nad Ribniško dolino, kjer je italijanski okupator 26. marca 1943, torej pred 15 leti, doživel enega svojih najhujših porazov na naših tleh. Bitka v Jelenovem žlebu je ponesla slavo naše Cankarjeve, Gubčeve, Tomšičeve in Sercerjeve .brigade po vsej Sloveniji in utrdila našo vero v končno zmago nad sovražnikom. Petnajsto obletnico te naše velike zmage bomo na dan 22. julija obhajali na skupnem izletu v Jelenovem žlebu, kar bo osrednja proslava dneva vstaje v naši republiki. Na ta dan se bodo zbrali v Jelenovem žlebu preživeli borci navedenih štirih slavnih partizanskih brigad, ki so se udeležili tega zmagovitega boja, prav *«ko pa tudi borci, ki so sodelovali v drugih partizanskih enotah, naši politični in drugi predstavniki, naša mladina in ostali. Udeležimo se v čimvečjem številu spominske slovesnosti v Jelenovem žlebu ter proslavimo dan vstaje skupno z vsemi borci in graditelji socializma, spominjajoč se slavne zgodovine naše narodnoosvobodilne vojne. Poslopje bivšega občinskega odbora bo prodano najboljšemu ponudniku. Izkupiček pa bo poten) porabila trboveljska bolnišnica za gradnjo novega otroškega oddelka. Dobro bi bilo, če bi stavbo dobil Zavod za socialno zavarovanj«, ki' Se vedno gostuje v tujih prostorih na občini. ŠESTA REDNA SEJA OBEH ZBOROV ObLO TRBOVLJE JE RILA ŽE V NOVIH PROSTORIH • OBČINE, V BIVŠEM 0L0 TRBOVLJE PRETEKLI TEDEN SO SE URADI TRBOVELJSKEGA OBČINSKEGA ODBORA PRESELILI V POSLOPJE BIVŠEGA OKRAJNEGA ODBORA. S TEM JE OBČINA KONČNO LE PRIŠLA V HIŠO, KI JE BILA TIK PRED VOJNO ZGRAJENA V TA NAMEN. VSI UPRAVNI ORGANI POSLUJEJO NEMOTENO DALJE. V ČETRTEK JE BILA V SEJNI DVORANI ŽE TUDI PRVA SEJA OBČINSKEGA ODBORA V NOVEM POSLOPJU. Najprej sta »e občinski zbor in zbor proizvajalcev sešla na ločenih sejah ter razpravljala o osnutkih odlokov, potem pa sta na skupni seji pod predsedstvom predsednika tov. MARTINA GOSAKA večino odlokov tudi »prejela. Kot reakcijo na zadnja povišanja cen v gostinskih obratih je občinski odbor osnoval posebno komisijo, ki bo pregledala poslovanje teh obratov. Komisija bo ugotovila, kje Je tako dvigovanje cen neupravičeno ln bo proti kršilcem ustrezno postopala. PODJETJU MESO so odobrili kredit 2 milijonov za Izplačilo hladilnikov, ki so Jih na zahtevo sanitarne Inšpekcije montirali v vseh mesnicah. Kredit 5 milijonov dinarjev bo dobilo tuai trgovsko podjetje Železničar za razširitev obratov. Ta kredit Je bil odobren s pogojem, da podjetje osnuje trgovino gradbenega materiala. Doslej take trgovine v Trbovljah ni bilo m so bili graditelji enostanovanjskth hiš prepuščeni na milost In nemilost gradbenim podjetjem, ki so jim po svoji uvidevnosti odstopali gradbeni material. Za sedal pa še niso dobili poroštvenih izjav občine za najetje kredita kmetijski zadrugi Dobovec in Trbovlje ter obrtno podjetje Zlatarstvo, ker mora komisija podrobneje proučiti elaborate. Kmetijska zadruga Dobovec bi rada s kreditom poravnala primanjkljaj, ki so ga ugotovili ob zadnjem pregledu knjigovodstva. Zlatarstvo na namerava razširiti delavnico. STROJNO MIZARSTVO je zaprosilo občinski cdbor da bi mu ta črtal Investicijsko posojilo v znesku 1.212 mili. dinarjev, ki ga podjetje ni sposobno odplačati. Odborniki pa so sklenili, da sc osnuje posebno komisija, ki bo pregledala poslovanje podjetja. Ce bo potrebno, bo občina dala Strojnemu mizarstvu enkrat zadosten kredit, da si bo podjetje opomoglo ln se enkrat za vselej postavilo na lastne nog«. Doslej je morala občina večkrat polk riti Izgubo, ki Je v podjetju nastala- Kmetijska zadruga Dobovec je pred časom pričela akcijo za Individualno socialno zavarovanje kmečkega prebivalstva na svojem področju. Ker pa kmetovalci sami ne bi mogl-1 plačati vsega zneska, ki bi bli letno potreben. Je zadruga zaprosila občinski odbor, da bi ostanek kril 1* proračuna za socialno skrbstvo. Za Jesensko zasedanje Zvezne ljudske skupščine pa se Itak pripravlja načrt zakona o socialnem zavarovanju vsega kmečkega prebivalstva, zato Je občinski odbor sedaj omenjeno prošnjo zavrnil. Po novem PRAZNIK VSTAJE 22. jnlija praznuje vsa Sloveni ja praznik vstaje. Tudi letos bo po vseh večjih in manjših krajih veliko število različnih prireditev, ki bodo kar najdostoj neje počastile veliki dan. Ii mnogih mest bodo odšle na p ot tudi partizanske patrulje. SESTANEK OB KARTAH V trboveljskem kopališča sl m ladi kopalci takole krajšajo čas, medtem ko jim sonce suši zagorela pleča. Pik, as — štiham! Kibici v minimalkah so videti zadovoljni. Cez hip bodo vsi skupaj spet poskakali v vodo, karte pa bodo ostale same. Do drnge partije. zakonu bo plačevanje prispevka Itak tako urejeno, da subvencije občin ne bodo potrebne. Občinski odbor Trbovlje je pristopil kot investitor za 17 stanovanj v 27-stanovanjgkem bloku, ki ga nekaitera podjetja skupno grade pri Gimnaziji. NA KONCU 80 ODBORNIKI POTRDILI SE NEKATERE PERSONALNE spremembe: na mesto tajnika ObLO Je bil Imenovan tov. BOJAN SORN, za načelnika oddelka za zdravstvo in socialno varstvo tov. OTON KERN, za načelnika novega odelka za narodno obrambo tov. VILKO US-TAR, za načelnika za finance tov. MAKS ČERNE, za načelnika oddelka za delo tov. JOŽE KREVL, za načelnika oddelka za občo upravo tov. JOŽE JANEZI C. BOŽO MLAKAR pa Je postal šef novoustanovljenega urada za posredovanje dela. urad posluje v prostorih bivše Tratnikove gostilne. Na lastno iefllo Je bil razrešen načelnik oddelka za gospodarstvo tov. ALOJZ KOČAR. « VELESEJEMSKO MESTO V Beogradu je bila lani slovesna otvoritev novega velesejma, ki predstavlja s svojimi objekti, drugače namenjenim prebivalcem za najrazličnejše prireditve ln druge potrebe, pravo mesto v malem. Pravkar prispelo • SEJA OLO NOVO MESTO. — V Novem mestu je bila «. seja OLO Novo mesto. Sele so se prvič udeležili tudi odborniki nekdanjega OLO Trbovlje lz posavskih občin. Sejo Je vodil predsednik OLO Novo mesto Franc Pirkovič, ki Je uvodoma poročal o prevzemu poslov za priključene občine bivšega trboveljskega okraja. Naglasil je, da družbeni plan in proračun okraja Trbovlje ostaneta v veljavi do konca leta. Finančno poslovanje v bivšem okraju pa nadzira mešana konTislja okrajev Ljubljana In Novo mesto. Število odbornikov OLO Novo mesto se Je povečalo za vsak zbor po 20. Na območju bivšega okraja hodo volitve v novomeški o-krajnl ljudski odbor I. avgusta letos. V nadaljevanju pomembne seje so sprejeli več sklepov, ki bodo podlaga za nadaljnje delo. • CEMENTARNA IN ELEKTRARNA DOBILI POSOJILO. -Upravni odbor Jugoslovanske Investicijske banke Je na svoji zadnji seji odobrili vrsto Investicijskih posolil, med njimi tudi posojilo Elektrarni Trbovlje ln Cementarni Trbovlje. Elektrarna bo dobila 194.2 milijona dinarjev za gradnjo tovarne, kj bo Izdelovala opeko Iz elektrofilskega pepela ln 13,6 milijona dinarjev za potrebna obratna sredstva, cementarni Trbovlje pa Je odobrena garancija za nakup uvozne opreme v vrednosti 664 milijonov dinarjev. To o-pretno Cementarna nujno potrebuje za dokončno rekonstrukcijo zastarelih obratov V ta namen se Je tudi občinski ljudski odbor Trbovlje odpovedal prispevku, ki ga mora Cementarna prispevati v investicijski sklad, ln sicer za dobo do leta 1960. • NOVA TOVARNA. — V Brestanici je začelo obratovati novo mizarsko podjetje, ki bo opravljalo razna pohištvena In stavbena dela. Mizarska delavnica Je delovala doslej v okviru Elektrarne. Postopoma bo povečala proizvodnjo in število zaposlenih. • REKORD NA IZLAKAH. -Priljubljeno Izlaško kopališče je v nedeljo doživelo »voj letošnji krst. izredno topel in sončen dan sta privabila k bazenu skoro tisoč ljudi lz Zagorja itn sosednih zasavskih krajev. Poznavalci sodijo, da lzlaško kopališče od otvoritve sem še ni Imelo tolikšnega števila kopalcev. Hkrati pa Je postalo jas no. da bodo morali graditelji pohiteti z gradnjo sanitarij, kajti to menda najbolj ovira razmah letošnje sezone • POSAVJE 1941. — v Posavskem muzeju bodo takoj po razstavi o razvoju vinogradništva v tem delu naše domovine pripravili bogato razstavo Posavje 1941. • HRASTNIK. — v nedeljo Je Imelo športno društvo »Bratstvo« lz Hrastnika tradicionalni športni dan. izvedlo je tekmovanje v nogometu, kegljanju, namiznem tenisu, šahu in kolesarjenju. V nogometu so bili zmagovalci domačini Rezultati: Neva (Zaigreb) : Bratstvo 2:3. Rudar (Hrastnik) : Bratstvo 0:4; goli so bili doseženi s streljanjem enajstmetrovk. Rudar : Neva .5:2. v namiznem tenisu Je zmagal Kemlčar I lz Hrastnika. V kegljanju so zasedli prvo mesto kegljači Bratstva pred kegljači iz Zabukovtce v šahu pa so bili najboljši Rudarjeve! iz Trbovelj Prestiž piri kolesarjih Je pripade) kolesarjem Rudarja lz Trbovelj. Zmagovalec je bil Zmazek. drugi pa Kunšek • RIBNIK V SEVNICI. — V sev-nlškl občini Je rlhištvo zelo priljubljeno, saj šteje njihovo društvo 75 članov, zdaj so s prostovoljnim delom in denarjem, ki so ga sprejeli za odškodnino ort kr-meljskega mdnlka na 55 arih sevnllko kopitarno urertlll ribnik. v katerem bodo te dni prvič spustili vodo. • RUDAR V ŠIBENIKU — Mladinci Rudarja lz Trbovelj, ki so pred nedavnim osvojili naslov republiškega nogometnega prvaka, so odpotovali v Šibenik, kjer bo finalni turnir mladinskih reprezentanc za državno prvenstvo. Na turnirju bodo sodelovali še Partizan (Beograd), Crvena zvezda (Beograd) in domači »Šibenik«. • VISOKI GOST ODPOTOVAL. — V PONEDELJEK ZVEČER JE PREDSEDNIK ZAR NASER ODPOTOVAL Z BRIONOV V KAIRO. GAMAL ABDEL NASER SE JE KOT GOST PREDSEDNIKA TITA MUDIL V NASI DRŽAVI 13 DNI TER JE IMEL* Z NAŠIM PREDSEDNIKOM PRIJATELJSKE RAZGOVORE. • VOJAŠKI PREVRAT V IRAKU. — V IRAKU JE PRIŠLO DO DRŽAVNEGA UDARA. STRMOGLAVILI SO MONARHA IN RAZGLASILI REPUBLIKO. SESTAV-LŠENA JE PRVA REPUBLIKANSKA VLADA, KI JE PREVZELA VSO OBLAST V DEŽELI. TAKO JE PADLO ZADNJE OPORIBCB ZAHODNE POLITIKE V ARABSKEM SVETU. — POZNAVALO! NAPOVEDUJEJO KONEC BAOb DADSKEGA PAKTA. SOLSTVO V OBČINI BREŽICE Klopi so ostale Izgradnja socializma je v svojem bistvu borba za človeka — za osvoboditev njegove osebnosti in prizadevanje, zagotoviti mu lepše življenje V naši socialistični praksi to ni Jetjih, ki spreminjajo noči* svojega življenja, teži i.a višji** standardom, s tem naraščajo izdatki v socialnem zavarovanju in za dvig družbene ravni. To vsekakor v razmerju ■ splošni« prazne Srečno, šoferji! V soboto in nedeljo so obhajali svoj praznik šoferji in avtomehaniki v spomin na 13. julij 1944, ko je prva motorizirana enota NOV stopila v akcijo pri Žužemberku na Dolenjskem. Prav lepo so proslavili ta praznik v Trbovljah, kjer se je v soboto popoldne razvil po glavni cesti veličasten sprevod vozil in motorjev. Pred spomenikom Revolucije na Vodah je delegacija šoferjev položila venec, nato pa se je razvila do stadiona Rudarja, kjer so šoferji in motoristi odigrali nogometno tekmo, 6odil pa jo je priznani »mednarodni« sodnik Tone Koren. Tekma se je končala neodločeno 3:3: V Zagorju in Hrastniku so praznovali šoferji svoj praznik v nedeljo s paradami. V Hrastniku se je razvil po cesti mogočen sprevod od rudnika do železniške postaje, pri domu TVD Partizana pa se je sprevod ustavil ter so pred spomenik padlim borcem položili venec. V sprevodu je sodelovala godba Svobode II iz Hrastnika. Sprevod so zaključili na Dolu pri Hrastniku. Na večer pred praznikom, v soboto, pa so imeli šoferji v Trbovljah in Hrastniku slavnostno sejo svojih društev. Prav tako so letos prvič praznovali svoj praznik šoferji v Zagorju s slovesnim sprevodom po cesti. Pa tudi v Brežicah in Vidmu-Krškem seveda niso pozabili na ta dan, tako da lahko trdimo, da so šoferji po vsem Zasavju obhajali svoj praznik lepo in prisrčno. Mi pa jim kličemo: Srečno, tovariši šoferji! V občini Brežice je 7 osnovnih šol s štirimi razredi, in sicer v Brežicah, Artičah, Dobovi, Bušeči vasi, Čatežu, Orešju in Skopicah. Prav tako je 7 osnovnih šol z osmimi razredi v Kapelah, na Bizeljskem, v Pečicah, Sromljah, Stari vasi in Veliki dolini. Razen tega sta še dve popolni osemletni šoli s predmetnim poukom v Cerkljah na Globokem. Obstajata pa še nižji gimnaziji v Artičah in Dobovi. V Brežicah je popolna gimnazija z vsemi osmimi razredi, ki usposablja dijake za študij na visokih šolah. Skupno je v občini 14 osnovnih šol, 2 osemletki, 2 nižji- gimnaziji in 1 popolna gimnazija. V samih Brežicah je še dijaški dom, vajenska šola, glasbena šola, otroški vrtec in Posavski muzej. V skupini I.—IV. r. osnovnih šol je 37 oddelkov, od katerih so 4 .kombinirani. Ob koncu šolskega leta je bilo v trti prosvetnih ustanovah 641 moških in 580 ženskih, skupaj 1.221 učencev. Od teh Je 143 ponav-ljalcev. Izdelalo je razred 1.087 šolarjev ali 89%. Od 1.087 učencev je bilo 249 odličnih, 333 prav dobrih, 409 dobrih in 96 zadostnih. Negativnih je 123 učencev ali 10°/». Neocenjenih je bilo 11 učencev. — Povprečna srednja ocena teh šol je 3,4, šolski obisk pa je bil 93,74%. V drugi skupini osnovnih šol (I.—VIII. r.) Je 39 oddelkov, od katerih je 14 kombiniranih. Ob koncu šolskega leta je bilo 593 moških in 518 ženskih, skupaj 1.111 učencev. Od teh je bilo 138 ponavljalcev. Izdelalo je razred 597 učencev ali 88,13%. Bilo je 155 odličnih, 316 prav dobrih, 428 dobrih in 58 zadostnih učencev. Razreda ni izdelalo 142 učencev ali 12,78%. Neocenjenih je 12 učencev. — Povprečna srednja ocena je 3,2, obisk pa je znašal 91,98%. Na obeh osemletkah je 16 oddelkov z 239 moškimi in 213 ženskimi, skupaj 452 učenci. Od teh je bilo 84 ponavljalcev. Razred je izdelalo 357 učencev ali 78,9%. Med njimi je 46 od- ličnih, 100 prav dobrih, 156 dobrih in 55 zadostnih učencev. Razreda ni izdelalo 95 učencev ali 21,1%. Neocenjenega ni bilo nobenega. Srednja ocena je 2,9, šolski obisk pa je znašal 93,43%. Na obeh nižjih gimnazijah je 8 oddelkov z 236 učenci (125 fantov in 111 deklet). Od teh je 31 ponavljalcev. Razred je izdelalo 185 učencev ali 78,47%. Bilo je 9 odličnih, 41 prav dobrih, 107 dobrih in 28 zadostnih dijakov. Izdelalo ni razreda 50 dijakov ali 21,18°/o. Neocenjen je ostal l dijak. — Smm&t lah bi potreboval: 11 učnih moči, 7 moških in 4 ženske. Na teh ustanovah sodeluje v družbenem upravljanju 16 šolskih odborov s 111 člani, šolski odbori so imeli 48 sej, povprečno na vsako šolo 3. Glede na uzakonjeno šolsko reformo bodo odprte osemletke: v Brežicah, Artičah, Dobovi, Cerkljah, Globokem, Pi-šecah, na Bizeljskem in Vel. Dolini. V Brežicah pa bo ostala tudi višja gimnazija, to je od V. do VIII. razreda. Tako bo slehernemu dijaku odprta pot do tiste izobrazbe, ki si jo bo želel pridobiti. GIMNAZIJA BREŽICE Na popolni gimnaziji v Brežicah je bilo 22 oddelkov s 678 dijaki, od teh je bilo 300 fan- Senovo ZASTAVA BRATSTVA ENOT NOSTI V ROKAH REVIRSKIH BRIGADIRJEV Nestlovei najboljši 2e drugi mesec delajo na avto cesti Bratstva in enotnosti mladi rudarji In kovinarji iz Trbovelj in Zagorja, ki so združeni v revirski delovni brigadi narodnega heroja Toneta Okrogarja-Nestla. Od prvih dni, ko so prišli v brigadi na delo, in do danes so bili med najboljšimi brigadirji in so tako upravičili naše zaupanje ter dokazali., da hočejo biti tudi v bodoče vzorni mladinci ter socializmu predani delovni ljudje. Brigada Toneta Okrogarja-NesVla je za svoje vestno delo ih uspehe prejela 3. julija zastavo Bratstva in enotnosti iz Glavnega štaba delovnih brigad kot najboljša brigada na avto cesti. Brigada je bila že trikrat pohvaljena in prejela že tretjič naslov udarne brigade. Bil je to srečen m veseli dan za mlade brigadirje, rudarje in kovinarje. Od 143 brigad, ki delajo na cesto Bratstva in enotnosti, je ta brigada postala ena od najboljših. S ponosom in dvignjeno glavo nosijo zasavski mladinci to dragoceno zastavo, za katero se je borilo toliko brigad. — Z zavestjo in pogum- 7. seja 0L0 Ljubljana Seji so prvič prisostvovali tudi odborniki bivšega okraja Trbovlje — Sejo Je vodil predsednik dr. Marijan Dermastia — Industrijska proizvodnja se je lani proti letu 1956 povečala Pod vodstvom predsednika OLO Ljubljana, dr. Marijana Dermastia, Je bila v petek 11. julija sedma seja okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, katere so se prvič udeležili tudi odborniki okrajnega zbora in zbora proizvajalcev bivšega okraja Trbovlje. Na seji je obširno j vročal o dolu sveta za industrijo njegov predsednik dr. Stefan Soba. V svojem poročilu je poudaril, da je industrijska proizvodnja v lanskem letu v primeri z letom 1956 porastla za 11%, medtem ko se je število novozaposlenih povečalo za 2482 ali 8%. V razpravi so odborniki izrekli svetu priznanje za uspešno opravljeno delo v minulem letu. Komisija za statut je nato predlagala odbornikom spremembo statuta ljubljanskega okraja zaradi priključitve dela bivšega trboveljskega okraja. S tem v zvezi so sklenili, da se število odbornikov v okrajnem zboru in zboru proizvajalcev poveča za 20, od sedanjih 60 na 80 v vsakem zboru. V nadaljevanju seje so odborniki sklenili, da se razpišejo volitve v okrajni ljudski odbor, ki bodo od 19. do 21. t. m. Potrdili so tudi ustanovitev tajništva za občo upravo in tajništva za stanovanjske zadeve pri OLO. Med ostalim so razpravljali še o najvišji prodajni ceni za tista živila dnevne potrošnje, ki so za preskrbo prebivalstva posebnega pomena. Svet za tržišče so nadalje pooblastili, da lahko določi najvišjo dnevno prodajno ceno govejemu mesu, ki pa sme biti največ za 100 odstotkov višja od dogovorjene odkupne cene. Na koncu so obravnavali še nekatera druga vprašanja dnevnega reda te seje. nimi koraki gre brigada naprej za nove uspehe pri delu, ki jih hoče še doseči in postati še večkrat udarna brigada. Mladinci se zavedajo imena, ki ga nosi ta brigada, ime narodnega heroja Toneta Okrogarja-Nestla. Ta se ni bal ovir in zaprek — kakor se jih ne boje tudi ti mladi brigadirji, rudarji in kovinarji. One hočejo tudi sedaj dokazati, da s« niso tri leta, ko so se učili poklica, naslanjali domovini na ramena in jo samo izkoriščali, ampak da Hočejo ostati vzorni mladinci, ter delu in socializmu predani ljudje povsod in ob vsakem koraku. Pred sabo imajo svetel cilj: ko se bodo vrnili iz brigade v revirje, hočejo priti kot ena izmed najboljših brigad in to, kar so osvojili do sedaj, tudi obdržati. S tem ciljem gredo naprej v nove borbe, v lepši jutrišnji dan. Srednja ocena je 2,7, šolski obisk pa je znašal 95,55%. Na vseh 18 šolah obveznega osemletnega šolanja je 110 oddelkov, od teh 18 kombiniranih. Na teh šolah je 1598 fantov In 1422 deklet, skupaj 3020 učencev. Od teh je 396 ponavljalcev. Izdelalo je razred 2586 učencev ali 85,6%, ni ga pa izdelalo 410 učencev ali 13,5%. Neocenjenih učencev je 24 ali 0,9%), šolski obisk pa je znašal 93,52%. Po številu oddelkov sta 2 dvooddelčni šoli, 1 trooddelčna, 7 štirioddelčnih, 1 petoddelčna, 2 šestoddelčni, 2 sedemoddelč-ni, 1 osemoddelčna, 1 devetod-delčna in 1 petnajstoddelčna šola. Število učencev na oddelek znaša 27. Število učencev v samostojnih razredih z 1 oddelkom je 2.525, v kombiniranih pa 495 učencev. Članov pionirske organizacije je 2.945, članov pomladka Rdečega križa pa 2.556. Pivskih zborov je 8 s 412 pevci. V društvih se udejstvuje 671 učencev. Nad 4 km v šolo hodi 420 učencev. V 17 mlečnih kuhinjah se hrani 2.566 šolarjev. Skupnih roditeljskih sestankov je bilo 34, razrednih pa 44. Na skupnih roditeljskih sestankih je bilo povprečno navzočih 64 staršev, na razrednih pa po 29. Na hospitacijski šoli v Brežicah so 4 hospitacijski oddelki. Tu je bilo v šolskem letu 1957-58 12 učnih nastopov, ki se jih je udeležilo 56 učiteljev. Na obvezni osemletni šoli poučuje 9 moških in 53 žena, skupaj 62 učiteljev s strokovnim izpitom, 4 moški in 16 žena, skupaj 20 učiteljev, ki imajo samo diplomo — brez diplomskega izpita (honorarno) poučujejo 3 moški in 7 žena, skupaj 10 učiteljev. Predmetnih učiteljev Je 1 moški in 5 žena, skupaj 6, in 1 moški profesor. Skupaj poučuje 18 moških in 81 ženskih učnih moči, skupaj 99. Celodnevno je poučevalo 5 ženskih učnih moči. Na teh šo- to v in 378 deklet. Ponavljalcev je bilo 51. Na šoli je bilo 33 odličnih, 90 prav dobrih 228 dobrih in 108 zadostnih ocen. Skupaj je izdelalo razred 459 dijakov ali 67,7°/». Izdelalo ni razreda 216 dijakov ali 32,3%. Neocenjen ni ostal nihče. Odstotek negativnih ocen se bo znižal, ko bodo dijaki v avgustu opravili popravne izpite. — Srednja ocena je bila 2.43, obisk pouka pa je znašal 96,78%. Članov pionirske organizacije je bilo 505, podmladek RK pa je imel 325 članov. V pevskem zboru je pelo 125 dijakov. V šolski mlečni kuhinji se je hranilo 522 dijakov. V zavodu je bilo troje roditeljskih sestankov, povprečna udeležba je bila 305 staršev. Razen tega je bilo na gimnaziji še 66 roditeljskih sestankov. Šolski odbor ustanove šteje 15 članov, ki je imel dve seji. Na gimnaziji poučuje 5 učiteljic s strokovnim izpitom, brez diplomskega izpita (honorarno) 2 ženski učni moči, 1 moški in 1 ženski strokovni učitelj, 5 profesorjev, skupaj 15. V zavodu je skupaj zaposlenih 8 moških in 21 ženskih učnih moči, skupaj 29. Potrebne so še 4 učne moči. M. M. prazna beseda, ker je že postala porastom narodnega dohodka, stvarnost. Ce pogledamo naše do sedaj dosežene uspehe in za dane si programske naloge kjerkoli v družbenem življenju — v gospodarstvu, prosveti, kulturi socialnem zavarovanju, komunalnem sistemu itd. — povsod vidimo, da je osrednja točka vseh naših prizadevanj skrb za človeka. Osvoboditev človeške osebnosti je prva in največja zmaga naše ljudske socialne revolucije, kar ji je sicer tudi končni cilj. Toda ta zmaga je pričela dobivati svojo polno vsebino in smisel takrat, ko so bile tovarne izročene v upravljanje delavcem. Takrat je prišel do pravega izraza pomen našega načela, da v socializmu delovni človek sam sebe vodi. Zahvaljujoč se družbenemu samoupravljanju je iniciativa delovnih ljudi postala danes eden izmed važnih pogojev za vse naše dosežke. Vse družbeno samoupravljanje pa ne bi bilo tisto, kar je, če ne l>i mu zagotovili materialne osnove. A ta se spet nanaša na Skrb za človeka. Kajti krepitev proizvajalnih sil, porast produk- pri čemer igrajo pomembno vlogo tudi naše komune, ki danes ne gledajo samo, da povečajo svoje proračune in fonde, zajemajoč vse več sredstev iz naših podjetij, marveč skrbe tudi to za to, da krajevna podjetja napredujejo in dvigajo proizvodnjo. Kar se tiče bodoče politik« našega socialnega zavarovanja, je predvideno, da naj le-to zajame vse prebivalstvo la da s* skladno z doprinosi zavarovanih oseb uvedejo spet nove obliko zavarovanja in socialne zaščite, To se kot važna naloga nanaša na postopno uvedbo socialnega zavarovanja na vasi. Tudi * programu Zveze komunistov Je zapisano, da se bo le-ta na področju socialne politike zavzemala za to, da bomo vsakem** članu socialistične skupnosti nudili ustrezno materialno pr«' skrbo za starost, bolezen in onemoglost. Ženam In otrokom bomo nudili posebno pomoč, tak« v obliki njihovih specifičnih socialnih pravic, kakor tudi » posebnimi ustanovami, ki osvobajajo družino od pritiska pri* PO KONGRESU Skrb za človeka cije in delovne storilnosti mitivnega gospodinjstva, in da spremlja postopno dviganje živ- otrokom ustvarimo, ugodnejše Ijenjske ravni delovnih ljudi. Mi se zavedamo, da imamo na tem področju še številne probleme, ki jih moramo reševati po potrebi in naših močeh. Naše komune, podjetja in družbene organizacije, kakor tudi vsa naša skupnost pa se morajo istočasno, ko se bore za uresničenje socialističnih ciljev, boriti tudi za rešitev aktualnih vprašanj, ki s porajajo v procesu socialistične Izgradnje. Znano je, da zavzemamo-v tem pogledu v svetu zavidljivo mesto, namreč, koliko ljudi je socialno zavarovanih in kolikšna sredstva v to vlagamo. Ob koncu minulega leta je bilo pri nas zavarovanih 7 in pol milijona državljanov, torej 41% vsega prebivalstva Jugoslavije, porabljeno pa v ta namen 162,2 milijarde dinarjev, in sire*: 63,2 milijarde za zdravstvo, 43,9 milijarde za starostno in Invalidsko zavarovanje, 54 milijard za otroške dodatke, 2,1 ml lijarde za zavarovanje začasno brezposelnih, in 2 milijardi za rezervne In druge (.klade. Toda pri vseh doseženih uspehih se porajajo na tem področjo spet nova vprašanja. Ta se pojavljajo zaradi spremembe strukture prebivalstva, ki nasta. ja zaradi naglega tempa industrializacije. Vse večje število novozaposlenih v naših pod- pogoje za vsestranski telesni 1* umski razvoj. Odpiranje novih bolnišnic, zdravstvenih domov, zdravstvenih postaj, ambulant po podjetjih: zidanje novih šol; izgradnja letovišč in počitniških domov; organiziranje servisov usluge gospodinjstvom; izgradnjo ustanov za zaščito matere in otroka, kakor so to otroški vrtci, igrišča, danišča itd. — vse to, kar omogoča dvig standarda, je bilo že doslej v naših načrtih in smo v tem dosegli že precejšnje uspehe. Toda povečanj* števila vseh teh ustanov ozirom* težišče za izvedbo tega načrt* bo še bolj kot doslej v rokah komun, podjetij in družbenik organizacij: Na splošno pa se v zadnjem času posveča posebna pažnja stanovanjski in komunalni izgradnji, ustanavljanju !*> izpopolnjevanju stanovanjskih skupnosti in raznim oblikam samoupravljanja In samopomoč državljanov. Za to so že postavljeni zanesljivi temelji. Z gotovostjo pričakujemo, da bodo bodoči uspehi na ter.: področju še hitrejši in stvarni, zahvaljujoč se za to zavzemanju komun, podjetij in družbenih organ*-so izpolnitev teh nalog svoj prv’ skupni zaclj, ki sprejele načrt. (S.S.) KMETIJSTVO V ZAGORSKI OBČINI MO SADIK MALIN Kakor vse kaže — seveda ob upoštevanju normalnih vremenskih razmer — ce bo kmetijska proizvodnja v zagorski dbčini letos povečala za 9 odstotkov. Na povečanje proizvodnje bo vplivala zlasti večja proizvodnja krmnih rastlin ln vrtnin, posebej pa še večja zamenjava zdravega, čistega ta sortnega semena Itd. Odkup mleka vršijo kmetijske zadruge Izlake, Mllnše ln Cem-šenlk. Večje količine mleka pa dostavljajo proizvajalci direktno potrošnikom v Zagorje, to pa predvsem s področja kmetijske zadruge Zagorje. Odkup mleka bo treba še povečati, zlasti na področju Senožet), kjer so čanl vsi pogoji za ureditev zbiralnice mleka. Želeti pa bi tudi bilo, da V prihodnjih dneh bodo zaključena dela pri ureditvi nove dro. gerija bo poslovala v okviru Le-gerlja po poslovala v okviru Lekarne, za poslovodkinlo pa Je bila • Imenovana tov. SONJA PERME. NAS KOMENTAR REVOLUCIJA V IRAKU Minuli ponedeljek so radijske postaje dežel Srednjega vzhoda nenadoma sporočile, da je v Iraku prišlo do državnega udara. Skupina mladih oficirjev je prevzela oblast, zrušila monarhijo in proglasila republiko. Po nekaterih vesteh Je bil dosedanji predsednik vlade Nuri Sald ubit, po drugih pa je pobegnil. Bagdadski radio je sporočil, da bil ubit tudi regent Abdul Ilah. Dejal Je, da so revolucijo izvedli »svobodni in pošteni oficirji, ki nasprotujejo povezovanju Iraka z imperlal stl«. Prvo republikansko vlado je oznoval general Abdul Kerlm El Kasen. Na Zahodu širijo govorice, da bo Irak v kratkem zaprosil za sprejem v Združeno arabsko republiko. Irak meri 452.500 kvadratnih metrov in Ima nad 5 milijonov prebivalcev, večinoma Arabcev. Glavno mesto je Bagdad. Pred več tisoč leti Je bila ta dežela ena najbolj znanih In najbolj razvitih. Danes pa je revna ln pusta. Pretežni del države pokriva stepa in pustinja. Star sistem namakanja je zapuščen in reki Eufrat in Tigris povzročata s svojimi poplavami ogromno škodo. Leta 1534, po razpadu arabskega carstva, je Irak zkvzela Turčija. Leta 1919, po razpadu turškega cesarstva, je Irak postal mandatno ozemlje Društva narodov pod upravo Velike Britanije. Leta 1932 pa je bil proglašen za samostojno državo. Britanci so tedaj sicer priznali neodvisnost Iraka, vendar so ohranili v njem močne ekonomske pozicije in z njimi vred tudi politično nadoblast Tako je bilo vse do minulega ponedeljka. že ob ustanovitvi Iraka je postal glavni člnltelj zahodnjaške orientacije te dežele politik Nuri •• Sald. Prav do danes je bil on, pa če Je bil na oblasti ali ne, glavni pobudnik vse politične aktivnosti Iraka, in pri vseh sklepih iraških vlad je bila njegova beseda najvažnejša. Tako je bilo, ko je vladal kralj Fejsal I„ pa tudi sedaj, ko Je vladal Fejsal II. Pred nedavnim ustanovljena Iraško-jordanska zveza Je pravzaprav drobec celotne Nuri Saidove politične kdVicepcije. On je namreč že leta 1932 predložil svoje načrte o združitvi Iraka, Jordanije, Sirije, Libanona In Palestine v veliko državo, ki bi se imenovala »Država plodnega polmeseca«. Ta Ideja Pa ni prispevala h krepitvi arabske enotnosti in združevanju arabskih dežel, ampak Je koristila le britanskim načrtom za politično In gospodarsko dominacijo na tem zelo važnem področju sveta. Irak namreč ni samo strateško pomembna dežela. Velika Britanija ga ceni tudi in predvsem zaradi nafte. V tej deželi načrpajo na leto nad 4 milijone (pn nafte. Zato ni čudno, čs se ves Zahod toliko zanima zanj — zaradi nafte ln tudi zato, k je bil že desetletja temeljni kamen imperialističnih interesov na Srednjem vzhodu. Vsa leta, odkar je Irak proglasil neodvisnost. Je bilo v tej deželi mnogo demonstracij ln vstaj naprednih nacionalističnih sil. Znane so vstaje v letih 1941, 1946, 1948, 1954, 1956 in 1957. Z ostrimi ukrepi, ki so terjali ogromno krvi, je Nuri Sald, s pomočjo zahodnih krogov, uničil opozicijo, toda samo za kratek čas. Prozahodne Iraške vlade so se hale svojega ljudstva, ki Je ves čas zahtevalo tesnejše povezovanje in sodelovanje z naprednimi silami v drugih arabskih deželah, zato so Iskale pomoč na Zahodu ln pritegnile svojo deželo v Bagdadski pakt. V tem paktu bi moral Irak Igrati glavno vlogo. Prav zato se napredni politični krogi v deželah Sredjijega vzhoda menili, da so Iraški politični izdajalci arabske enotnosti ln Interesov arabskih narodov. V zadnjem času se je v tej deželi močno okrepil vpliv ZDA. Amerikan-ci pa so — prav tako kot prej Britanci našli glavnega pomočnika v Nuri Saldu. Kot logični rezultat vmešavanja v ta nemirni del sveta, je bila ustanovljena Iraško-jordanska zveza, ki je v vsem arabskem svetu, najbolj pa v Iraški Javnosti, povzročila ogorčen odpor. Nekateri zahodni »poznavalci« razmer ▼ Iraku so sadnje tedne trdili, da je Nuri Said uspel okrepiti svoj polo. žaj. Pripominjal) so sicer, da je večina iraškega ljudstva na strani arabskega nacionalizma, Združenih arabskih držav In predsednika Naserja, trdno pa so upali, da bo Nuri Sald z vojaško in policijsko oblastjo vsaj za nekaj časa uspel zadržati oblast v svojih rokah in s tem tudi v rokah zahodnih Imperialistov. Pretekli ponedeljek pa so mladi Iraški oficirji zrušili vse te načrte in v kratkem času odstranili Nuri Salda in vse tisi kar je ta politik predstavljal. Dogodki v Iraku so Imeli močan odmev ne samo v arabskem svetu, ki je skoro v celoti na strani revolucionarjev, ampak tudi na Zahodu, ki se boji, da bo revolucija privedla do iz-stopitve Iraka Iz Bagdadskega pakta Ce pa bo Irak odšel — pravijo v teh deželah — mu bo gotovo sledila tudi Jordanija. Sedaj je vprašanje kaki stališče bo zavzel Zahod do Iraških dogodkov. V Londonu že resno govore o možnosti zahodne intervencije v takšni ali drugačni obliki, Washlng-ton pa se je obrnil na Varnostni svet. Imperialistične kroge je zajel preplah, precej pa je tudi realnih komentarjev, precej je ljudi, ki trde, da bi Intervencija, torej oborožen poseg Zahoda v razmere na Srednjem Vzhodu, samo še bolj poslabšala tamkajšnji položaj ln privedla zahodne države do tega, da bi Izgubila na srednjevzhod-nem področju še vse tisto, kar Jim Je ostalo. bi se domača trgovska podjetJ*. posluževala v prvi vrsti p**' znanih mlečnih izdelkov Izlašk* mlekarne, ker so ti kvalitetne!' ši in cenejši od drugih ter tak« potrošnikom bolj dostopni. Z rajonizacijo % načrtno obnovo sadovnjakov bo treba postopoma ustvariti osnovo ** rentabilno proizvodnjo ustre*' nih sort sadja in nasadov n**' lin. V lanskem letu Je bilo posajenih že 12 tisoč sadik mali11' letos pa bodo zasadili *® osem tisoč sadik malin in ok«1’ štiri tisoč sadik ribezla, zla**! na področju Čemšenika. K****” tijske zadruge pa bodo n*0’ rale v prihodnje bolj skrbeti ** pravilen odkup in vskladiščen!« tržnih presežkov. Kmetijske zadruge bodo ***°' ralo tudi povečati število čl»' nov, organizirati dosleden odKOP prirediti krajše tečaje ozlro**1* seminarje o kmečkih problemi*1' Istočasno pa bodo morale k***®' tijske proizvajalce n smerjo* predvsem na Intenzivno obdelovanje zemlje in jih pogodb«*1® vezati za večje odkupe pridelkov. Prav tako se bodo moral* * kmetijskih zadrugah tz lastni« in družbenih skladov krepi skupna proizvajalna sredst**-Uvajati pa ho treba tudi praks«’ da kmetijske zadruge preko ** družne poslovne zveze neP® sredno same, brez posredoval«*’ oskrbujejo domače tržišče. Z® *® pa Je treba zgradili prim««11 skladišča In razvijati Pre<***fs valim dejavnost. V ta namen P* bo treba vložiti neprimerno sredstev kot doslej. Sklad za pospeševanje km«**^ siva pa se bo usmerjal Pr®! vsem za krepitev tistih inve»* ^ clf, ki imajo obči družbeni ** rakter. Se posebej zato, k«r * v zagorski občini hitro raI (J Industrija, so v poljedelstvu precejšnje neizkoriščene n*«f nost| za povečanje proizvod*", H t'h bo treba *»*o« Izkorlo*®* (m4 Hoi umazanih \et)a SLIČICE IZ SOCIALNEGA SKRBSTVA OBČINE BREŽICE V urad socialnega skrbstva občinskega ljudskega odbora »topi kmet. »Prišel sem vprašat, no — otroka brez staršev bi rad — veste za pašo,« nagovori takoj po pozdravu referentko in nadaljuje: »Za delo sva sama z ženo, vsi otroci hodijo v šolo, pa ni- Pomoč iz zraka Bilo je kot vsak dan tisti čas.. Nad Posavjem je že dolgo ležala neznosna vročina. Na letališču so letala vzletavala in pristajala. V dolgih lokih so obkrožala ravan in bilo je na videz vse mirno. Zveza z letališčem je delala in skozi eter so prihajala običajna, uradna poročila s poleta. Tedaj pa nenadoma: »V vasi pod nami požar!« Kot bi trenil, je monotono življenje v vojaški bazi pretrgalo to kratko sporočilo iz zraka. Zabrneli so avtomobili ... ’ Medtem so prebivalci majhne posavske vasi bili obupen boj z rdečim petelinom, ki je pošastno sikal že proti sosednim poslopjem. Saj pravzaprav niti niso vedeli; kako je prišlo do te velike nesreče. Menda so se otroci igrali z vžigalicami. Prihajali so ljudje z vedri in škafi. Vode pa toliko kot nič. V Brežicah in drugod so tulile sirene. * Tedaj so bili vojaški avtomobili že na pogorišču. Zraven je bila velika prevozna gasilna cisterna z letališča« Začel se je odločen boj. Zdaj je imel besedo človek. Vse bolj so popuščali ognjeni zublji, ljudje so nekateri jokali, vsem pa so čudno žarele oči. Hvaležnost vojakom, naši Armadi. Rešili so jih najstrašnejše nesreče. * Spet so brnela letala nad Posavjem. Bila je neznosna sparina in zdelo se je, kot da se ni ničesar zgodilo. mava nikogar za k živini in za druga opravila. Zdaj postane tovarišici vse jasno: »Torej iščete pastirja, odraslo delovno moč?« »Ne, ne,« mrmra možakar,« »malega otroka, takega da bi dobil zagij rejnino — šoloobveznega pač!« Referentki se krči srce: mati je — vsaka mati bi ob tem pomislila na svojega otroka. Kako bi bilo, če bi bil otrok sam in — če ne hi bilo ljudske oblasti, če ne bi bilo nove miselnosti, ki ne dovoli takega izkoriščanja? Možakar je seveda zaman napravil pot, s katere se je hote! vrniti s podložnikom. Ta zgodba pa ni osamljena. V brežiškem uradu za socialno skrbstvo, in morda še mnogokje drugod hranijo dosti sličic na srečanja, ki so še polna mračnih spominov na preteklost. Kakor v trgovini... Nekoč priraea skozi vrata urada priletna ženska. Zanima jo. ali res iščejo rejnike za malega otroka. »Veste, s sestro sva sami, brez premoženja, brez dohodkov, pa sva mislili, da bi vzeli takega otroka in se z njim preživljali. Koliko plačate oskrbnine? Ali je otrok že iz najhujšega?« Skoro taiko kot v trgovini. Tu pa ni trgovina! Otrok mora .pač piriti v tak kraj, kjer bo zaželen, ne pa molzna krava za reševanje socialnega problema za delo še sposobnih ljudi. Slo je namreč za tri dojenčke: mati prvega je slaboumna, pa se je bilo bati, da bi z otrokom ne znala ravnati. Drugi otrok je od matere, ki tega imena ne zasluži: še preden se je otrok rodil, mu je grozil konec. Zenska je namreč popolnoma pro- padla. Pri vsakem delu je nestanovitna in nepopisno nemarna. — Tretji otrok pa je skopo ud prav taike ženske. In tem otrokom je bilo treba najti skrbnika s srcem. Pač takega, ki ne mislijo na materialno pomoč in hočejo, da bi zaupan jim otrok postal nekoč vreden član družbe. Se pa oglašajo za skrbnika tudi ljudje, ki vidijo v otroku le svojo materialno korist in navadno takoj klonejo, takoj ko zvedo, da gre za nebogljenega dojenčka. Ne morejo prenašati njegovega vpitja in boje se, ker ga je treba čistiti. Radi bi takega, ki že hodi — takega, ki je že za »ponucat«. pa še rajši! Na srečo je takih ljudi manj kot tistih, ki žele dojenčka čisto tako ko-t lastno bitje. In marsi-kdai prinese tak otrok v hišo srečo. Sicer pa o tem ob drugi priliki. Mrzli bratje Med različnimi vlogami Je svet obravnaval tudi prošnjo tovarišice X za denarno pomoč. Ženska je v vlogi popisala svoije tegobe in izjavila, da je brez premoženja in brez denarja. Zamolčala pa je, da ima zgovorjen lep preužitek za oosežno premoženje, ki ga je podarila bratu upokojencu. Poizvedovanja o tem primeru so pa pokazala, da je ta brat dal zemljo v uporabo mlajšemu bratu, ki živi v tistem kralju kot prosilka. Ne bi bilo prav. da bi skupnost prevzela na svoja ramena to breme spričo številnih primerov, ko gre za prosilce res brez vsakih možnosti in sredstev. Vendar svet ni mogel ostati povsem brezbrižen: dodelil je prosilki vsaj nekaj redne podpore za osnovne potrebščine — brata pa je opozoril na njegovo dolžnost. Toda kaj hujšega! On da se že zaveda svojih dolžnosti in da vzgledno skrbi za svojo sestro! In bolnišnice so kmalu nato spočili. da leži pri njih ta ženica zgolj zato, ker je stara in onemogla, a nima doma nobene postrežbe .. . Dvakrat so jo zdaj že iz bolnišnice vrnili ker so v njej prostori potrebni za hujše bolnike. Kdo bo plačnik znatnih stroškov za to? Bratje o kakršnem koli plačilu sploh nočejo slišati! Socialno skrbstvo bo sicer to stvar uredilo, toda kaj si misli uboga ženska!« Na pokopaiiše, ne pa v bolnišnico! Na socialno skrbstvo je prišlo sporočilo: neki starec je bolan, živi pa v lakoti in mrčesu. Slo je za upokojenca z ženo. Njeni mesečni prejemki so znašali 8.000 din. Zakaj lakota? Obisk na domu je razvozlal uganko: žena je moža zanemarjala ... V postelji je ležal star, neobrit okostnjak . . . Njegova žena pa se je kaj gibčno vrtela po sobi sem in tja, čeprav jih je štela že triinosemdeset. Pravila je. da človeka dobra kapljica poživi. Zato je mnogo, tnnogo preveč pila. Da bi pa prišlo čim več na njo, svojemu možu ob koncu njegove življenjske poti ni ničesar več privoščila... »V bolnišnico z njim,« — so predlagali. Možu se je ob teh besedah od zadovoljstva razlezel njegov pepelnati obraz. Zena pa: »v bolnišnico? Tam dol na pokopališče! Hm. še meni komaj zadošča ta pokojnina! Ali se še ne misliš ,spokat’?« Stari možiček ni odgovoril. Baje ni nikoli odgovoril na takšna vprašanja. Zaželel si je le. da bi ga pred odhodom v bolnišnico obrili in ga oblekli v sveže perilo. Možaka so res obrili — toda ob trepetanju njegove Žene, da ne bi česa prerezali na postelji! Na sveže perilo so pa zaman čakali. .. Starčka so odpeljali, toda bilo je že prepozno: bil je preveč izčrpan in je po nekaj dneh v bolnišnici umrl. .. Zelja se ni izpolnila samo njej, ampak tudi njemu: laže je umrl obrit in v čistem perilu . . + Ali imajo ti ljudje sploh srce? Mnogo je prošenj za socialno pomoč. Žalostno, da največ takih, ko imajo prosilci že preskrbljene otroke. Marsikdaj takim prosilcem ni lahko prestopiti praga urada socialnega varstva, vendar laže, kakor pa prositi miloščino lastne otroke. Svet večkrat poskuša posredovati, toda uspeh je skop. . . Zgod; se celo, da prosi za socialno podporo za svojo mater hči, ki ji mati varuje otroke in vodi gospodinjstvo, da hodita lahko oba zakonca na delo.. Ali pa: otroik stanuje v lepem, svetlem, prostornem stanovanju, mati pa hira v zatohli sobici... Ali imajo ti ljudje sploh srce? Ali jih ni strah pred starostjo? Kaj če pojdejo tudi njihovi otroci nekoč po njihovih stopinjah? (Prihodnjič: Zadnji udarci zaostalosti) Zmagala je mladost IŠČEMO STANOVANJE Kdo ima sobo odveč» Na zagorskih šolah že vsa leta po osvoboditvi občutno primanj- ESKADRILA REAKTIVNIH LETAL JVL Oglušujoč ropot in elegante n let gibkih »Thuderboldov« kuje učnih moči, kar gre na škodo učnih uspehov. Saj je včasih ena učna moč poučevala dnevno tudi nad 80 učencev. Z novim šolskim letom se je občinskemu ljud. odboru posrečilo dobiti 9 novih učiteljic, s čimer bodo krite najhujše potrebe. Spričo velike stanovanjske stiske pa bo težko tem tovarišicam preskrbeti primerno stanovanje. Zato apeliramo na starše, lastnike hiš in stanovanj, da za leto dni odstopijo kakšno sobo, ki je nujno ne potrebujejo. V topliškem šolskem okolišču potrebujemo dve sobi, v zagorskem pa sedem. Šolskemu upraviteljstvu sporočite, ali imate na razpolago opremljeno ali neopremljeno sobo. da naš apel ne bo Upamo, zaman. F. K. Ze vse jutro je ulivalo kot iz škafa. Janez z občinskega komiteja mladine je nestrpno pogledoval na uro. Sklican je bil plenum o predvolilnih nalogah. Ni bilo več mnogo časa. Zdaj pa ta presneti dež. Tovariši imajo daleč. S Svibnega, z Dol, z Gorelje, iz Podkuma ... Tri, tudi štiri ure. Gotovo jih ne bo. Kdo bi jim zameril? Pa vendar je zaropotala kljuka na vratih. Prišel je Ivan Novak, predsednik z Dol. V gozd, kjer je pripravljal oglje, je ta dan najel drugega človeka. Štiri ure se je boril z dežjem! Prišli so tudi vsi ostali. Mokri do kože. Preoblekli so se v srajce radeških mladincev. Sestanek se je začel! Tako je danes. Nekoč, do aprila 1955 pa je bilo v Radečah kot še mnogokje drugod. Na vsem obsežnem področju občine, pri 500 mladih ljudeh, sta obstajali le dve mladinski organizaciji, v Loki in na Vrhovem. V vodstvu so bili stari tovariši. Nov čas v zgodovini organizacije pomeni šele aprilska občinska konferenca. Pomlajeni komite. Ustanovitev in številčno povečanje v organizaciji. Druga za drugo se porajajo v Radečah, Zidanem mostu, na Svibnem ... Danes jih sodi h komiteju v Radečah 12, v najoddaljenejših Dolah in drugih zaselkih na obronkih komune s 621 mladinci in mladinkami. Leto 1957 pomeni začetek bogate ideološko-izobraževalne in kulturno-prosvetne ter športne dejavnosti mladine. Lani in letos je občinski ko- DVA SINOVA Neka kmetica na Thurinškem je sanjala v januarju 1945, ko je Hitlerjeva vojna šla proti koncu, da jo na bojišču kliče njen sin, in ko je še vsa zaspana prišla na dvorišče, se ji je zdelo, da vidi svojega sina, kako pije pri vodni črpalki. Ko ga je ogovorila, je spoznala, da je bil to eden izmed mladih ruskih vojnih ujetnikov, ki so bili na posestvu na prisilnem delu. Nekaj dni zatem je doživela nekaj nenavadnega. Ujetnikom je prinesla kosilo v bližnji gozdič, kjer so morali izkopavati drevesne štore. Ko je odhajala, je preko ramena opazila prav tistega mladeniča, sicer bolehnega človeka, kako je obrnil obraz proti pločevinastem loncu, v katerem mu je nekdo ponudil juho. Bil je razočaran pogled. Naenkrat pa se je ta obraz prelil v lice njenega sina. V naslednjih dneh se ji je obraz prav tega mladega človeka večkrat spremenil v sinovega. Potem je ujetnik zbolel in obležal v skednju brez postrežbe. Kmetica je občutila naraščajočo željo, da bi mu prinesla nekaj okrepčilnega, vendar ji je to onemogoči njen brat, vojni invalid, ki je gospodaril na posestvu in je surovo ravnal z ujetniki, zlasti sedaj, ko je začenjalo iti vse navskriž in so se vaščani pričenjali ujetnikov bati. Tudi kmetica sama ni mogla oporekati njegovim razlogom, prepričana je bila, da ne sme pomagati tem podljudem, o katerih je slišala grozne stvari. Živela je v strahu, kaj utegnejo sovražniki napraviti z njenim sinom, ki je tam nekje na vzhodu. Tako še ni izpeljala svojega polovičnega sklepa, da bo pomagala temu ujetniku, ko je nekega večera presenetila v zasneženem sadovnjaku skupino ujetnikov, ki so se, da bi prikrili svoj razgovor, sešli zunaj v mrazu. Mladi človek je, vročično trepetajoč, stal zraven in se je kmetice posebno zaradi svoje oslabelosti najbolj ustrašil. V tem strahu se je njegovo lice spet spremenilo, tako da je zrla v obraz svojega sina. In bil je zelo preplašen. To jo je zelo prizadelo, in čeprav je, kot ji je narekovala dolžnost, o razgovoru na vrtu poročala svojemu bratu, je vendar sklenila, da bo mladeniču podtaknila pripravljeni košček svinjske gnjati. To je bilo zelo težko, \n kot marsikatero dobro delo v tretjem rajhu, zelo nevarno. Tu ji je bil sovražnik celo njen lastni brat, ni pa se mogla zanesti niti na ujetnike. Vendar ji je uspelo. Odkrila pa je pri tem. da ujetniki zares nameravajo pobegniti, ker je z dneva v dan rasla nevarnost, da jih pred prodirajočo Bdečo armado odvlečejo proti zahodu ali pa enostavno pobijejo. Kmetica ni mogla odbiti želje, ki ji jo je s kretnjami in drobci nemščine dopovedal mladi ujetnik, na katerega io je vezalo nenavadno doživetje, in tako se j V Loki gre mladini zasluga za napeljavo vodovoda. Mladina vse občine popravlja vaške in gozdne poti... Misel na mladinsko organizacijo jih spremlja vsepovsod. Ko stoje pred kinom ali se srečajo na ulici, ko igrajo nogomet, ali ko potujejo v šolo, povsod govore o njej. Na sestanke opominjajo drug drugega. V Radečah in okoliških vaseh se že dolgo ni zgodilo, da bi ne bil kateri izmed teh visoko sklepčen. Predsednik komiteja tov. Janez Zahrastnik mimogrede pohvali štab strojepisk, tudi po šest se jih včasih zbere s pisalnimi stroji v tesni mladinski sobi. Ce je potrebno, pišejo vabila, pa razna poročila tudi skozi vso noč. , Ko je treba z obvestili in nalogami na teren, so zbrani pred Janezom in drugimi tovariši iz komiteja vsi naj novejši in najstarejši vzorci motornih To priznavajo tudi največji skeptiki in nekateri očetje in matere v razgovoru pokažejo, da jim je hudo. ker so še pred nekaj meseci branili sinu ali hčerki vstop v organizacijo. Prebivalcem Birne vasi iz sosednje sevniške občine bo ostal spomin na mladino z Gorele večen. Kadar koli bodo odprli pipe svojega vodovoda, se bodo spomnili nanje. Zgradila jim ga je. Zmagala je odločnost, in ne omahovanje, ki je bila sprva doma pri večini tamkajšnjih ljudi. Mnogo mladih iz Birne vasi hodi zdaj na mladinske sestanke uro in pol daleč na Gorelj-ce. Na sevniški strani mreža organizacij ni tolikšna. Sicer pa mladih Radečanov in Sevni-čanov različnost občin niti najmanj ne moti. Sličic noče biti kraja. Ta dan vsem beseda odlično teče. Najhujši dnevi so za njimi in zdaj jemljejo globoko sapo za nov, še odločnejši skok v prihodnje tekmovanje. Ze pripravljajo reklamo za tradicionalne atletske tekme v počastitev spomina Marijana in Milana, mladih rgdeških žrtev fašizma. Udeležilo se ga bo nad 150 tekmovalcev. Ne, tu ne bodo dosegli kakšnih vrhunskih rezultatov. Kmečki sin izpod Kuma si bo morda prvič nadel kratke športne hlače, k igri pa bo pritegnil še sovrstnike. Ko se poslavljamo, nam nekdo pošepne, naj vprašamo predsednika Zahrastnika, kdaj pojde na dopust. Janez pa se le nasmehne in pravi: »Kaj bi ... Skoro ga ni več.« Dan po dan ga je zapravil, zvemo nato spet od drugih. Posvetil ga je mladinski organizaciji. Janez se je vsem priljubil. Radi verjamemo, da jim ne bo najlaže, ko se bo jeseni, čeprav le za dve leti, poslovil od njih. * Za boljšo dobo samo še to: sprva so se v očeh nekaterih funkcionarjev in društvenih delavcev zrcalila čudna pojmovanja o delu in nalogah mladine, danes cenijo delo organizacije vsi v občini. Spoznali so zmoto. Mnogo govore o njej. Ponos je v teh besedah. Ponos na mlade. -jak Izgubljene minute Radeška mladina »e uspešno uveljavlja tudi na kultumo-prosvetnem področju. Na sliki prizor iz dela mladinskega gledališča v Radečah vozil, kar jih premorejo mladi Radečani. Potem vsa ta hrupna motorizacija zastonj, nihče ne vpraša za plačilo, odhrumi na vse strani. Celo pismonoše kdaj pa kdaj mobilizirajo. Mladincem so vedno radi na voljo. Lepo, kajne? * Uspehi dela organizacije LMS so povsod očitni. Po vaseh, kjer še pred nedavnim skoro niso poznali gledaliških in drugih kulturnoprosvetnih prireditev, kjer so bili s spoznavanjem političnih dogodkov precej v zaostanku, je zdaj zavelo novo življenje. Mladina je tista, ki budi in utira njegovo pot. Predsednik neke vaške organizacije SZDL; odbornik občinskega ljudskega odbora in komunist, je na občinskem plenumu Socialistične zveze dejal: »Ce bi ne bilo v naši vasi mladinske organizacije, bi vse spalo« POMISLITE, KAJ VSE NE PRIDE NA PAMET TEM NOVINARJEM! BO GOTOVO KDO REKEL, KO BO PREBRAL NASLOV MOJEGA SESTAVKA. PA JE VENDAR TO ZELO RESNA ZADEVA IN NE BI BILO NOBENE ŠKODE, AMPAK RAVNO NAROBE, CE BI KDAJ PA KDAJ TUDI KDO DRUGI RAZMIŠLJAL O IZGUBLJENIH MINUTAH. Prvič se mi je — takrat še nejasno — rodila ideja o takem sestavku na neki železniški postaji v revirjih. Pred okencem, kjer prodajajo vozovnice, sta bili kar dve vrsti potnikov, ki so — ne preveč potrpežljivo — čakali, da pridejo nared. Jezili so se nad uslužbenko pri blagajni, češ da naj vendar pohiti, ker bo vlak zdaj zdaj privozil na postajo, ona pa se je opravičevala, da ima samo dve roki, čeprav sta bili dve še v prometni pisarni, ki bi ji bide lahko priskočile na pomoč. To pa je očitno v nasprotju s službenimi predpisi. Krivdo torej lahko naprtimo potnikom, ki bi pač morali prej' vstati, da bi lahko do odhoda vsi prišli na vrsto. Ti pa tudi niso v zadregi za opravičilo, kajti njihov prihod na postajo je vendar odvisen od voznega reda avtopre-vozniškega podjetja. Kdo pa je potem sploh kriv? Vlak je privozil na postajo. Potniki z vozovnicami so srečno vstopili, ostali pa so spraševali prometnika, če lahko gredo na vlak brez voznih kart. Odgovoril jim je, da naj se lepo postavijo v vrsto pred blagajno, ker da jih bo vlak počakal. In jih je res počakal. Vse skupaj je trajalo samo sedem minut, dragih za železnico in dragocenih za mnoge potnike v vlaku... S tem pa smo vam odkrili, dragi bralci, tudi način, kako nastaja zamuda, tista vražja zamudia, zaradi katere smo že tolikokrat preklinjali ali pa se pogovarjali o drugačnih železnicah drugod po svetu . . . Ali ste že kdaj v kaki pisarni videli, kako se uslužbenci raz-govarjajo med seboj? Ne o ka- kih službenih zadevah, pač pa o čisto nepomembnih stvareh, o včerajšnjem izletu, o filmu, o gnilih zobkih, 0 Srdi frizuri neprisotne tovarišice, o dolgem jeziku sosedove »koklje« in o drugem podobnem. In medtem, ko je tekel tak razgovor, ste se vi nemirno prestopicati na nogah in nestrpno čakali, da se vas bo kdo usmilil, ni vprašal, kaj želite. Ko se je ta vaša želja naposled uresničila, pa so vam robato . pojasnili, da ste vendar prišli v napačno pisarno in da bo treba potrkati na druga vrata. Ce ste tudi še na druga vrata zastonj trkali, je bila mera vašega potrpljenja gotovo polna. Ali ste takrat pomislili, kako ponekod minevajo minute nekoristno in brez kakršnega kolj haska? ... O klepetuljah vam ne bom povedal nič novega. V trgovini ne utegnejo, da bi lepo počakale v vrsti, ampak se zrinejo naprej k prodajni mizi, ne meneč se za glasne proteste disci-pJiniram‘ih potrošnikov. Ko pa se potem znajdejj) na ulici, se dve uri in dlje pogovarjajo o kokoši, ki je stala z eno nogo na enem hribu in z drugo na nasprotnem, da je lahko znesla kot hiša veliko jajce ... Tudi to so izgubljene minute! C e bi v tem sestavku govoril o dolgočasnih sestankih, bi samo ponavljal tisto, (kar je že bilo napisano v prejšnji; številki časnika. Je pa gotovo neizpodbitno, da tudi na mnogih sestankih nekoristno mine mnogo dragocenih minut. Nekaterim ljudem se sploh zdi imenitno sklicevati sestanke, kjer se nič koristnega ne sklene, ker mislijo, da so tudi vsi drugi ljudje ljubitelji dolgočasnih sestankov, kjer je večina obsojena, da mora poslušati samo enega... Preštejmo enkrat vse te izgubljene minute, pa bomo videli, koliko denarja je bilo skritega v njil), denarja, ki nam ga tako zelo manjka, da bi sl lahko uredili življenje lepše ia udobnejše. S— Senovski signali NA DOBOVCU Akademski slikar Janez Knez, ki te dni ustvarja na Dobovca, nam je poslal iz svoje grafične zbirke »Avtoportret«, ki ga vidite na n aši sliki. SENOVO, julija. V ospredje novinarjevih zapiskov stopajo spet problemi, ki prebivalce mesteca pod Bohorjem že nekaj časa tiščijo, kot pravimo. Ko se peljemo po prašni cesti iz Brestanice proti Senovem, staro vozilo poskakuje kot ladja na nakodranem morju. Cesta je zelo slaba, so si enotni šoferji in vsi ostali, promet pa velik. Občina že nekaj časa išče možnosti za rešitev in morda bo čez nekaj mesecev, ko bodo opravljena druga, še nujnejša dela, prišla na vrsto tudi ta kritična točka. Skozi Senovo in Brestanico bi seveda radi potegnili vsaj nekaj asfalta, ki bi prebivalcem za večne čase odjedel kilograme prahu. tudi Šolska kriza še vedno traja. Sole so potrebne nujnih popravil. Ponekod bodo ta opravili v počitnicah. Najslabše je na šoli v Gornjem Leskovcu. Za prvo silo bi nadalje potrebovali še 120 stanovanj, nam povedo na občini ob novici, da se je 12 srečnih družin pravkar vselilo v nov stanovanjski DOMOVINA V TEH DNEH Večje pravice in... Minuli teden Je Zvezni izvrš ni svet sprejel vec pomembni gospodarskih predpisov, t predpise, ki urejajo plačno po litiko, kontrolo cen Itd. Tokr: se zaustavimo predvsem dveh uredbah, in sicer pri spremembi uredbe o razpolaganju s čistim dohodkom in sredstvi gospodarskih organizacij ter uredbi o skupnem nalaganju osnovnih in obratnih sredstev gospodarskih organizacij. Po spremembi uredbe o razpolaganju s čistim dohodkom in sredstvi gospodarskih organizacij smejo delavski sveti ■klepati o tem, da dobijo člani kolektiva vsak mesec tudi večje akontacije na osebni dohodek, kakor je uredba določala doslej. Dosedanja določila te uredbe so predpisovala, da lahko dobe člani kolektiva mesečno še 10% akontacije na osebne dohodke nad tarifnimi postavkami. Te omejitve, ki so bile začasne in nujno potrebne, so otežkočaie podjetjem izplačevanje osebnih dohodkov sorazmerno s prizadevanjem članov kolektivov pri delu. Po ukinitvi teh omejitev bo podjetje lahko dosledneje uresničevalo načela o razdeljevanju dohodkov, ki jih vsebujejo novi gospodarski predpisi. S tem pa bedo tudi zagotovljena pravilnejša razmerja v nagrajevanju. Delavski sveti so s temi spremembami dobili še večja pooblastila. Toda večje pravice so tesno povezane tudi z večjimi dolžnostmi. Napak bi bilo brez kakršnih koli izračunov razdeljevati sredstva na osebni dohodek, ne glede na to, kako je porasla storilnost dela in ne glede na to, na kakšen način je podjetje ta dohodek tudi ustvarilo. Neko podjetje ima recimo lahko izredno ugoden položaj na trgu, lahko je v monopolnem položaju, in prav zaradi tega dosega dokaj večji čisti dohodek, kot pa ga dosega drugo podjetje. To pomeni, da je del osebnega dohodka nastal prav po zaslugi takšnega ugodnejšega položaja in napak bi bilo, če bi vsa ta sredstva porazdelili na osebne dohodke. Spet pa bi bilo napak, če bi pri razdeljevanju sredstev ne upoštevali, kako je nekje na- 50 let gasilcev v Zagorju Zagorski gasilci bodo ob letošnjem občinskem prazniku praznovali svoj 50-letni jubilej. Ob tej priložnosti bodo menda razvili tudi svojo zastavo in imeli na letnem telovadišču Partizana akromno slovesnost. Brežice raščala storilnost dela. Skratka, pri razdeljevanju teh sredstev je treba tehtno premisliti, kako so nastajala in jih skladno s tem tudi razdeljevati. Razdeljevati pa jih je treba tako, da bo to še bolj spodbujalo rast proizvodnje in storilnosti. Z drugo uredbo pa je določeno, da lahko gospodarske organizacije istih ali različnih gospodarskih dejavnosti nalagajo svoja osnovna in obratna sredstva teh organizacij. Osnovna sredstva se lahko nalagajo za gradnjo raznih ob- jektov, kot na primer skladišč, hladilnic, dalje za nakup raznih strojev, prevoznih sredstev itd., kar je v neposredni zvezi z dejavnostjo organizacij, ki ta sredstva združujejo. Obratna sredstva pa lahko podjetja združujejo za nakup materiala, ki ga gospodarske organizacije rabijo za svoje redno poslovanje. S to uredbo je dana širša materialna osnova za kooperacijo, za proizvodno sodelovanje med podjetji in to bo rast proizvodnje nedvomno še povečalo. f ' h ' * PLOČEVINASTA BARIKADA NA OBRTNIŠKI CESTI. Pretekli teden so končno spet oživela dela pri rekonstrukciji ceste na Trgu Franca Fakina. Pričeli so polagati asfaltno oblogo čez zvaljano cestišče. Tako bodo potolaženi vsi prebivalci tega dela Trbovelj, ki so morali precej časa preskakovati ostre kamne, ki so neusmiljeno štrleli iz cestišča. Ves promet je za ta čas, dokler traja asfaltiranje, preusmerjen od Dimnika mimo Leninovega trga. Te dni bo Trg Franca Fakina prekrit z asfaltom in s tem bodo dela pri urejanju gornjega konca trboveljske magistrale končana. Novi trgovski lokali v Sevnici • POSOJILO ZA STANOVANJA. — Občinski ljudski odbor je najel posojilo za nadaljevanje gradnje štlristanovanjskega poslopja pri gimnaziji, za katerega so temelji že zabetonirani. Pričakujejo^ da bodo poslopje dogradili do strehe že letos. Stanovanja so namenjena prosvetnim delavcem, zdravstvenemu osebju in uslužbencem. Se o pevski reviji v Kranju Na nedavni uspeli pevski reviji v Kranju so nastopili tudi pevski z boni iz Zasavja. Naš list je o tej smoittri poročati, vendar se je pri naštevanju zasavskih zborov, ki so se udeležulj te prireditve, vrinila neljuba pomota, Id jo danes popravljamo. Na reviji namreč ni sodeloval mešani pevski zbor brežiške gvmnaizije, temveč mešani pevski »bor DPD »Svobode bratov Milavcev« in Brežic. Vrlim pevcem iz Bre-lic želimo tudi v bodoče še obi-Ib uspehov. Uredništvo V minulih letih so na področju sevniške komune namenili znatnejše investicije le v kmetijstvo družbenega sektorja, ki ga v največji meri predstavlja zadružno posestvo Boštanj-Sevni-ca, intesticije, kalnkor jih je bilo v industriji, pa so fanansirala v glavnem podjetja sama. V letih 1956 in 1957 so bite dane prve Investicijske naložbe za razširitev kapacitet trgovine, obrti in kmetijskih zadrug iz sredstev občinskega investicijskega sklada,. v teh letih pa razen rudnika Krmelj in zadružnega posestva Boštanj-Sevnica, niso bile izkoriščene investicije iz nelokailnih virov. Raz.:egov za to je več, mnogokrat tudi v tem, ker predvideni investitorji niso imeli pripravljenih 'investicijskih programov in drugih dokumentacij. Pomanjkljivost so lani začeli v Sevnici odločno odpravljati. Začele so se izdelave več investicijskih programov. In nekateri od teh so zdaj že dokončani. Tako investicijski program za novo komunalno klavnico v Sev-ntici, za vodovod Šmarje — Sevnica, ter za vodovod Krmelj, za rekonstrukcijo ceste skozi Sevnico, za regulacijo Mirne, v delu pa je investicijski Drogiram za gradnjo kopališča. Tudi gospodarske organizacije so pripravile več elaboratov. Potrjena sta investicijska načrta za gradnjo novega stanovanjskega in poslovnega poslopja Splošnega trgovskega podjetja Sevnica in poslovnega poslopja konfekcije »Lisca«, v delu pa so investicijski načrti za rekonstrukcijo lesne industrije, za podjetje Kremenica in še nekateri drugi. Dela pri gradnji za prostor za konfekcijo »Lisco«, ki bo stola nedaleč od železniške postaje, so se začele že pred nekaj tedni in dobro napredujejo. Tudi nov stanovanjski blok Splošnega tr- govskega podjetja s prodajnimi lokali v pritličju bo stal v bližini postaje. Imel bo štirinajst stanovanj in sodobne prodajne prostore. To bo največja stanovanjska hiša, kar so jih v zadnjih letih zgradili v Sevnici. £ V Sevnici, ki je bila nekoč znana kot turistični kraj, nameravajo v prihodnjih lietih zgraditi nov hotel. Gostinsko podjetje je že prispevalo nekaj denarja za pripravo načrtov. % Sevniški brod prepelje včasih ljudi z obeh bregov preko Save tudi stokrat alii pa še večkrat na dan. Brodar Karel Grebenc se prvi trenutek zdi v svoji modro beli majica kot stari »morski pes«, potem pa pove, da v prostem času najraje bere Zasavca, Poročevalca. ITnrikojenca in TT. blok. Občina gradi trenutno 6, rudnik pa 12-stanovanjsko hišo. Zasebniki povečini že dokončujejo dela. LETINA V SENOVSKI OBČINI je kazala zelo dobro. V nedeljo, pa je najlepša pričakovanja uničila skoro eno uro padajoča toča v vaseh Reštanj, Mrčna sela, Ravni Log, Buče, Veliki Kamen, Jelša in še ponekod, ki je napravila precej škode ječmenu, ki ga v teh višinskih krajih še niso pospravili, kakor tudi pšenici ter koruzi, sadju in vinogradih. TA KOT je bil že nekdaj priča mnogih turističnih obiskov iz sosedne Hrvatske. Ljudi je zlasti privlačil Bohor. Zdaj tujci spet prihajajo. Marljivi brestaniški ribiči so uredili v Mačkovcih lep ribnik in pripravili za obiskovalce tudi nekaj čolnov. Skoro bo dograjena planinska koča na Bohorju. Nekaj starih gostinskih obratov pa so obnovili. KONČNO ZDRAVA VODA! je vzkliknil marsikdo od Bre-staničanov, ko so prišli s kopanjem kanalov za vodovod tik pred trg. Brestanica uživa zdaj vodo iz potoka, ki jo morajo zato vedno klorirati. Z novo vodo iz zajetja na Dobrovem bo odpadla bojazen pred boleznimi. Tudi stari senovski vodovod ni imel najboljše vode. — Novi vodovod je dolg 11 km. TRDEN STEBER v igralski družini senovske »Svobode« je Zinka Gučkova, To zimo je s skoro samimi mladimi igralci pripravila Ti-maverjevo »Mladost pred sodiščem« in dosegla lep uspeh. Tokrat nam je. razodela načrte gledališke skupine v prihodnosti, ki naj bi bila živahnejša od sedanjosti, in na kratko opisala delo ostalih sekcij. Ce pojde po sreči, bo prišla na oder »Sumljiva oseba«, potem pa »Sedem let skomin«, »Študentje smo« in morda še kaj. V »Svobodi« nadalje dobro tlela godbena sekcija in pevski oktet, nekoliko je popustil mešani pevski zbor, delavna je šahovska sekcija, pa tudi knjižnica. Izobraževalna sekcija je pripravila dvoje predavanj. Med najbolj uspele prireditve sodi literarni večer Toneta Pavčka in Janeza Menarta. Pismo za P. P. Dragi Petpče! — Veš, dobro bi bilo, da se spet oglasiš v Krškem v trgovini za zelenjavo, kjer je hkrati tudi mlekarna. Najboljše bo, če prideš takrat, ko bodo po naključju dobili kak paradižnik, papriko ali zgodnje sadje. Čeprav je te zelenjave in sadja po drugih mestih že zdavnaj dovolj, je v našem kraju redkost. Vzrok: malomarnost podjetja. Danes, ko to pišem, sem si v tej trgovini nameraval kupiti malico. a je bila prodajalna nabita krških gospodinj. Vse so se rile čimbližc k prodajalni mizi in godrnjale, vmes pa se je slišal glas prodajalke, ki je v drugem kotu trgovinice prodajala mleko: »Počakajte no malo! Pustite me pri miru, sal boste dobili, in podobno ...« Stopil sem na prag in se še malo povzpel na prste, da bi videl za kaj sploh gre. Začudil sem se: dvojna novost za Krško, paradižnik paprika in — samopostrežba! Medtem ko Je prodajalka delila mleko, so se nekatere »prijazne« gospodinje zbrale kar na obeh straneh prodajne police in si same postregle s tako zaželeno zelenjavo (kot v Ameriki, kakor sem videl pred dnevi na neki fotografiji), Prodajalka je potem samo še tehtala in kasirala — in že so bile opravile. Niso Da sev.eda pomislile na nas ostale, ki smo potrpežljivo čakali in dobili ves prebran paradižnik in otipan od nešteto rok. Prav tako se zgodi tudi pri sadju v tej prodajalni, ko si stranke same izbirajo mehko ali trdo sadje, ne pomislijo pa. da je to neokusno in nehigiensko. Tudi z borovnicami je bilo nerodno pri nas. Ta trgovinica, ki je pod upravo KZ v Krškem, jih ni hotela odkupovati in jih tako nuditi svojim strankam Verjetno zaradi premajhnega dobička. Zaradi tega so borovnice prodajali kar na ulicah, kjer avtomobili stalno švigalo in dvigajo gost prah po cesti, pisarnah, stanovanjih ln še drugod. Ce utegneš, se oglasi še v Zidanem mostu, kjer boš morda dobil tudi ti sladoled, katerega vrečice tako »priletno« diše — če se ne motim, je to vonj po — miših! -rž- PO TELEFONU poberemo še nekaj novic. — Kmetijska zadruga v Brestanici je izločila vso nekmetijsko dejavnost. Trgovine so. prišle pod okrilje trgovskega podjetja »Preskrba«, mesnice pa pod mesnici v Brestanici in na Senovem. — Senovska knjižnica premore 1400 knjig, med temi največ mladinskih, saj »mladina prednjači tudi v številu bralcev. Knjižnica, ki ima lep prostore v stari občini, posluje dvakrat tedensko. — Pošta v Koprivnici ima zelo slab, skoro nemogoč urad. Zdaj bodo zanj adaptirali neko zasebno zgradbo. Tako bo pošta ostala še naprej v Koprivnici. Ljudje v tem kraju pa si že dolgo želijo tudi prostore za društveno dejavnost. -jak . ca h s>o v ». ~ •j tjah prodajati jogurt. Zanima me, če je kakšna razlika med jogurtom in kislim mlekom. — B. B. Trbovlje Sicer ne vem, če Je v naših mlekarnah kakšna razlik* med jogurtom in kislim mlekom, sicer pa je. Jugort j« turška jed iz mleka, ki je skisano s pomočjo posebnega fermenta« Imacn farnta pri vojakih, lri mi že nekaj mesecev ni pisal niti enega pisma. Kaj naj storim? M. K., Jagnjenica Izberite si drugega! Ali ne mislite, da bi bilo prav, če bi v letošnjih počitnicah prebelili razrede na osnovni šoli Trbovlje — Vode? J. Z., Trbovlj« Soglašam z vami. Toda zadnjo besedo ima občinski blagajnik! Alti bo letos še kaj dežja, zemlja je letos že popolnoma razsušena. Kmetovalec z Bizeljskega Berite našo vremensko napoved in si mislite svoje. 1 i Posavski motiv IZ LITIJE IN OKOLICE razprava o Šolstvu in KMETIJSTVU V SZDL. — Prvenstveno vprašanje, ki so ga reševali na zadnjem sestanku občinskega plenuma SZDL v Litiji, je bilo šolstvo ln kmetijstvo. Razpravo o šolstvu Je začel predsednik občinskega sveta za šolstvo tov. Tone Praprotnik. Razgovori so potekali večinoma o reorganizaciji šolstva in o novih osemletkah. Te bodo odslej v litijski občini v treh krajih, ln sicer v Litiji, Šmartnem in Gabrovnkl. Razpustita se obe dosedanji nižji gimnaziji v Litiji in Gabrovki. Razmišljanje o šolski reformi na področju litijske občine je rodilo nekaj pobud. Zastopniki Vač so predlagali, da hi tudi na Vačah ustanovili osemletko. Za ustanovitev take širše organizirane šole so pogoji podani, saj je tamkaj krasno novo šolsko poslopje, ki Je bilo dograjeno pred nekaj leti po osvoboditvi. Tudi otrok bi bilo dovolj za osemletko, če bi priključili v višje razrede osemletke te učence Iz sosednih šol. Na plenumu so obravnavali tudi kmetijstvo v litijski občini. Referat o sedanjem stanju kmetijstva In o napotkih za njegovo izboljšanje Je podal predsednik občinskega odbora SZDL tov. Hostnik Iz Smartna. AVTO-MOTO DRUŠTVO ŽIVAHNO DELUJE, Pred leti so bili litijski avtomobilisti in motoristi včlanjeni le v društvu Ljudske tehnike, pozneje, ko se Jc njihovo število povečalo, pa so se osamosvojili ln si ustanovili lastno av-to-moto društvo. Da deluje društvo pridno, vidimo dnevno, ko kroži ipo litijskih cestah avtomobil na poskusnih vožnjah, saj se mladi avtomobilisti urijo v posebni avto šoli za nove vozače. Iz pogovora s predsednikom avto-moto društva tov. Metodom Bokalom smo izvedeli, da Je zdaj v društvu okrog 200 članov. Z društvenimi sredstvi so si kupili avtomobil in motor za vaje naraščaja. ADM sodeluje tudi z vsemi množičnimi organizacijami, zlasti, kot spremljevalec Titove štafete In v zadnjem času v štafeti za Sutjesko. Društvo vodi svojo kroniko ln se člani na vseh večjih prireditvah tudi slikajo. Zadnji posnetek so napravili na Vačah, ZAKAJ JE PRAZNA? To je bila včasih reklamna omarica trboveljskega kinematografa Delavski dom. Toda omarica na Trgu Franca Fakina Je že mesece takole zapuščena. Ali je uprava kina pozabila nanjo? Mogoče pa ji tudi ni mar, da bi prebivalci tega dela Trbovelj zvedeli, kakšen film vrtijo v Delavskem domu! Zadnji čas je, da se pod novfm ptekiom spet pojavijo filmski lepaki, drugače pa naj uprava kina omarico odstrani, ker tako zapuščena, kakor je seda.' kvarj zunanji videz mesta! ko se Je četa motorltov postavila na glavnem trgu za sprejem štafete za Sutjesko. — Na območju Litije je sedaj okrog 50 motoristov. V letošnjem poletju bodo priredili motoristične tekme na progi Zavrstnik — Podsitarjevec — Litija — Šmarska Dobrava — Uštje — Grmače — Zavrstnik. To progo bodo prevozili trikrat. Ta tekma bo med prvimi v litijskem okolišu in bo izvedena v povezavi z litijskim turističnim društvom. KNJIŽNICA LITIJSKE SVOBODE PRED PREUREDITVIJO. — Knjižnica litijske Svobode Je pred reorganizacijo in bo začela z izdajanjem knjig v bližnjih dneh. Vsi, ki knjig še niso oddali, so napro-šeni, da Jih vrnejo v knjižnici tov. Slavku Vuku, ki vodi dela pri preureditvi biblioteke. Proslava krajevnega praznika NOV na Vačah, v nedeljo 6, julija so na Vačah pri Litiji praznovali pomembno obletnico iz zgodovine NOV. Vače so postale osvobojene dne 6. Julija 1944, ko so partizani Zasavskega odreda na zvito rep način pregnali iz te dobro utrjene nemške postojanke švabsko vojsko. Letošnje praznovanje Je bilo pri partizanskem spomeniku. Slovesnost je precej motiil dež, prav zato Je bila tudi udeležba manjša kakor v prejšnjih letih. Spored je obsegal recitacije, pevske točke lin govor tov. Belija — Ivana Bevca Iz Litije, nekdanjega komandanta Zasavskega bataljona. K slavnosti so prišli tudi člani občinskega odbora ZB Litija s predsednikom tov. Zvonetom Bricem. Za izvedbo krajevnega praznika NOV se je največ trudil tov. Jože Tič, tajnik ZB na Vačah, ki nam je o dogodkih 6. julija 1944 pripovedoval takole: »Na Vačah je bila takrat močna nemška postojanka, ki Je imela nalogo, da ovira in nadzira partizansko gibanje, v okolici Vač je tedaj deloval Zasavski odred, ki je imel v clrkušah svojo tiskarno, pod Slivno bolnišnico in tudi druge ustanove. V bližini Vač sta nadalje delovala propagandni in kolportersk! odsek. Kako pregnati nemško posadko z Vač? Tedaj so se domislili minerji Zasavskega odreda drzne zamisli. Izdelali so peklenski stroj ln so ga vložili v lažni paket, ki so ga naslovili na nekega nemškega vojaka, člana vojaške posadke na Vačah. Partizanom je bil sestav nemške posadke dobro znan, saj so imeli preko svojih zaupnikov na Vačah podroben pregled nad vsem delovanjem švabske vojske. Tedaj Je vozili pošto lz Litije na Vače domačin. Tudi z njim so mu vtaknili med potjo na serpentinah nad Hotičem usodni zavitek s peklenskim strojem. Nakana je povsem uspela! Ko je paket dospel v roke nemškega komandanta, so se zbrali okrog njega člani posadke. Radovedni so odprli darilni paket iz Nemčije, ki je imel originalne znamke in poštne pečate. Ko pa Je nemški komandir razvil zavitek. Je peklenski stroj eksplodiral in detonacija Je naznanila. da Je akcija uspela.« — Tov. Jože Tičar nam Je povedal o uspehu akcije tale: »Pri eksploziji je bilo 8 Nemcev mrtvih, 15 Pa ranjenih. Šolsko poslopje, kjer je bil do aprila leto 1941 redni pouk, kasneje pa Je bila v stavbi nemška vojska. Je bilo zaradi eksplozije porušeno. Se danes Je stavba v razvalinah. Partizanom le po eksploziji zlahka uspelo, da >o okupatorsko vojsko pregnali z Vač ln od takrat so postale Vače svobojeno ozemlje Zatem se Je VJavnost v korist osvobodilnega 'ibanja na Vačah In v vsem oko-šu močno okrepila. Zato slave '.daj na Vačah vsako leto krajevni praznik na dan 6, Julija, v spo- min na drzno dejanje zasavskih minerjev. Pozdrav iz mladinske delovne brigade. Tov. Matjaž Zupančič, po rodu iz Litije, diiijak STS v Ljubljani, pozdravlja vse prijatelje in znance iz Litije, zlasti športnike: kajakaše In košarkarje, iz mladinske delovne brigade XV. LMDB Lada Mausarja-Ronka. Zagreb, Pionirski grad v Zagrebški Dubravki. Sporoča, da je bila delovna brigada STS že štirikrat med najboljšimi. V prostem času se mladinci ukvarjajo tudi s športom. v rokometni tekmi s sosedno četo so zmagali z 11:6 Hrana je dobra. Družba prijetna. Pozdravlja vse Z. Tlja- Litijski lovci in njihov doprinos k napredku Zasavja. Dograditev lovske koče na Kugotovni nad Litijo ni samo dogodek, ki veseli litijske in druge zasavske lovce, njihov uspeh koristi tudi turizmu v Zasavju. Dostop do nove lovske koče je mogoč z železniške postaje Litija skozi Jabla-niško dolino In Gradiške Laze, kjer se.začenja pot dvigati mimo Gradišča iz Cebeljnrilka ter mimo Podmilja in Mamolja do Kugotov-ne. Dostop do koče pa Je mogoč tudi s postaje Sava pri Litiji ali pa po dolini Maljek od reke Save. Oskrba v novi koči bo po finskem načelu: »Postrezi si sam!« Ključ Je mogoče dobiti pri enem izmed lovskih funkcionarjev. Med glavnimi, jej so se zavze- li za dograditev koče na Kugotovni, je tov. Janez Finžgar, direktor litijske Lesne Industrije. O sedanjem stanju lovske diružine nam je podal naslednje podatke: »Lovišče litijske lovske družine meri 6.300 ha. Članov LD je 38. V zadnjem času smo vložili v revir precej fazanov. Spomladi smo kupili pri Lovski' družini Pšata 16 fazanov in smo jih spustili v revir. Razen tega smo kupili tudi 70 fazanjih jajc. ki smo jih dali valiti kokljam. Med druigiiim skrbi za fazanji prirastek lovski čuvaj litijske lovske družine tov. Mirko Pintar v Smrekarici pri Fopovl-čah,« Iz pogovora s tov. Finžgarjem smo spoznali, da je lovec današnjega časa ljubitelj narave ln vzgojitelj divjadi — torej tudi družbeno koristen član — Prav zato je bli praznik dograditve lovske koče na Kugotbvni dogodek, pomemben za ves. litijski okoliš in razveseljiv datum za izletnike, ki so Jim pri srcu Polšniški Dolomiti. Nova lovska koča na Ku-gotovni stoji namreč na zahodnem robu PolšniSkjh Dolomitov in’ Je' prav na sredi noti lz Litije preko Mamolja na Volčji hrib In Gll-njek ter v Polšnik, ki Je središče prezanimtvega gorskega sveta nad železniško postajo Renke. Za Vače ln okolico. Posamezne izvode Zasavskega tednika dobite pri tov. Jožetu Tiču, tajniku ZB na Vačah Tovariš Tič sprejema tudi redne naročnike za Zasavski tednik. _jž- FRVIČ V BREŽICAH Razstava o razvoju vinogradništva v Posavju Renomirano Izvozno podjetje »Vino Brežice« je pripomoglo Posavskemu muzeju v Brežicah do nove muzejske zbirke V okviru bližnjega vinogradniškega zborovanja v Brežicah bodo 25. avgusta v tamkajšnjem Posavskem muzeju odprli tudi veliko vinogradniško razstavo, ki bo zajela dokumentarno gradivo in druge predmete od najstarejših časov pa do danes. Ta prireditev bo najpopolnejši prikaz vinogradništva v Posavju, saj *bo zajela cetotno področje od Sevnice, preko Studenca, Velikega Trna, Rake, Gadove peči, vasi pod Gorjanci, obsoteljske doline do vsega levega brega Save. Razstava bo zaključena 10. septembra, vse njeno gradivo pa bo ostalo v muzeju, in bo pozneje sestavljalo njegov poseben od- Pepče na dopustu t Pred zaključkom redakcije ! smo prejeli tole brzojavko: ’ ZASAVSKI TEDNIK TRBOVLJE STOP — DRAGI j BRALCI STOP IZ DUBROV-! NIKA, KJER PREŽIVLJAM SVOJ ZASLUZENI DOPUST, VAM POŠILJAM LEPE POZDRAVE STOP MORJE SLA-[ NO STOP CEN*: SLANO !SLANE STOP VAS PEPCE! delek ,prvl te vrste v Sloven: in menda celo v državi. Te dni sta ravnatelj Posa skega muzeja prof. Stlplovš' in kustos prof. Skaler pridi na delu. Na svoji poti po zg raj navedenih vaseh sta nalet la že na obilo zanimivih prei metov. Tu velja omeniti zlas prvo katastrsko mapo — Suši ki meri v višino 217, v širil pa 134 cm, datira pa iz le 1825. Vsa zbiralna dela je omog1 čilo Posavskemu muzeju trgo sko izvozno podjetje »Vino Brežice«. • TEŽAVE RUDNIKA GL BOKO, _ Rudnik Globoko zašel v precejšnje težave. P mltivno kopanje premoga in P cejšnji drng| proizvodni stro pri premogu (dolg prevos * l lomu bil, do železnice post: itd.) ter slaba kalorična vredn so precej zavrla prodajo. Zar premajhnega povpraševanja 1 do njegovo nadaljnje kopa: opustili in se preorlentlral) zg na glino, ki gre nekoliko bo v denar. • OPUSTITEV UR AR SI DELAVNICE. _ Občinski lji ski odbor je Izdal odlok o °I stllvl urarske delavnice v Br* cah kler le 'a novečinl le žb tarlla In ni imela perspektiv nadaljnji razvoj. Šah v Trbovljah V Četrtek, 3. Julija so v donu. 6D »Rudarja« odigrali na 15 de Bkah trboveljski in hrastniški pri Jateljski dvoboj v počastitev praz. nitka rudarjev in dneva borca. Kei pa je bilo to srečanje določeno v dopoldanskih urah. nista repre zentanci obeh krajev nastopili v najboljši postavi. Iz neznanih vzrokov v trboveljski reprezentanci m bil noben Član »Svobode«. Zmagali so trboveljski šahisti z rezultatom 10,5:4,5. REZULTATI: 1. Ravnikar : Jazbec ml. 0:1; a, Seničar : Sribar 1:0; 3. Velšt Rugeil 0:1; 4. Kušar : Skirbec 0:1 Kranjc : Frece 1:0; 6. Toplak Pajk OH; 7 Kladnik : Opresniik 0,5:0,5; 8. Vlile : Irt 1:0; 9. Podlogar : urek 0:1; 10. Dolanc : Osolnik 0:1; 1.1 Huklč : Srečko Zupan 0:1; 12. Cešnovar : Gradišek 0:1; 13. Žabkar : Vinko Zibret 0:1; 14. Percei : Kovačič 1:0; 15. Vecko : Fajfar 0:1. Prvonavedenl so gostje. (n) Brzoturnlrja za člansko prvenstvo šahovskega kiuba SD Rudarja v Trbovljah za mesec Julij se Je udeležilo 13 igralcev. Ves Cas je vodil Hinko Jazbec mlajši, v predzadnjem kolu pa je spregledal potezo v partiji proti O vršiču. Prv0 mesto so si tako razdelim Rugei. Frece in Jazbec mlajši. Dobro je tokrat igra; Ivan Pajk. Končni izid; Rugei. Frece in Jazbec mlajši po 10 točk. Jazbec starejši i.n Pajk po 8 točk, SENOVO Na področju matičnega urada Senovo so umrli: Antonija Grilc, roj. Zupanc, stara 78 let: Martin Jankovič, star 12 let, Alojz Bogo-Un, rojen 25. VI. 1958. Prirastek prebivalstva: Anton Kelhar, veliki kamen 47; Anamarija Hercog. Senovo 139, Anton Drame. Mrčna sela 12, Marijan Božičnik. Mrčna sela, Franc Novak, Velki dol 37, Andrej Klado-šek. Senovo 133. " um 1 h im Rudar igra iff »m Ififc Nogometni ples lodo »RUDARJEVA« vrata zdržala? V nedeljo, 20. julija, se bo pričelo kvalifikacijsko tekmovanje nogometašev za vstop v II. zvezno ligo. Od slovenskih klubov se bodo borili za vstop: Odred Ljubljana, Krim Ljubljana, Branik Maribor, Rudar Trbovlje ter klub Ljubljana, kolikor bo ta zmagal v ponovljeni v skupine po troje klu-greba. Vsi klubi, ki imajo pravico do tega tekmovanja, so razdeljeni vskupine po troje klubov ln bodo igrali z vsakim. Najboljši v skupini bo igral v II. zvezni ligi. Druga zvezna liga bo razdeljena v vzhodno in zahodno ligo. Za vstop v zahodni del II. zvezne lige se bodo borili Odred iz Ljubljane, Metalac iz Sisaka In Rudar iz Trbovelj. S tem, ko se v nedeljo pričnejo zapletene kvalifikacijske tekme, pa ostaja odprto še neko vprašanje, namreč da morajo vsi klubi do 15. avgusta ustreči pogojem, ki so bili določeni na izredni skupščini NZJ. Ti pogoji pa terjajo, da morajo ime- VELIKA TRADICIONALNA TOMBOLA športnega druStva »Rudar«, Trbovlje bo v nedeljo, 31. avgusta 1958 GLAVNI DOBITKI SO: motorno kolo, pralni stroj, radijski aparat Itd. CENA SREČKE SAMO 50 din za koz. Rezervirajte svoj prosti čas ca obisk tombotel RAZPIS ŠTIPENDIJ RUDNIK RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJE-HRASTNIK razpisuje za šolsko leto 1858-59 naslednje štipendije: 6 štipendij za Mojstrsko šolo — rudarski oddelek, 2 štipendiji za Tehnično zrednjo šolo — rudarski oddelek, 2 štipendiji za Tehnično srednjo šolo — stroja! oddelek. Prošnje je nasloviti na upravni odbor Rudnika Trbovlje — Hrastnik do Sl. julija 1958. INDUSTRIJSKA RUDARSKA SOLA TRBOVLJE RAZPIS vpis v I. letnik rudarskega ln rudarske šole v Trbovljah v elektro odseka Industrijsko šolskem letn 1958-59 POGOJI: 1. Rudarski odsek: Kandidat mora z uspehom dovršiti 8. razred osnovne šoie ali 2. razred gimnazije, v koledarskem letu 1958, mora dopolniti 15. leto starosti, mora bdtl duševno zdrav ln telesno dobro razvit '-'»m*- ‘cr-rrfe “•"v■■■ ' --- 2. Elektro odsek: Kandidat mora z uspehom dovršiti 4 razjed« gimnazije ln mora biti telesno ln duševno zdrav. Ako kandidati pod 1. ln 2. nimajo predpisane izobrazbe, bodo sprejeti le, če z uspehom opravijo sprejemni izpit iz slovenskega jezika ln računstva z geometrijo. Šolanje v obeh odsekih traja 3 leta. Po uspešno opravljenem zaključnem Izpitu se absolventi rudarskega odseka usposobijo za kvalificirane delavce rudarske stroke — kopače, absolventi elektro odseka pa za obratne električarje. Mladinci, ki se žele vpisati, morajo ravnateljstvu šole predložiti s 30 din kolkovano prošnjo in ji priložiti naslednje osebne dokumente: L zadnje šolsko spričevalo, 2. izpisek iz matične knjige rojenih, 3. potrdilo o premoženjskem stanju, 4. potrdilo o stalnem bivanju (samo kandidati, ki stanujejo Izven Trbovelj), 5. potrdilo o višini otroškega dodatka (potrdila od 8 do 8 ao kolkovine prosta). Nekolkovandh prošenj ne bomo upoštevali kakor tudi n« prošenj brez priloženih listin. Učenci prejemajo redne mesečne nagrade od 1500 do 4000 din. Poleg rednih nagrad so učenci lahko nagrajeni Se s posebnimi mesečnim) nagradami, katerih višina Je odvisna od učnega uspeha. Vsakoletno prejemajo učenci par delovnih čevljev, delovno obleko, delovno spodnje perilo, kakor vae ostale zaščitne predmete za Izvajanje praktičnega pouka, vze šolske potrebščine ter knjige... Pri Sold je internat, tol nudi učencem popolno oskrbo, t J. Prenočišče, odlično hrano (pet obrokov dnevno), pranje osebnega perila ln delovne obleke, krpanje pertte in oblake ter pomoč pri učenju. Vpis v šolo traja