Ql^om
d“
AND
'i&iuce.'
NO. 69
j Ameriška Domovi iv a
=T	teli \ H 4=ST==,,r
y0r, ^
JNLY
SLOVCNEAN
&«tvlii< Cblc*4<>, Milwaukee, Waukegan, Duluth Joliet, San Francisco MORNING N€WSPAP£R Pittsburgh, Now* York, Toronto, Montreal, LethbridgO, Winnipeg
LEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 1, 1975
LETO LXXVH.—VOL. LXXVII
Predsednik peiiva k narodni edinosti
Po končanem umiku ZDA iz Južnega Vietnama v torek je predsednik Ford pozval vso deželo k “strnitvi vrst” in k opustitvi očitkov.
WASHINGTON, D.C. — ZDA so uspešno, brez večjih težav in brez rabe sile rešile iz Južnega Vietnama svoje državljane in z njimi vred še okoli 70,000 doma-cinov, ki so bili v strahu za svoje življenje. Govorili so o umi-ku 130,000 domačinov, toda bilo Je očitno/da tega cilja ne bo mogoče doseči. Polom je prišel Preje, kot so ga pričakovali.
Ko je bil ameriški odhod iz Saigona končan, je predsednik Nord v posebni izjavi v Beli hiši dejal, da je s tem “končano tp Poglavje v ameriški skušnji". Voz val je vso deželo k edinosti,
Novi grobovi
John J. Urbancich
V	torek je umrl, 61 let stari John J. Urbancich, mož Dorothy, roj. Kastelic, oče Mrs. James V. (Madeline) Debevec, in Johna M. Urbancicha, stari oče Jimmya V., svak Alice in Steva Opalich (Cape Coral, Fla.), Matthewa in Margaret Kastelic, Mrs. Josephine Klemenčič in Mrs. Caroline Kastelic. Pokojnik je bil predsednik Collinwood Booster No. 188 AFU, Sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Kolumbovih vitezov Northeast Council 2786. Pogreb bo jutri, v petek, iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebov-zete na Holmes Avenue ob 11.30, nato na pokopališče Vernih duš.
Theresa Kocina
V	Bedford bolnišnici je po krajši bolezni umrla 97 let stara Theresa Kocina, naj starejša faranka sv. Lovrenca, ki je živela
strnitvi vrst v povietnamski do- PreJe na 10603 Way Ave., zadnja bi.	j štiri leta pa pri Little Sisters of
“Vse Amerikance prosim, da!the Poor Home na Nichmond strnejo vrste in oouste vse ob-^' Pokoina Je bila rojena v
dolžit ve o preteklosti. Gledajo f1™31 m J6 pnS!a V Z°A ^ :na.;	. .	.	...	63 leti, nien moz Anton je umrl
oaj naprej k premnogim ciljem, . ,	. i. ,
V; .	,	. .	:	leta 1946. Bila je mati Antona,
jih imamo skupno m k skup-	'
Glas Amerike postaja spet nekaj bojevitejši
WASHINGTON, D.C. — Glas Amerike, uradni glas ZDA v svetu, je bil v zadnjih letih na splošno v vsem svojem poročanju umirjen in se je izogibal vsemu, kar bi moglo motiti politiko detente.
V zadnjem času je postal o-strejši in nekaj bojevitejši, ko je Sovjetska zveza okrepila svojo protiameriško propagando. Navo dilo državnega tajništva Glasu Amerike proglašajo nekateri za “obnovo mrzle voj-

ttemu delu za velike naloge, ki So nam ostale za izvedbo,” je Pozival predsednik ZDA.
Lržavni tajnik Henry Kissin-ger je v poročilu novinarjem dejal, da je “to čas za celjenje rar>, čas, ko je treba pustiti Viet-nana za seboj in gledati na naše Mednarodne obveznosti”. Poudaril je, da moramo biti “zelo Pazljivi pri sprejemanju obveznosti v bodoče in nato te. ki jih d°mo sprejeli, natančno izvaja-^ • Prijatelje in nasprotnike .A je posvaril, naj ne računa--° s tern, da bodo ZDA sledile zgledu Vietnama drugod.
-----o------
prtarsfcs' rofak Mimi šsik mrl
LATROBE, Pa. — Včeraj do-Poldne je umrl v St. Vincentu roiak, prof na St. Vincent Col-egeu dr. Alfonz čuk, rojen 6.
1912 v Biljeh pri Gorici Primorskem. Študiral je v °rici, kjer je končal bogoslo-Je m bil posvečen v duhovnika Ma 1936. Goriški nadškof go je P°slal v Rim, kjer je promovi-^ za doktorja teologije in Sv. Pisma na Gregorianum. Tik Pred vojno se je vrnil v Gorico, podravnatelja bogoslovja Velikega semenišča). Postal je etla vodilnih osebnosti na, Pri-rnorskem. Radi povojnih razmer Se Je preselil v New York, kjer koplanoval v župnij Christ, e King v Bronxu, pa Istočasno ; s udiral in postal doktor psiho- j °gije na Fordham univerzi, j ei-a 1958 je sprejel profesorsko , diesto na benediktinskem zavo-1 u St. Vincent College pri La-
Pennsylvania, kjer je °stal kot načelnik oddalka za Psihologijo do smrti. Pogreb bo ^ benediktinskem samostanu v | utrobe, Pennsylvania, v sobo-1 to- 3. maja ob 10.30.
Nevarnost napada na Južno Korejo!
Južna Koreja ša počuti negotovo, ker ni čisto preplačana, da bodo ZDA še dalje pomagale držati stražo na meji proti Severni Koreji.
WASHINGTON, D.C. — Obveščevalni viri pazljivo zasledujejo razvoj v Koreji, kjer so
Karla in Franka, 5-krat stara in rdeči v Severni Koreji postali 6-krat prastara mati, sestra ^ bolj bojeviti in zopet poudarja-Marie Galliazi (Italija) in po- jo svoj cilj — združitev obeh kojnih Josephine Simčič (Sims), Korej pod svojo oblastjo.
Amalie Ukmar, Antoinette, Katherine in Johna. Pogreb bo v petek ob 8. iz Ferfolia pogrebnega zavoda na 5386 Lee Road, Maple Heights, v cerkev sv. Lovrenca ob 8.30, nato na Kalvarijo.
Izraelski zunanji
minister v Franciji
PARIZ, Fr. - Yigal Allon, izraelski zunanji minister, je prišel V" začetku tedna sem na uradne razgovore z namero, da bi dosegel izboljšanje odnosov med Izraelom in Francijo, ki so bili nekdaj prisrčni, pa so od leta 1967 zategnjeni in hladni.
Allon se je razgovarjal s predsednikom republike Giscar-dom, s predsednikom vlade Chiracom in z zunanjim ministrom Sauvagnarguesom. Koliko je dosegel za izboljšanje odnosov, bodo pokazali prihodnji tedni.
Predsednik Kini je zadnji teden v Pekingu o tem veliko govoril in ob koncu obiska so mu Kitajci obljubili pomoč za dosego tega cilja, pa povedali, da le z mirnimi sredstvi. Princ Siha-nuk je v Pekingu napovedal, da bo Koreja združena z rdečo zmago, kot se je to zgodilo v Kambodži in Vietnamu.
Južna Koreja se počuti neugodno in se pripravlja na nevarnost, ki jo vidi pred svojim pragom. Njena skrb je trenutno v tem, kaj bodo .storile ZDA. Bodo ohranile svoje oborožene sile v Južni Koreji in to ob morebitnem rdečem napadu pomagalo braniti ali ne. Vsak namig o kaki nameri ZDA svoje oborožene sile zmanjšati ali ’ celo u-makniti iz Južne Koreje bi u-tegnil imeti usodne in težke posledice.
Nova kambodžanska vlada je objavila, cja ne bo trpela tujih vojaških oporišč na svojih tleh.
BANGKOK, Taj. — Kongres kambodžanske osvobodil ne fronte, ki se ga je udeležilo 311 delegatov, med njimi tudi zastopniki budistične duhovščine, je na svojem zasedanju sprejel resolucijo, ki pove jasno, da Kambodža ne bo trpela na svojih tleh tujih vojaških oporišč.
Prav tako je Kongres pozval tuje dobrodelne ustanove in organizacije, naj pustijo Kambodžo v miru.
Kambodža je objavila, da hoče hoditi svojo, neodvisno in nevtralno pot, kot je to sporočil radio Phnom Penh v poročilu o sklepih “narodnega kongresa”.
Posebno opazno je trdo stali- f.ijen šče proti vsakim tujim vojaškim' oporiščem. Gre (za oporišča Severnega Vietnama, ki so služila za podpiranje vojskovanja v Južnem Vietnamu vse od začetka vojne tam. Rdeči so jih vzpostavili tedaj s tihim pristankom tedanjega gospodarja Kambodže princa S i h a n u k a.
Prav ta oporišča so bila vzrok j za razširitev vojne na Kambod-j nosti žo leta 1970.
Novi gospodarji v Kambodži po vsem sodeč niso v posebno dobrih odnosih z rdečimi v Ha-noiu, ko so že takoj ob nastopu oblasti temu sporočili, da njegove oborožene sile na kdmbod-žanskih tleh niso dobrodošle. Sicer pa je znano, da se Kambod-žanci in Vietnamci niso nikdar v preteklosti posebno prijazno
Komunisti po vsem svetu, zlasti pa v Hanoiu in Pekingu, slavijo zmago v Vietnamu posebno slovesno, ker je združena s praznovanjem L maja. V Moskvi so kljub vsemu nekaj zadržani. V Ameriki prijaznem in zavezniškem svetu sodijo, da je poraz za ZDA v Indokini “očiščujoč”, ker jih je privedel do spoznanja, da ni mogoče uspešno braniti neke države, ki “ni sama pripravljena porabiti vseh sil za ohranitev svoje svobode”.	,:===g=---------------=
BONN, ZRN. gona v torek je napravila mogočen vtis po vsej Evropi. Boj v Indokini je bil po treh desetletjih zaključen z zmago rdečega vietnamskega nacionali zma kljub naporom ZDA, ki so hotele ta del sveta obvarovati pred komunističnimi osvajalci. Poraz, sodijo tu, bo vplival “očiščujoče” na ZDA in se bo verjetno izkazal kot zdravilen ali celo re-Zavezniki in prijatelji ZDA v Evropi, ki niso bili nikdar vneti za ameriško vojskovanje v Aziji, upajo, da se bodo ZDA zdaj bolj posvetile Evropi, ki je po njihovem mnenju od Azije v mednarodni politiki veliko pomembnejša za ZDA.
V vsej Evropi, od Londona do Moskve, kažejo novice iz Indo-kine čut zgodovinske pomemb-pa so sorazmerno umir-
-n , .	„ . sami, ta se m vzpostavila oblasti
v juzhem delu, kjer se b$je 8 pokrajin na področju Delte Mekonga še ni predalo kljub pozivu predsednika Minha v torek.
Švedska je novo vlado v Sai-gonu že priznala, isto je storila tudi Indija. Tajska in Avstralija sta napovedali, da bosta to skoro storili.
Zavezniki ZDA v Evropi, posebno v Londonu in Bonnu, sodijo, da je treba pokazati odločno in jasno solidarnost z ZDA prav v trenutku njihovega poraza v Indokini. Temu cilju bo
Iz Clevelanda in okolice
Romarjem v Hamilton—
Tisti, ki želijo potovati z rev. L. Tomcem v Hamilton, Ont., so prošeni, da kličejo popoldne do 10. zvečer tel. 481-8207.
Skupno sv. obhajilo—
članice Oltarnega društva fare sv. Vida imajo v nedeljo pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo, ob dv^h popoldne pa sejo. Po seji bo počastitev mater in zabava. Vse članice vabljene.
Pretep na sodišču—
Ko je porota odločila, da je pet jetnikov okrajne jetnišnice obtoženih posilstva nekega sojetnika krivih, so ti začeli pretep, pred katerim so sodnik in člani porote naglo pobegnili iz sodne dvorane. Okrajnim čuvarjem in pomočnikom šerifa je vzelo 20 minut, da so vzpostavili mir in red ter jetnike odvedli v ječo.
služil sestanek voditeljev držav ov	,, ,	v..
.	.	fcsme Shield dražil—
NATO', k! je napovedan za 29. Vsi poskusi Ojložitve uvedbe
m 30- mal v Bruxelesu v Bel- povišan1a za Blue Shield s L giji, kjer je glavni stan NATO.
Za enkrat so edino v Parizu objavili, da francoski predsednik Valery Giscard na sestanek ne bo šel.
Četudi kažejo v Moskvi trezno jene kljub proslavljanju 1. maja, ’umirjenost ob zmagoslavju svo-praznika delavstva v socialistič- jih zaveznikov v Indokini, pre-
nem svetu. Praznovanje v vladuje vendar povsod mnenje, j sredstva za policijo—
Moskvi je umirjeno in trezno,'ki ga je izrazil bivši britanski Mestni svet je včeraj z 29-4 kot bi se zavedali važnosti tre-j zunanji minister Alex Douglas-j S^sovom odobril milijon dolar-nutka.	j Hume včeraj v lorski zbornici
V Parizu ugotavljajo,'da se je'parlamenta: “Svobodni svet je zgodilo, kar je bilo neizbežno. | dosegel točko negotovosti, kjer Severni Vietnam, kjer je naci- morajo demokracije zahtevati nalizem izredno močan, domo-, dokaz o namerah in dejanjih Ijubje, četudi rdeče, v ospredju: komunistične Rusije, ki bodo v gledali. Spori med obemi so sta- vseh naporov, je prevladal nad soglašjU s gbdplovanjem in dru-ri stoletja.	neodločnim, običajno živečim in ' žabništvom,’-
------o-----_	uživajočim Južnim Vietnamom, j Svobodni svet spoznava, da je
ki je računajoč na ameriško var- j treba bolj gledati na dejanja kot ! stvo živel po starem, namesto na besede, ki prihajajo iz Mosk-
Mehika ima presežek
MEXICO CITY, Meh. — Me-j da bi se lotil obsežnih reform in bika je imela v prvih 9 mesecih' z njimi' dosegel podporo in pri-6.3 milijone dolarjev presežka v padnost ljudskih množic, zunanji plačilni bilanci, med j Francija, ki ima svoje posla-tem, ko je imela v istem razdob- ništvo v Saigonu odprto, bo priz-ju leto preje 127.9 milijonov pri- nala novo vlado, ko bo ta usta-manjkljaja.	Ijena. Sedaj, kot poročajo rdeči
majem so propadli, ko je včeraj sodnik Krupansky odločil, da za tako zahtevo ni pravne osnove. O umaknitvi povišanj, ki segajo od 10-60%, razpravljajo v Co-lurnbusu v državni zakonodaji.
Mestni svet odobril
jev iz sklada za obnovo in razvoj mesta za plače policiji. Tako ne bo treba odpustiti 445 policajev vsaj do prihodnje jeseni. Župan Perk *je k odločitvi mestnega sveta dejal, da je ta dal ‘Te pol hleba”.
RDEČI SO PREVLADALI V INDOKINI KLJUB ODPORU ZDRUŽENIH DRŽAV
Vremenski prerok
1B3
^ečinotna oblačno z dežjem in Vlhtami, popoldne postopna azvedritev in hladnejše. Jutri °ncno. Danes naj višja tempe-saUu\okoli 65 F. (19 C). Včeraj . ® Je živo srebro dvignilo v to-P^merih v Clevelandu na 78 F. I
Vojskovanje v Indokini je končano, končano s popolno zmago rdečih. Saigon se je v torek zvečer predal brez vseh pogojev, ko so rdeči odklonili premirje, ki ga je ponudil zadnji predsednik neodvisnega in inekomunističnega Južnega Vietnama gen. Duong Van Minh.
Združene države so srečno rešile iz Saigona zadnje svoje državljane in z njimi še okoli 55,000 domačinov, ki so se v strahu za svoje življenje borili in prizadevali na vse načine, da bi dobili mesto v helikopterjih, ki so v torek prevažali zadnje ameriške državljane in Južne Vietnamce, povezane s politiko ZDA, iz dežele na varno. V glavnem je umik potekal v redu in le dva marina sta bila mrtva, ko je en helikpoter treščil v morje. Dva sta bila mrtva dan preje na letališču Tan Son Nhut pri Saigonu, ko so ga rdeči obstreljevali.
Ameriške ladje so včeraj pobrale na morju iz čolnov in ladjic še okoli 15,000 beguncev. Tako je skupno število narastlo na okroglo 70,000 o-seb.
Rdeči so dosegli veliko
zmago in je razumljivo, da se
z njo ponašajo in se bahajo, kako so “premagali mogočne ZDA”. Te so bile res vmešane v vojskovanje v Indokini skoraj 30 let, saj so z denarjem in gradivom podpirale Francoze, ko so se ti tam borili proti rdečim in naciona-
listom, ki so zahtevali svobodo in neodvisnost za Indoki-no.
Ko so se Francozi po porazu pri Dienbienphuju odločili za umik iz Indokine in sklenili zadevni sporazum v Ženevi poleti 1954, so ZDA za-
čele podpirati vse nekomunistične nasledstvene države — Južni Vietnam, Kambodžo in Laos. Njihovo obrambo je vključila v svoje naloge nova obrambna organizacija SEA-TO, ki jo je skoval državni tajnik John F. Dulles.
Ko domače sile v Južnem Vietnamu niso bile rdečim več kos, so ZDA pred 10 leti poslale tja nad pol milijona svojih lastnih vojakov. Od teh jih je 56,697 tam padlo, preko 305,000 je bilo v skoraj 8 letih vojskovanja ranjenih in ta vojna je ZDA stala 139 bilijonov dolarjev.
Kljub temu so včeraj rdeči slovesno zasedli Saigon brez vsakega odpora, če ne upoštevamo nekaj malega streljanja okoli predsedniške palače. Mesto so v znak svoje popolne zmage preimenovali v Hočiminhovo mesto, v spomin na Ho Ci Minha, počet-nika in vodnika vietnamske komunistične partije in njene revolucije v Vietnamu.
Amerika se mora ob tem globoko za’--isliti, pregledati svoje delo, da ne bo doživela novih takih in še večjih polomij, ki bi utegnile biti usodne za ves svet.
ve in Pekinga. Po njih bo sodil, koliko je načelo o mirnem sožitju in govorjenje o “detenti” stvarno vredno.
Razvoj v Indokini v zadnjih tednih je pomagal . prebuditi svobodni svet iz iluzij o varnosti in upravičenosti predajanja mirnemu, breskrbnemu življenju. Odgovorni so začeli poudarjati potrebo po trdni obrambi, po vojaški pripravljenosti, ki edina zagotavlja varnost in mir. Ta spoznanja se kažejo tudi v naši deželi, v javnosti in celotu tudi v — Kongresu.
Šahovski turnir—
Danes zvečer se bo začel na Case Western • Reserve University mednarodni šahovski turnir, ki se ga K j udeleževalo 16 mednarodnih šahovskih mojstrov. Začetek ob 6. zvečer. Vstopnice bodo naprodaj pri vhodu, na razpolago pa so tudi v uradi lista Plain Dealer, pod katerega pokroviteljstvom se turnir vrši. --------------o-----
Mariano Rumor v Kairu
KAIRO, Egipt. — Italijanski zunanji minister Mariano Ru-ohranja mor je bil zadnje dni tu in se
Zadnje vesti
WASHINGTON, D C.— Severni Vietnam je dobil v Južnem Vietnamu toliko modernega ameriškega orožja, da se je njegova vojaška moč podvojila in presega moč vseh njegovih sosedov. Skupna vrednost ameriškega orožja in opreme, ki je v Južnem Vietnamu prišla v roke rdečih, je cenjena tu na okoli 5 bilijonov dolarjev.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je član bivše vlade v Saigonu razkril pisma bivšega predsednika ZDA Nixona, v katerih je ta obljubil “nagli in * strog odgovor z vso silo”, če bo Severni Vietnam kršil določila pariškega dogovora iz januarja 1973. Predsednikov tiskovni tajnik Ron Nessen je dejal novinarjem, da izgleda, da so pisma točna, pa ponovil svojo prejšnjo trditev, da v njih ni nič več, kot je bilo “v onem času povedano javno”.
BANGKOK, Taj. — Tu pričakujejo prvi konvoj avtobusov s tujimi državljani iz francoske-
razgovarjal o položaju na Srednjem vzhodu poleg o italijan-sko-egiptskih zadevah.
ga poslaništva v Phnom Pen-hu. Kambodža je objavila, da bo okoli 600 tujih državljanov, ki so se ob padcu Plinom Pen-ha zatekli v francosko poslaništvo, poslala z avtobusi do meje Tajske.
BANGKOK, Taj. — Hanojski radio je objavil zahtevo, da se ameriške ladje, ki pobirajo begunce iz Južnega Vietnama iz čolnov in ladjic, umaknejo, ker da je to vmešavanje v notranje zadeve Vietnama. Ameriške ladje se drže izven teritorialnih voda — 3 milje od brega, kot je to priznavala vlada Južnega Vietnama. Hanoi smatra za teritorialne vode 12 milj širok pas morja ob obali.
WASHINGTON, D.C. — Jorda-nijski kralj Husein, ki je na uradnem obisku v ZDA in je bil v torek sprejet pri predsedniku Fordu, včeraj pa se je dalj časa razgovarjal z državnim tajnikom Kissingerjem, je dejal novinarjem, da se Jordanija utegne udeležiti konference v Ženevi
m-u i
&
m
mtormmma
VI »	X—no vi«
6117 St Clair Ava. — 431-6628 — Cleveland, Ohio 44163
National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Z družeče države:
$23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 meseca
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 meseca Petkova izdaja $7.00 na leto
~1	SUBSCRIPTION RATES:
United States
I $23.00 per year; $11.50 for 8 months; $7.00 for S months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for S months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 69' Thursday, May 1, 1975
Pred 30 leti in danes
I.
V torek, 29. aprila, je minilo 30 let, odkar so enote ameriške tretje armade pod poveljstvom gen. Pattona zasedle nemško koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je bilo zaprtih okoli 34,000 političnih jetnikov iz vse Evrope, med njimi tudi blizu 4,000 iz Jugoslavije, v prvi vrsti iz Slovenije. Poleg 35,000 živih je bilo tudi nekaj tisoč mrtvih, ki jih niso mogli pobirati in sežgati, ker je smrt v tistih dneh široko kosila. Dnevno je umrlo 700 do 800 jetnikov.
Nemci so hoteli taborišče uničiti z vsemi jetniki vred, pa jim je zadnji tak poskus preprečilo zavezniško letalstvo, ko je uničilo na letališču v bližini nemška letala, ki bi naj pokončala taborišče. Par jetnikov, ki jim je uspelo uiti iz taborišča, je doseglo ameriške predstraže pri Augsburgu in jih obvestilo o položaju v Dachauu. Poveljnik predhodnice je s svojim polkom brez bočnega kritja naglo prodrl do taborišča, da bi preprečil pomor jetnikov.
Ameriški podčastnik, ki je prvi dosegel taborišče, je bi! zaprepaščen nad strahotno sliko pred seboj. Na poveljniškem stolpu je snel svojo čelado in na glas začel moliti: Oče naš ...
Enote SS, ki so se nahajale v okolici Dachaua, so skušale naslednjo noč taborišče napasti in uničiti, pa so jih ameriški vojaški oddelki prestregli: 35,000 političnih jetnikov, izstradanih in bolj podobnih okostnjakom kot živim ljudem, je bilo rešenih SS-ječarjev in stražarjev. Nihče ni bil gotov, če niso SS zastrupili vodo in hrano, ki jo je bilo v SS delu taborišča še dovolj. Ameriški osvoboditelji so morali najprej vse pregledati, predno so mogli začeti o-svobojene jetnike oskrbovati .. .
Ko je bilo vse pregledano, so dali vsakemu jetniku po eno kilogramsko konzervo svinjskega mesa in po en komis. Sestradani jetniki so jedli in jedli, kar pa njihov o-slabljeni organizem ni prenesel. Tako jih je v prvem tednu po osvoboditvi umrlo še okoli 2,000.
Francozi, drugi zahodni Evropejci, Italijani in Čehi so bili veseli, težko so čakali na povratek domov. Rusi so bili nekam negotovi, prav tako Poljaki in del Jugoslovanov. Med Poljaki so prevladovali nasprotniki komunizma, ki so odklonili povratek domov pod komunistično oblast. Večina Jugoslovanov se je prijavila za povratek, četudi je vedela, da bo prišla pod komunistično oblast.
Velika večina Slovencev je pripadala OF, precej pa je bilo takih, ki so bili prijeti in poslani v nemška koncentracijska taborišča žč ob samem začetku vojne. Med temi je bilo večje število slovenskih duhovnikov iz predela, ki so ga zasedli Nemci. Med njimi so -bili dravograjski dekan Munda, dr. Franček Hrastelj, nekdanji ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru, neki kaplan Areh in še nekateri.
Večina jetnikov, ki niso bili pripadniki OF, se je odločila za domov, ker je bila prepričana, da bo “že kako’’, morda ne bo tako hudo, kot “izgleda”. Po taborišču so namreč krožile govorice o “črnih listah”, ki da jih imajo komunisti o svojih tovariših v taborišču. Eden od njih mi je v razgovoru med štirimi očmi — bila sva stara znanca iz študentovskih let — priznal, da “bodo na Jesenicah prijeli vsaj okoli 2C0 iz Dachaua vračajočih se jetnikov”, ker niso njihovi.
Skupino slovenskih, sokolskih in narodnih legionarjev so komunisti, ki so se še v času nemške oblasti v taborišču spravili na razne položaje v upravi tega, označili ameriškemu poveljstvu za “SS” in dosegli, da je bila zaprta v bunker. S pomočjo poljskih duhovnikov je uspelo rešiti od tam vsaj prijete duhovnike, med tem ko so komunisti ostale (polk. Peterlin, maj. Križ, por. Zagoršek, M. Finec, Že-har in še nekatere) odpeljali zvezane domov v soglasju z Amerikanci.
Taborišče Dachau je spadalo nekaj časa pod poveljstvo nekega gen. Adamsa, upravo pa je vodil polk. Joyce. Ko so jima zastopniki slovenskih nacionalnih jetnikov skušali obrazložiti razmere v Jugoslaviji in ju opozoriti na komunistično nasilje, je general Adams začudeno odgovoril: But Tito is a fine man!
Vsako nadalnje razpravljanje z njim je bilo nemogoče. Bil je menda nekje iz Teksasa ter je bil prepričan, da to, kar so mu povedali njegovi vojaški predstojniki in propagandisti, mora biti čista resnica. Polk J. Joyce je kasneje le spoznal, da verjetno ni vse tako, kot so jih ameriški u-radni viri obvestili, zato je skupini, ki se je odločila, da se ne vrne v Jugoslavijo, dal na kosu papirja dovoljenje, da taborišče Dachau, ki je bilo v juniju še vedno zastraženo po ameriških vojakih, zapusti in gre, kamor hoče, “ker da Je za kralja Petra”, ki je bil tedaj še vedno uradno priznani vladar Jugoslavije.
Sovraštvo dela dachauskih jetnikov, predvsem Rusov in Poljakov do Nemcev je bilo v tistih dneh strašno. Ameriško poveljstvo se je odločilo ohraniti ?aporo taborišča, ker bi sicer na Nemce besni jetniki, ki so bili še telesno pri
moči, mogli iti morit in uničevat v okolici. Dobro se spominjam Poljaka, ki mi je dejal: Če mi pride v roke nemški otrok, ga bom prijel za noge in udaril z njegovo glavo ob zid. Ko sem ga zaprepaščen pogledal in zmajemal z glavo, mi je pojasnil: Če ga pustim živega, Bog ve, če ne bo on kdaj ubijal in moril moje otroke! Vsekakor strahotna logika sovraštva!
'	Vili
(Konec jutri)
mm?

BESEDA IZ NARODA





lalerinskg proslava Slovenske šole pri Sv, Vida
CLEVELAND, O. — Ce se ne motim, je letos 23 let, odkar imamo pri Sv. Vidu redno vsako leto materinsko proslavo sobotne Slovenske šole. Lepo število, ki služi v čast staršem, posebno materam, in pa učiteljstvu na tej šoli.
Ko so začeli leta 1949 prihajati v Cleveland v vedno večjem številu slovenski politični begunci, so med prvim mislili na organizacijo šole za svoje otroke. Saj so jih pa imeli že po vseh evropskih taboriščih, koder jih je bilo večje število. Prva slovenska sobotna šola po zadnji svetovni vojski v Clevelandu je bila v Slovenski pisarni, ki je bila v tistem času na Glass aveniji v hiši nasproti vidovske župnijske šole. To šolo je organiziral father Jožef Godina, učila pa je na njej gdč. Slavica Pozne, danes ga. Krep-fel. Pisarniški prostori pa so bili nezadostni in neprimerni; vse je bilo samo za silo.
Gospod župnik Alojzij Baznik, ki je prišel na faro Sv. Vida leta 1952, je takrat priskočil na pomoč sobotni Slovenski šoli s tem, da ji je dal na voljo prostore v župnijski šoli, kar ji je omogočilo nadaljni razvoj in razmah. Enako velesrčno je bil Slovenski špli naklonjen tudi Baznikov naslednik rajnki župnik R. Praznik. Prepričani smo, da bo tako ostalo tudi pod novim župnikom g. dr. A. Edvardom Pevcem. Res pa je, da šq to v tej zvezi pripomnim, da je učno delo na Slovenski šoli od leta do leta bolj naporno, kar najbolj občutijo starši in učiteljstvo.
Podobno kakor slovenski Miklavževi večeri tako so tudi slovenske Materinske proslave samo ob seibi umeven privilegij obeh naših clevelandskih so-bot-nih slovenskih šol: collinwood-ske in te pri Sv. Vidu. Priprava teh dveh prireditev gotovo najbolj pritiče njima. Mladina ljubi svoje matere; slovensko šolsko učiteljstvo pa ima ravno v materah svojo najmočnejšo opore.
Letošnja Materinska proslava Slovenske sobotne šole pri Sv. Vidu bo v nedeljo, 11. majnika, ob. treh popoldne v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Pri njej bodo nastopili učenci in učenke vseh oddelkov, .od najmlajših, ki so še v otroškem vrtcu, pa do onih v naj višjem razredu; skupaj je v letošnjem šolskem letu v Slovenski šoli 160 učencev in u-čenk. Otroci v spremstvu staršev ne plačajo nobene vstopnine, za odrasle pa je vstopnina po $2.
Mladina nas vabi, da pridemo in da še posebej skupno počastimo svoje matere. Naše vse so na tem svetu! Odzovimo se!
Janez Sever
nilo, da se zato tudi v nas samih ne sme nič spremeniti: kot kristjani smo sicer dolžni odpustiti zločin, ki je bil zagrešen nad našim narodom in nad našimi brati, sovrstniki in soborci v Slovenskem domobranstvu; pozabiti pa tega nikdar ne moremo in ne smemo.
Trideset let poteka te dni, odkar se je reka slovenskih ljudi prelila preko Karavank v tistem upanju, ki ga ameriška izjava neodvisnosti imenuje “pursuit of happiness” •— iskanje sreče. Ta pa je bila predvsem v svobodi. Za ceno življenj tisočev naših najboljših smo to srečo in svobodo dosegli in vse, kar se od nas pričakuje in zahteva, je lojalnost do spomina ha tiste, ki so nas vsa dolga vojna leta varovali pred rdečo “svobodo” ter nam nato pred 30 leti s poslednjo zmago na Dravi odprli pot v široki svet do resnične svobode in sreče. •
15. junija, trideset let potem, ko je legla v grob poslednja domobranska četa, se bomo na Slovenski pristavi spomnili teh svojih najboljših bratov in vrstnikov. Glavni odbor Zveze DS-PB Tabor zato isikreno vabi vse Slovence iz Clevelanda in okolice, ki jim je drag spomin na padle in pomorjene slovenske vaške stražarje, četnike in domobrance, da se udeležijo teh svečanosti.
ZDSPB Tabor
skih skupin in društev. Celoten program bo posvečen mladini; saj je v nji naša bodočnost. Iz-gieda, da smo se Slovenci končno otresli pomislekov in preteklih zaprek ter se posvetili bodočnosti.
V skupnih močeh lahko pokažemo v pravi obliki nam drago misel: kulturno bogastvo našega naroda. Enakovredni narod, e-nak drugim! Program tega Slovenskega večera bo pred široko vse-slovansko publiko. Konferenca slovanskih univerzitetnih profesorjev, ki se bo vršila L, 2. in 3. maja na univerzi, bo dala slovesni poudarek vsej stvari.
Naši clevelandski kulturni delavci bodo tako imeli priliko, da se pokažejo v svoji najboljši luči. Posebnost programa bo v tem, da bo zajemal v sebi. od naših naj mlajših; otrok prve. druge in še celo tretje generacije, pa tja do naših že preizkušenih ,starejših odrskih veteranov.
Mladina Mladih harmonikarjev.
■študentje clev. univerze, pevci
Korotana, plesalci Kresa, otroci	----
SNPJ društev in še in še. Obe-1 Cleveland, O. — Mladi harmo-ta se bogat kulturni spored.	j nikar ji so lani prvič gostovali
Celotni večer bo obsegal po- Pr^ sv- Lovrencu v Newburgu. leg programa še svečan banket ,®e	P° koncertu so ljudje
z večerjo, zabavo s plesom, raz- Šovorili kako Priieten P°P^dan stavo Slov. umetniškega kluba 50 jim Popravili ti mladi in tain otvoritev sobe narodnega muzeja.
KONCERT PRI SV. LOVRENCU
lentirani godci. Pri nas imamo
le malokdaj take* predstave in
zato jih bolj cenimo. Veseli smo, Večer je pod okriljem Cieve- da so ge tudi letos odzyali naše_
landskega kultur nega sveta mu vakilu jn kodo ponovili svoj (Slovenian Heritage Pounda- koncert p^j nas v nedeljo 4. tion), doprinos, dobiček gre pa maja popoldne ob pol štirih.
Poudarek Slovenskega večera na kulturi m skupnosti
CLEVELAND, O. — Slovenski večer 3. maja na Clevelandski univerzi bo imel poleg družabne vrednosti še svoj posebni poudarek: k u 11 u r ni program j
združenih nastopajočih sloven-i nič novega, da se ni nič
v sklad za poučevanje slovenstva. Clevelandska univerza je ena izmed redkih, ki ima priliko in ji je uspelo, da ima v svojem rednem učnem načrtu slovenščino kot priznani tuji jezik. Tako ima slovenska naselbina Velikega Clevelanda možnost študija slovenstva na naj višji ravni. 2e sama prilika, da imamo in da lahko razvijemo ta študij v večji obseg, da vsakemu Slovencu upanje na bodočnost. Ta pa zavisi od nas samih. Ideja je tako velika, da jo lahko podpre vsak Slovenec.
Cleveland se je odločal in priprave so v teku. Nastopajoča društva so se pripravila, študentje in mladina zre v bodočnost. Ne pustimo jih same!
Vstopnice za Slovenski večer se še dobijo pri univerzi sami, C.S.U., University Tower, 1756 Cleveland, Ohio 44115, telefon 687-4538; ali pa pri odboru Večera: Mrs. Bertha Lobe, 1023 E. 68 St., Cleveland, Ohio 44103, telefon: (službeno, čez dan: 694-2957) ali pa kličite privatno: 432-0792.
Za pripravljalni odbor: August-Božidar Pust
Ob lO lefnici
CLEVELAND, O. — Kakor podobe iz težkih sanj se pred nami spet odvijajo usodni dogodki: rdeči “osvoboditelji“ se bližajo in tisoči in tisoče beže pred njimi, puščajoč za seboj vse, razen golega življenja.
Samo imena so različna: “o-svoboditelji” so isti, Želja po svobodi je ista. In še nekaj je isto: interesi velesil so se še enkrat postavili nad pravico do svobodnega življenja nekega malega naroda.
Za slovenski narod je ta Golgota minila pred 30 leti, okronana s strahotno smrtjo zvezanega slovenskega domobranstva. Vidimo torej, da ni pod soncem
spreme-
Mnogo truda in nešteto ur sta položila za pripravo koncerta voditelja Rudi Knez in Tone Nemec ob deset-letnici “Mladih Harmonikarjev.” Starši so vozili otroke na vaje in otroci so se pridno vadili. Ali naj bi bilo vse to samo za en koncert? Zakaj ne bi razveselili slovenskih ljudi še kje drugje in navdušili mladino za slovenske pesmi in melodije
K že itak bogatemu in lepemu sporedu, ki so ga imeli pri Sv. Vidu, bomo pid nas dodali še nekaj točk. Nastopila bosta znana solista Edi Kenik in Janez Povirk s slovenskimi narodnimi pesmimi. Ansambel TRIGLAV bo imel par točk in 14-letni John Hrovat, sin naše fare, bo nastopil s svojo “harmoniko na kno-fe”.
Tako se nam obeta res prijeten popoldan in tisti, ki ste bili na koncertu pri sv. Vidu, boste slišali nove pesmi in melo-. dije. Povabite še svoje prijatelje in znance in se nam pridružite. Vstopnice so samo en dolar in pol. Dobite jih lahko pred koncertom. Dvorana je dovolj velika in sedežev dovolj. Tudi za razna okrepčila bomo preskrbeli, da ne boste lačni in žejni šli domov.
Pa še nekaj drugega bomo imeli pri nas, kar pri sv. Vidu niste videli. Mladi Janez Povirk, ki ga je Bog obdaril z večimi talenti, _ bo razen pevskega solo nastopa na odru, imel ob priliki koncerta v naši dvorani tudi razstavo svojih del, zlasti slike slovenskih pokrajin in razne druge motive. Tisti, ki ste že videli kako njegovo delo, boste gotovo želeli videti še ostala njegova dela. Pridite!
Po koncertu bo prosta zabava. Igral bo orkester TRIGLAV.
Vabimo vse ljubitelje slovenske glasbe in slovenskih pesmi, da se nam pridružite v nedeljo popoldne, 4. maja, ob pol štirih. Zagotavljamo Vas, da Vam ne bo žal. Pozabili boste za nekaj ur na svoje težave in se prijetno
KULTURNA KRONIKA
Korctanov koncert
V soboto zvečer, 26. aprila, nam je v dvorani Slovenskega narodnega dema na St. Clarju pevski-zbor ‘Korotan” pripravil svoj že triindvajseti letni koncert in ga združil s spominom na leto 1945.
Korotanovi pevci in pevke so iz slovenskega rodu, ki je mora. leta 1945 zapustiti domovino, iz rodu, ki še nosi in mora nositi v svojih srcih spomin na tiste strašne dni ter ohranjati zvestobo do slovenskih narodnih idealov, za katere so pred tridesetimi leti tisoči in tisoči v groznem trpljenju dali svoja življenja. To dejstvo nalaga Korotanu še posebno dolžnost, da poleg ohranjanja in gojenja slovenske pesmi ohranja in goji dediščino in poslanstvo slovenskega rodu, iz katerega izhaja. Zato je bila združitev koncertnega nastopa s spominom na leto 1945 letos primerna in pravilna. Spominska nota je prevladovala letošnji nastop vsebinsko in oblikovno, prevladovala je v dušah pevcev in pevk ter poslušalcev in poslušalk, ki so napolnili dvorano.
Zbor je pripravil za koncert dirigent ing. F. A. Gorenšek, ki
V prvem delu koncerta je m6' sani zbor najprej zapel ameriško in slovensko himno, nato pa prav občuteno Viterniko'0 “Slovenska domovina”. Sledil® Sta ženski in moški. zbor. Žen* ski zbor je lepo ubrano zape( narodno v Gorenškovi priredbi “Pa ta jutranja zarja” ob -da virski spremljavi Katke LT° zarjeve ih duetu Mire Kosmove in Slavke Žitnik, katerih glasova sta se barvno lepo ujemal3. Druga pesem ženskega zbora P® je bila Borisa Kovačiča “Rož® so bolj rudeče” ob klavir®^1 spremij avi Metke GorenškoV6 in solo vložku, ki ga je lepo 2® pela izkušena pevka Mary Sek ne. Moški "zbor je zapel naroda0 “Sem se rajtov ženiti11 m P® Kern jakovo “Mojcej, le vzei®® m’ne”. Poslednjo pesem m(>re mo zaradi njene zahtevnosti ^ priljubljenosti smatrati za a® kako preizkušnjo za zbor m s°_ lista. Pa moram reči, da sta zb®1’ in solist Ivan Hauptman prek kušnjo kar dobro prestala. Hauptman ima svojsko baU in polno zveneč bariton in ; zapel solo partijo z občutkom gotovostjo. Prvi del je zakljuC,
mešani zbor s tremi pesm:
iial’
Vodopivčevo “Ena ptica Pv^e tela” in narodno “Rožmarin spomin”, ki jo je harmonizi
Jal
iod
ustanovitelj celovškega ‘‘Gali® sa” Cigan, je zbor zapel P°^ vodstvom mladega Milana renska. Zanj je bil to eden P) vih koncertnih nastopov kot rigent. Po trenutnem začeto® t
ubran®5
bil®
vodi zbor že deset let. Pod nje- omahovanju sta mladi diri»e' govim vodstvom je zbor dosegel lepo raven pevske izvežbanosti in; lepega izvajanja. Intonacij ski spodrsljaji so skoraj popolnoma dzginili iz zborovih- koncertnih kastopov že več zadnjih let. Zanesljivost v intonaciji je in mora biti odlika vsakega dobrega zbora. Ravno tako tudi discipliniranost v izvajanju in občutek za pevske finese, s katerimi skuša dirigent interpretirati pesmi. Vse to more zbor doseči, če vadi in študira pod vodstvom dobrega in nadarjenega dirigenta. Korotan ima takšnega dirigenta. Seveda pa je pot izpopolnjevanja dolga in trda. Razumljivo je tudi, da novi pevci in pevke, ki so še neizkušeni, v neki meri zaustavljajo napredovanje zbora v smeri izpopolnjevanja, posebej še če pristopijo v večjem številu. Temu pa more odpomeči resna* predanost petju in discipliniranost pri vajah.
Korotan ima okrog .80 pevcev in pevk. Ima lepo število mladih prijetno barvanih glasov in glasovi celotnega zbora se. lepo zlivajo.	!
Letošnji koncertni nastop nam je torej prikazal Korotan kot zbor z lepo ubranimi glasovi, na splošno ubranim petjem in gotovostjo v intonaciji.
in zbor izvedla obe pesmi PJ lepo in z gotovostjo. Tretja P® sem je bila narodna v prir®® , F. A. Gorenška “Po jezeru Triglava” ob klavirski spreIJlo Ijavi Metke Gorenškove. LeP izvajanje te pesmi je še P°s t
ii	-i	-i -i	DvonCP1
bej pokazalo, barvno zborovih glasov.
Večina drugega dela je posvečena spominu mučenih Najprej je Ivan Jakomin Vxe bral Cankarjevega “Gosp^ ^ stotnika”. Sledil je Prelovce^ “Oj Doberdob”, ki ga je obču^ no zapel moški zbor. Hel® Skubic je nato prebrala Bul®11, tičev “Jesenski spev”. zbor je potem zapel narodu0 Tomčevi priredbi “Kaj ti ie.dvj klica” ob klavirski spreudj® ^ Metke Gorenškove in duetu di Šemenove in Milana ^0l ška, katerih izvajanje je P°u rilo razpoloženj skost pesmi- “ dila je Mihelčičeva' “Ljubi °® kaj si rekel”, ki jo je ob Prk^ jeni spremljavi mešanega zD° lepo in z gotovostjo zapel °seT letni Dominik Gorše s sV°h ^ mehkim otroškim glasom, _ je dodalo k meri otožnosti- ^ sem sta morala mali solist
zbor ponoviti. “Mrtvaški P0^ Jeremije Kalina so zatem re
razvedrili. Veseli Vas bomo. Saj take prireditve in lep obisk poživijo slovenskega duha v naši stari slovenski naselbini.
Prepričani smo, da bo koncert zopet dobro uspel in še prekosili bomo sveto-vidskega. Veliki prijatelj slovenske mladine in ljubitelj slovenske pesmi, svetniški kandidat škof Slomšek, za čigar beatifikacij ski sklad bo šel čisti dobiček koncerta, bo s svojim blagoslovom in priprošnjo podpiral našo prireditev.
NA SVIDENJE V NEDELJO PRI SV. LOVRENCU.
Father Varga
Vprašanje davkariji
WASHINGTON, D.C. — Davčni zavezanec'je naslovil na davčno upravo v Washingtonu daljše pismo, v katerem se je zanimal za davčne olajšave. Med drugim je zapisal tudi tole:
“Moj desetletni sin, navdušen trnkar, je ob potoku padel, deroča voda mu je odnesla ribiško palico. Ali lahko to odštejem cd osnove za davek na dohodek?”
tirali: V. Kmetič, R. Lekšau, Mohar,- J. Tominc in E.
V naslednji točki je mešani 2 ^ lepo ubrano zapel Preiuri® ^ “Absolucijo”. Nato pa je Hauptman recitiral Baiauri® ^ “Sen o vrnitvi”. Spominski d® ki ga je povezoval Jože Lik°z ’ je zaključil' mešani zbor 2 ^ mobransko koračnico “Zd1"9 bedi moja lepa domovina”- j Za konec nastopa je lu^s® zbor zapel še narodno “N® v-renjskem je fletno”, narodu® Miheličevi priredbi “J®z pa konjča bistrega” in p® jj, stovo “Pevec”, ki je izv®11®;, mogočno. Zadajo pesem je d*.0, gent Gorenšek v kratkem :ria5j. voru posvetil Milanu P®vloVl. ču, Zalki Likozar, Božu P115 Milanu Dolinarju, Jožetu nu in vsem drugim, ki so v c zadnjih desetih let zboru P0111 gali ob njegovih nastopih- .-Za opremo odra sta poskril
Theresa Jarem in Helena bite,
glW
ie
za likovnost program® poskrbela Helena Skubitz, luči pa Miro Odar.
Mate Resm®11
SMarija - Kraljica majnika
Zopet je prišla pomlad zelena, po dolgi zimi zaželjena; sonce bolj prijazno sije in srce nam veselo bije.
Mesec maj se približuje, nešteto src se že raduje, z lepo pesmico pozdravlja Marijo, Kraljico maja.
Tudi moje srce, Mati, želi ljubezen Ti darovati. ' Vse do konca/mojih dni: Pozdravljena Marija, Ti! *
Mary Stusek
0 vračanju dmlraiicev pred 30 leti
za zavezniške opazovalce, glede teritorialnih zahtev in obnašanje v njihovi propagandni politiki kaže, da partizansko vodstvo ni razpoloženo za pošteno sodelovanje za splošne cilje Združenih držav ... Gen. Miha j lo vic, vodja nacionalističnega gibanja, je bil v decembru 1944, ko so v Srbijo prišle sovjetske sile, prisiljen umakniti se iz Srbije v Bosno. Ponovno je prosil za dobave, ki bi mu o-mogočale nadaljevanje vojne proti Nemcem po zavezniških navodilih. Zavezniški vrhovni komandant za Sredozemlje (general Aleksander) je vse te prošnje prezrl. Tisti,-ki podpirajo Mihajloviča, pravijo, da njegova vojska in begunci, ki jo spremljajo, trpe silno pomanjkanje v bosanskih gorah. Nemci in partizani jih neprestano napadajo. Treba je pripomniti, da poročila ameriških opazovalcev pobijajo partizanske obdolžitve proti Mihajloviču, češ da sodečem stanju, v Jugoslaviji. ^ To luie z Nemci, nasprotno pa ka-
li.
NEW YORK, N.Y. —. Padec Rndcnske jugoslovanske vlade že pred Jalto pripravila Churchill in Stalin na svojem .sestanku v Moskvi. Vse angle-ško-sovjetsko manevriranje je bilo strogo tajno. Skrivali so vse podrobnosti ne le pred jav-n ostjo, ampak prav posebno pred vsemi jugoslovanskimi po-htičnimi osebnostmi v emigra-oiji- Tudi Roosevelta sta Chur-ohill in Stalin obvestila šele, ko le bilo že vse dogovorjeno. Iz protesta potem Roosevelt ni ho-^ol na nbben način obiskati An-Shje med potjo na Jaltsko konferenco.
Roosevelt je bil o razmerah v Jugoslaviji dobro poučen
Za konferenco v Jalti je ameriško Državno tajništvo pripra-vilo kratek pregled tedanjih razmer v Jugoslaviji. Iz tega Pregleda je razvidno, da je Roo-Sevelt bil točno poučen o dejan-
Potrjujejo naslednji stavki v Pregledu: “Prisotnost sovjetske Rejske v sporazumu z maršalom item in politična moč, ki ga sjeta ibritanska in sovjetska iao-a že več mesecev, vse to je Povzročilo stanje, v katerem so Partizani izkoristili svoje uspe-he v gverilski vojni in ustvarili ^-ocno politično organizacijo. . klavni cpozieionalci, taki kot Ie nacionalistično gibanje pod
|'0diteiji, kot je general Mihaj-Vlc. in ne prav strumno orga-fezirane druge opozicijske sku-Plne> take kot so Hrvatska ^l^feha stranka in slovenski * er]kalci, so začasno obsojene okorelo impotenco.
^ sa znamenja kažejo, da na-rner ava.i o partizani upostaviti Popolnoma totalitaren režim, .da bi se obdržali na oblasti.. Lahko jočemo naravnost, da 'maršal Ti-l° in njegovi v zadnjih tednih jUso kazali razpoloženja za s.o-e ovanje, niti neke splošno-ružabne olike. Tito je odklonil So slovanje v vojdških vpraša-nhh, zadržanje o zadevah po-moznih akcij, o zadevah omejit-Ve cenzure, potovalnih olajšav
žejo, da se partizani s pomočjo zavezniških, vojaških dobav bore proti jugoslovanskim nacionalistom z namenom, da bi vzpostavili politično hegemonijo, ki bi vse drugo v Jugoslaviji potlačila. Zavezniški opazovalci, ki so dodeljeni partizanom, nimajo pravice, da bi se svobodno gibali in' da bi mogli ocenjevati resnično stanje. Uradna in neuradna poročila iz' Jugoslavije .naglašajo, da se vrše številni množični umori in zaplembe imetja ljudi, ki so proti partizanskemu gibanju..
Roosevelt pristal, da se oblast izroči Titu
Kljub temu, da. j e bil Roosevelt točno poučen, da Titova vlada pomeni diktaturo Komunistične partije in teror, je v 'Jalti pristal na Churchillov in Stalinov sporazum za odstavitev londonske j u g o slovanske vlade in izročitev državne oblasti Titovi Komunistični partiji. Tako je tudi Amerika pomagala raztegniti železno zaveso do T r s t a. Roosevelt pač, kakor Churchill,, ni mislil po vojni ži-
veti v Jugoslaviji. Jugoslovanski narodi pa, ki so že itak bili vajeni trpljenja, saj so imeli že nad en milijon mrtvih in so bili že štiri leta pod fašističnim in nacističnim terorjem, so zaslužili, da se jim namesto nacističnega režima naloži še bolj krvavi komunistični. Zakaj pa niso bili vojaško tako močni, da bi bili premagali Hitlerja, kakor sta to storili Anglija in Amerika?
Ko je šlo za dobavo mednarodne organizacije UNRRA za gospodarsko in drugo pomoč nekdaj po Hitlerju zasedenim o-zemljem, je Amerika vso o-gromno pomoč, namenjeno Jugoslaviji, izročila sovjetskemu zastopniku, ki jo je obračal ne v prid jugoslovanskemu prebivalstvu, marveč v krepitev komunistične diktature.
Tudi v Aziji je Amerika pomagala komunistom
Kakor je Churchill odločilno posegel v državljansko vojno v
Jugoslaviji, zatajil in izdal svojega resničnega zaveznika generala Mihajloviča ter privedel na vlado komunista Tita, enako je v Aziji ameriška vojska odločilno posegla v državljansko vojsko med zaveznikom Amerike generalom Čangkajškom in zaveznikom Sovjetske zveze Mao-
cetungom. Postavila se je na! nistično in nekomunistično, komunista
je napovedala vojno komaj štiri dni pred kapitulacijo Japonske, ko je bila ta vojaško že popolnoma strta od Amerikancev. Le na temelju pravice močnejšega, brez ozira na želje in koristi naroda, je Koreja Stalinu na ljubo bila razdeljena na dve državi, v Severno in Južno, komu-
stran komunista Maocetunga. rešila njegovo vojsko pred uničenjem od strani Čangkajška ter s tem privedla kitajsko Komunistično partijo na vlado v naj-večji državi na svetu.
Na temelju pravice močnejše ga, ki jo je osporaval Hitlerju, je Roosevelt v pogodbi glede delitev japonskih osvojitev prisodil najbogatejšo in najbolj industrializirano pokrajino Kitajske kot nagrado Stalinu, da je napovedal vojsko Japonski. S tem je zadel silno težak udarec Čangkajšku, ki se je že 11 let boril proti Japoncem, med tem ko je Sovjetska zveza bila ves čas prijateljica Japonske in ji
16 narodov žrtvovanih komunizmu
Načelo pravice močnejšega je zmagalo pri urejevanju Evrope po drugi svetovni vojni, katere namen je bil “zagotoviti vsem narodom 'možnost svobodne iz bire lastne vlade in vsem ljudem prostost od strahu in pomanjkanja”. Zato je bilo privoljenjem ali celo s pomočjo zapadnih velesil — kot npr. v Jugoslaviji — kar 16 evropskih narodov — Estonci, Latvijci, Litvanci, Vzhodni Nemci, Makedonci,. Hrvatje in Slovenci, oropanih najosnovnejših človeških pravic ter nasilno podvrženih komunističnim totalitarnim režimom. Vojna, ki je požrla nepojmljive vsote denarja, uničila nenadomestljive umetniške zaklade;' ločila desetine milijonov ljudi od njihovih družin in domovine, spravila v prezgodnji grob nad 60 milijonov ljudi, je končno služila v to, da je vzela svobodo mnogim pred vojno svobodnim narodom in jih spremenila. v takozvane “satelite Sovjetske zveze”, nič manj totalitarne, krvave in imperialistične države, kakor je bila Hitlerjeva Nemčija.
M. M. Vir
i...........
MODERNI DENTISTIČNI URAD — Dr. Sherioin Laff v Chicagu je svoj zobozdravniški urad uredil tako, da bi čim bolj pripravil te, ki pridejo vanj popravljat ali zdravit zobe, v primerno razpoloženje. Bolniki dobe posebna temna očala, da jih ne moti svetloba, in slušalke na ušesa, da jih ne moti glas svedra pri vrtanju v zobeh.
Zdravniško dovoljenje so mu odvzeli
NEW YORK, N.Y. — Državni regentski odbor, ki izdaja dovoljenja zdravnikom za vršenje zdravniškega poklica, je odvzel pretekli teden tako dovoljenje 75 let staremu, splošno znanemu dr. M. Jacobsonu, h kateremu so hodili po ‘poživila’ pok. predsednik J.: ‘F: Kennedy, N. A. Rockefeller, Truman Capote, Eddie Fischer, Anthony Quinn in drugi.
Dovoljenje za vršitev zdravniškega poklica so dr. M. Jacob-sonu vzeli, ker je dajal injekcije “amphetamine”, ne da bi bolnike točno preiskal in presodil morebitno nevarnost za nje. -------------o-----
— Omela je državna roža O-i klahome, Ohia pa rdeč nagelj.
Novi vojaški vodniki Hondurasa govorijo o uvajanju demokracije
Nova vlada trdi, da mora iz vesti obsežne socialne in gospodarske reforme, če naj se izogne komunistični revoluciji.
T E G U C IGALPA, Hond. Častniki, ki so pretekli teden odstavili predsednika republike gen. Lopeza, ki je bil osumljen prejema podkupnine, so mnenja, da bodo potrebovali 5 do 10 let za izvedbo nujnih socialnih in gospodarskih reform.
Eden od njih je dejal: Mi bomo pripravili deželo za pravo demokracijo, pa jo ne bomo vrnili v roke običajnih konserva-tivnih sil, ki so izrabljale revne in nepismene.
Honduras ima okoli dva mili j ona prebivalcev, od katerih je 70% nepismenih. Država je pretežno poljedelska, gospodarske močno zaostala, zato tudi povprečni letni dohodek na osebe ne doseže niti $300.
Vojaška vlada se je lotila najprej agrarne reforme, v okviru katere bo neobdelana zemlja razlaščena in razdeljena med peljedelsike delavce, ki nimajo svoje zemlje. Konservativni krogi se reformi upirajo, toda vlada se je postavila na stališče, da je ta nujna, ker da bo sicer prišlo v Hondurasu “do krvave revolucije”. Trdi, da hoče izvesti obsežne socialne reforme, da bi deželo “zavarovala pred komunizmom”.
(
NOVICE- i vsega sveta
NOVICE- ki jih potrebujete NO VICE- ki jih dobite še sveže NOVICE- -popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
Velik presežek ¥ zunanji Irgovšsti IM v marcu ni zagotovilo za bodočnost
WASHINGTON, D.C. — ZDA so v zunanji trgovini v marcu, imele 1,38 bilijona dolarjev prebitka. To je ugodnlo vplivalo na dolar v tujih denarnih središčih, ki je nekaj dni negotovo nihal.
Presežek je res precejšen, veliko večji od februarskega, ki je dosegel 917 milijonov, toda ni še nobeno znamenje, da so ZDA v pogledu zunanje trgovine izven težav, da se vračajo k nekdanjim stalnim presežkom.
Ta je bil dosežen ne toliko zaradi večjega izvoza, dejansko je bil ta celo nekaj manjši — pač pa zaradi zmanjšanja uvoza, predvsem olja. Olja je bilo uvoženega v januarju, pred-no je stopila v veljavo uvozna carina $1 na sod, toliko, da ga je še sedaj dovolj. Poraba je namreč kljub vsemu nekaj manjša, kot je bila.
Napovedujejo, da se bo uvoz zopet povečal, med tem ko ni zagotovila, da bi se to zgodilo tudi z izvozom. Vladni strokovnjaki so namreč napovedali, da bodo imele ZDA letos okoli 10 bilijonov dolarjev primanjkljaja v zunanji plačilni bilanci.
MALI OGLASI
NAPRODAJ — 1005 E; 78 St.
hiša šest sob za eno družino, v dobrem stanju. Samo $11,900.
OD E. 185 St.
zidana hiša, šest sob za eno družino, veranda odspredaj. Manj kot $30,000.
6-6 ZA DVE DRUŽINI na Hoover Ave. od Neff Rd. v srednjih štiridesetih.
GEORGE KNAUS REALTOR 481-9300	819 E. 185 St.
(70)
FOR SALE
Air conditioner, Westinghouse, 3 speeds, 9 thermostats, one year old. $95. Refrigerator, apartment size, 1 year old. $95.
Cab 881-7122
(72)
HIŠA V NAJEM
pet sob in polna klet. Odraslim. Brez živali. Na 5807 Bonna Ave. Kličite 391-6523
(-70)
Popravljenje hiš
Za vsa zidarska, mizarska in druga dela pri popravilu ali obnovi hiš. Delo solidno, cena ugodna. Kličite 391-1771.
-(69)
For Sale
Harley bike, fully addressed, 1200 CC, 1972.
Call 361-2469
-(69)
ZIDANA ZA DVE DRUŽINI
5-	5, Grovewood okolica, 19. let stara hiša, velika kuhinja, jedilna soba, po dve spalnici v vsakem stanovanju. Polna klet. Brez madeža. Dobra investicija.
EUCLID — ZA DVE DRUŽINI
6-	6, po tri spalnice vsako stanovanje, IW kopalnica, razdeljena klet, dvojna priključena garaža. Krasna hiša.
Poslužite se prilike, ko dobite 5% povratka na te nove domove, ob Rt. 91, zidane in aluminijaste, ranči, split level, Surfside tri spalnice ranč, z dvojno priključeno garažo. Polna klet. Kličite da vam pokažemo.
, UPSGH REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	RE 1-1070
Odprto od 9. do 9.
;	-____________________(71)
Apt. For Rent
3 large rooms on E. 61 St. unfurnished.
Call 942-0620 evenings
(72)
NAPRODAJ
Radi upokojitve delikatesna trgovina z licencom C 2, V slovenski naselbini, blizu cerkve in šole. Za več pojasnila kličite 451-7487 po 6. uri pop.
(75)
New Hampshire še vedno nima senatorja
WASHINGTON, D.C. — Senatni odbor za pravila je pretekli petek poslal nazaj pred zbornico vprašanje o tem, kdo naj zastopa New Hampshire v Senatu, ko še vedno ni odločeno, kdo je pri volitvah v lanskem novembru zmagal.
Najprej so zmago priznali demokratu Johnu A. Durkinu. Ponovno štetje je zmago dalo republikancu Louisu C. Wymanu. Tajnik države New Hampshire je to uradno sporočil Senatu, kjer pa se je demokratski kandidat pritožil.
Senat spora še ni mogel rešiti, ker vsaka stranka podpira pri razpravah svojega kandidata. Republikanci so predložili nove volitve, kar pa'senatni de-mokratje niso sprejeli.

u
Klobuk išče kupca
Na dražbi starin v belgijskem mestu Liege je naprodaj klo-! buk, ki ga je menda nosil Na-j poleon v bitki pri Waterloo ju. ' Za zdaj še ni kupca.
Help Wanted Male or Female
JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’« Church. Anyone interested call 761-7740, Living quarters available.	(x)
Help Wanted Male
TURRET LATHE OPERATOR
Experienced. Do own setup. Short runs. Can use part time, 30 hours a week.
PEAMAN PRECISION 1620 E. 41 St.
(70)
Fern ah; help wanted
LIGHT BAKING
Genearal Kitchen work 7:30 A.M. to 3:00 P.M.
5 days a week Salary open
Steady work at private club downtown. Established 55 years. Fine working atmosphere. Ask for Mary Mack.
CLEVELAND CIVIC HOUSE 320 Superior Ave.
'	(75)
ASSISTANT COOK
7:30 A.M. to 3:00 P.M.
5 days a week Salary open
Steady work at private club downtown. Established 55 years. Fine working atmosphere. Ask for Mary Mack.
CLEVELAND CIVIC HOUSE 320 Superior Ave.
(75)

Karl H. Waggerl
LETO GOSPODOVO
Roman
PREVEDEL FRANCE KUNSTELJ
ococfpooooooocooooocioooaooeaoocooooaoo«

Na pol pota pa se ustavijo in se, vsi osupli in plaha, prekrižajo. Saj je tudi zadosti čudno, kako je zdaj David prikoracal z valujočo kuto skozi nočni gozd. Na desni vodi Nežiko in v levici vihti zvonec. Ne, takega od mrtvih vstalega Elijji ne moreš kar tako zgrabiti za ušesa.
Pusti zdaj zvonjenje, reče župnik in se smehlja, — je že dobro!
In potem pospremijo otroka nazaj v vas.
Toda Agata vzame malega Davida še trdo v šolo. Ti vendar kradeš, reče, tega sploh nisem vedela! In kakšne norčije so sploh to pri tako odraslem cepcu, kot si ti? Kaj naj kramarica odgovori, ka^dar bo mati vprašala, če je David zdaj razumen fant, ki se n,anj v sili lahko zaneseš?
Zakaj DaT?id naj le ve, da se
Pokoro delati. David je hotel postati puščavnik, čudodelnik.
Tako, puščavnik? Nekaj naj ti poyem: puščavniki smo mi vsi. In sicer ima Bog več veselja nad enim veselim delavnim človekom kakor pa nad vsemi pokorečimi se postopači.
Da, že, _ kaj naj David zdaj štori? Ali naj prosi patra Janeza odpuščanja, ker mu je vzel kuto? Ta siromašna krpa visi zdaj oprana v župniškem vrtu, pa tudi krava se še zmeraj ne more prav pomiriti. Lenka meni, da je duševno zmedena.
Oh, to je že spet seveda samo neumnost, je kar vsa vas prišla ob pamet? Kramarica opazuje s skrbjo in skrivno ginjenostjo malega Davida. Saj njeno srce sploh ni tako trdo, da bi ne mogla videti njegove boli, njegovega obupnega boja proti solzam. Agata je samo potuhnila
materi ne godi dobro. Spet je svoje srce in ga skrila, preveč je morala pustiti službo v trgovini ^bolelo, če je kdo zgrabil po njem. za perilo, piše, to ni bilo posebno Morda je bilo še celo veliko mehkejše in občutljivejše kot pri drugih ljudeh? Puščavniki smo vsi, pravi. Z leti se ji ljudje zmeraj bolj odtegujejo, ona za nikomer ne joka, ali včasih zmrzuje v svoji samotni izbi. Nič več je ne veseli, da bi tako brezbrižno puščala svoje okno odprto. Vse svoje življenje se je Agata hrabro borila, nazadnje ni preostal noben sovražnik več, izogibali so se je kakor nepremagljive trdnjave. In zato je zdaj Agata potrebovala nekoga, ki bi se mogla zanj biti. Ob drugem času bi vzela drugo Moniko z grmade, prav 'tako brez strahu in hladnokrvno, kakor jo je iz cerkve spremila, in ljudje bi se bili potuhnili, ker je to storila ona, prepirljiva kramarica.
ugodno mesto. Spočetka že, ali potlej je prišlo nekaj vmes. Kramarica ne more Davidu prebrati, kaj se je njegovi materi pripetilo v tej trgovini, — da je namreč nekoč vstopil neki mlad gospod, da, bi mu Monika pokazala srajce. O, ji reče nenadoma, ali se ne poznamo? To je vendar dražestno, je menil mladi gospod, čez dan prodaja perilo in ponoči drugo . ..
Da, sreča, da Monika ni vzela sssabo v mesto malega Davida, takoj je morala iti, in kam naj bi ga zdaj dala! Tudi Karel ji ni hotel verjeti nobene besede več. Že poznam tvoje laži, je vpil! iTa gospod že ve, kaj je rekel. In kako je bilo tokrat z, Dfavidom, kje je neki ostal njen vroče ljubljeni otrok? Pojdi, je rekel Karel, zgubi se! Iz tebe ne bo nič.
Pozneje pa je vendarle spet našla'Službo in morebiti bi ondi lahko idolgo ostala, v tamošnjem okolišti je ni nihče poznal. Da, a kij lih temu je bilo prepozno. Monika mora nekaj priznati... Po tisti nesreči v trgovini za perilo je mislila narediti čez vse križ, pa. se ji ni posrečilo, samo prehladila se je spet, ko je bila tako dolgo v mrzli vodi. t- Slišite, je rekla gospa, preveč kašljate! Gotovo ji nisi mogel zameriti, če ni marala imeti pri otrocih takega človeka, ki je bolehal v prsih.
In od tedaj leži Monika spet v bolnišnici. Dobro mi je, piše. Brž ko ji bo moči vstati, bo poprosila višjtega zdravnika, da ji da spet delo v kuhinji. Ne manjka ji veliko, Agata sploh ne misli, da je Monika morda hudo bolna. Žilava je, to je zdravnik sam dejal, in zato se bo vse pač dobro, končalo. Samo pred zimo ima Monika strah, saj tudi ni več tako mlada in vse jo precej tako pretrese, tista stvar s Karlom in drugo. Ali če bi dobila delo v kuhinji, potem bi imela spet upanje.
Pozdravi Davida, piše mati, in v pismo je vtaknila nekaj šilingov, te naj dene v svoj hranilnik.
Vidiš, reče Agata, mati misli, da imaš svoje stvari v redu. Ona je bolna in svoj zadnji denar da za tvojo oskrbo, ti se pa samo potepaš in norčuješ iz ljudi. Kaj pa si hotel z Nežiko v gozdu?
CHICAGO, ILL.
ALL TYPE SEWER WORK Electric redding, reasonable rates 24 hr. service. Licensed and Bonded Phone: 312 283-0666.
J & C Sewerage and Drainage
UMAKNIL SE JE — Alexander Butterfield, nekdanji Nixonov pomočnik v Beli hiši, ki je prvi razkril obstoj posnetkov razgovorov v Beli hiši na trakove, je odstopil kot upravnik Zvezne letalske uprave zaradi obsežne kritike svojega dela.
Agata je pisala Moniki, da je tudi v njeni hiši kuhinja za oskrbo, naj le kar pride, če ima veselje, naj je zdrava ali bolna. Ali Monika bi le rajši ostala v bolnišnici, bila bi samo breme za Agato. Pusti mi malo časa, odgovori. Vem, da se pregre-šam, ali daj mi, da še to poskusim! Morda le ni vse zamujeno in izgubljeno. In če bi se spet vrnil, bi mu tako rada povedala, da ga ne bo nikoli pozabila. Kupi mu za to kučmo, je takrat rekel. Ne, res, kaj takega vendar ne moreš nikoli več pozabiti.
Dobro, potem hoče Agata čakati. Za vsak primer pripravi posteljo v drugi kamri, in malemu Davidu poravna glavo, kolikor je to pri njem mogoče.
Jutri mi lahko pomagaš v pro-dajalnici, mu reče. Jutri bo Telovo.
AIR CONDITIONING, REFRIGERATION, HEATING
- REASONABLE RATES -
Call.
John's Refrigeration
851-0700
Insured & Bonded
ZA J3MEH
On: “Kako je najin sinko inteligenten. Gotovo ima svojo pamet od mene.”
Ona: “Najbrž. Jaz imam svojo še vedno.”
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Kd.	481-Xft37
r
NAROČITE SVOJIM DRAGIM MAMICAM
AMERIŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
iafarinskl dan
Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Materinski dan na sledeči naslov:
Za to darilo pošiljam znesek $......
Moje ime in naslov: ........................,......
J
____________
VSE NAJBOLJŠE JE PROSTO! — Tako vsaj trdijo občudovalci narave. Tri leta stari Lizzie Arms v San Anselmo, Kalif., prav uživa sonce in “deček” na vrtu doma, ko se ^ v “mamini” obleki spravila na tricikelj.
Dragi naročniki!
Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po p°' šti, lepo prosimo, da nam vsaj dva tedna pred selitvi]0 sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrgO' ni a redno prejemali, nam pa boste prihranili poštne stroške, kateri znašajo sedaj po 10 centov za vsako vrnjeno številko. Najlepša hvala za tozadevno sodelo* vanje!
Uprava
J

“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.”
I
1
i
I
1
I
%
1
i
I
I
i
Draga nevesta!
1
s?;
Poročni dan naj bi bil' najsvetejši, ^ naj veselejši in najlepši dan ^ Tvojega življenja

Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje j| sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti.
3
%
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
i
P
Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih naj novejših ^ katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk.
Naše cene so zmerne, postrežba
uslužna. P
Na svidenje!
SPREMEMBA VODNIKOV — Prvi voditelji skupine “Črnih panterjev” (od leve) Eldridge Cleaver, Huey Newton in Bobby Seale so se mirno umaknili in vodstvo skupine je postopno prevzela 32 let stara Elaine Brown (na desni), učiteljica v Oaklandu v Kaliforniji-
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103
MM«