258. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 10. novembra 1902.
XXXV. leto
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse letu 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za poSiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 b. Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — ZaQoznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tis a, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankuvati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnlštvu naj so^bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Volitve v Idriji.
Iz Idrije, 9. novembra.
Občinske volitve so izpadle, kakor se je pričakovalo. Zmaga klerikalcev v tretjem razredu, v prvem in drugem pa narodno napredne stranke. Vendar se ni računalo na tolik vspeh napredne misli, klerikalci prodrli so le vsled sleparije v tretjem razredu z neznatno večino 15 glasov, v drugem in prvem pa tako sramotno propadli, da so bili kar poparjeni. Med razumnimi ljudmi klerikalna klika xiima niti toliko pristašev, da bi zamogla postaviti kandidate. Občinske volitve pokazale so določno in najsijajneje, da je Idrija narodno - napredno mesto in kot tako tudi ostane. V vseh treh razredih je dobila narodna - napredna stranka 188 glasov, klerikalci 167 in socialni demokrati 69, torej ima napredna stranka nad klerikalno 21 glasov večine. Klerikalna stranka propada bolj in bolj, bila je pač nekdaj na površji, a ne bo nikdar več, za to so nam priča minole občinske volitve. Našim volilcem pa vso čast, da so nastopili tako odločno in se niso vstrašili terorizma klerikalcev.
Najzanimivejša je bila pač volitev odbornikov v tretjem razredu. Klerikalci pripravili so se najbolje. Večer na večer v teku 2 mesecev pridušala sta Mihec ia Oswald klerikalne korifeje za svojo ožlin-drano politiko. Vedeli so, kak udarec bi bil za stranko, ako propade tudi v tretjem razredu ali pa klavrno zmaga. Napeli so vse sile, naj stane, kar hoče. Porabili so najumazanejša sredstva, le da bi si pridobili privržencev in zmagali s precejšnjo večino. Pred in pri volitvi sleparili so na vse možne načine, sosebno s pooblastili. Ker je bilo več sleparskih pooblastil in se je od klerikalne strani zgodilo več nepravilnosti, bo volitev najbrže ovržena. V predvečer volitve sklical je pop Oswald shod, katerega se je vdeležilo kakih 40 volilcev. Tu je še jedenkrat oju-načil svoje pristaše s svojim hropečim glasom.
Kdor je slišal ta večer govoriti tega popa, predstavljal si je, da ima blaznega
LISTEK.
O današnji ženi.
(Predavanje gdč. Zofke Kvedrove v „Sloven 8kem ženskem druStvu".) (Konec.)
Da so se pa tudi ženski ženiji uve ljavili, to ve vsak. Že v starem veku in vse do današnje dobe. To mora vendar frapirati vsakega misleca, da so si ženske osvojile v zadnjem času skoro prav na vseh poljih človeškega delovanja priznavanje in čast. V slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi, pesništvu, pisateljstvu, v žurna-listiki, v vedi povsod srečate danes ženska imena, ki delajo čast svojemu narodu. Poljaki slave svojega največjega sodobnega pesnika v ženski, v nemški literaturi, v francoski, v angležki itd. so zastopane ženske tako mnogoštevilno in častno, kakor še nikoli. Ženska zastopa v novem ruskem kiparstvu jedno prvih mest, na Ogrskem poverja vlada uredništvo strokovnega lista za umetno obrt, prepušča prireditev in vodstvo razstav v inozemstvu — ženski, ki je stara nekaj nad 20 let itd. itd. Kdor tu ne vidi napredka, je slep.
človeka pred sabo. Obnašal se je kakor norec, v jedni roki držal je zadnjo številko »Jednakopravnosti«, v drugi pa žepni robec ter gromel na nevedne svoje pristaše, da so bili v strahu, da se podere svet. Zatrjeval je klerikalnim mamelukom, da bo prvo delo klerikalne stranke, če zmaga, da odpravi realko. Radi verujemo, saj klerikalci ne znajo drugega, kakor razdirati. Vpil je dalje, kako bo sedel na županskem stolu bankerotni trgovec Kos, pristen klerikalec, ter skrbel za svoj žep — pardon blagor svojih volilcev. In klo-basal jim še več takih prismodarij, da se tudi najbolj zabitim klerikalcem že pre-neumno zdelo, zategadelj tudi to pridu-šanje ni izdalo mnogo. Rjovenje Osvval-dovo, sleparije, pijača, shodi, hujskanje, vse ni pomagalo nič. Zmagala je zavednost!
Največ preglavice delali so klerikalcem socialni demokrati. Preprečiti se je moralo, da ne nastopijo samostojno ali vsaj ne volijo z liberalci, kajti v tem slučaju bi bilo po klerikalcih. Poskusili so najprvo s hinavščino, imenovali so samo tri svoje kandidate, druge tri pa so prepustili socialnim demokratom. Vabili so socialne demokrate na svoje shode, sami pa posečali pod vodstvom Mihca njihove. Rotili so jih, naj vendar gredo skupno proti idrijskim liberalnim kapitalistom (!) in še jedenkrat pomagajo žlindri. Ko je pa na nekem klerikalnem shodu g. Rinaldu povedal klerikalcem, kar jim sliši, bilo je konec klerikalne ljubezni do socialnih demokratov, razkrinkana je bila klerikalna hinavščina. Oswald penil se je od jeze nad nepokorščino socialnih demokratov, da se je bilo bati za njegovo dobro rejeno telesce. »Mihec« ali »frk na Dunaj« pa je zavestno izjavil, da bil on tudi brez socialnih demokratov izvoljen za poslanca. Le počasi, g. Arko, tako gotovo bi bili propadli že dopoldan, da ni bilo socialnih demokratov, kakor ste ravno z glasovi teh popoldan zmagali. To ve v Idriji vsakdo, in skrajno infamno je, i toliko zlobnostjo kaj takega trditi. Na vašem mestu ne hotel bi pogrevati takih stvari, ki niso posebno častne.   Ni se še slišalo, da bi
Pri vseh svetovnih preobratih so posredno ali neposredno sodelovale ženBke, danes so pa še osobito poklicane, da tudi one posežejo v javno življenje. Faktum je, da računajo vse stranke, napredne ali konzervativne, prav povsod z vplivom ženstva.
In vkljub temu vendar ni potreba, da se ženske odtujijo ali izneverijo svojemu ženstvu. Tista otročja bolezen ženske emancipacije, ki je obstajala v opičenju moških manir, v ostriženih laseh, moških kravatah itd, je že povsod prebita. Ako je kdo gledal kdaj slike znamenitih žen v raznih ilustrovanih časnikih, se je lahko prepričal, da so skoro vse kazale ono lepo, plemenito ženskost, ki vedno krasi naš spol, pa naj že obstoji v priprosti ljubkosti mladosti ali pa v do-brotljivem smehljaju starejših let. Ako kažejo današnji obrazi žensk v primeri s slikami naših prababic markantnejše poteze in malo več eneržije, nam to gotovo ni v škodo. Skoro vse danes znamenite ženBke imajo ono lepo žensko ljubeznivost v občevanju z vsakim, ki je le še oplemenjena s temeljito naobrazbo in širokim duševnim obzorjem. Večina njih so srečne, vzorne soproge, vzgledne matere in spoštovane in ljubljene od vseh dobrih
prosil katoliški dekan za glasove »brez-verskih« socialnih demokratov, kakor tudi ne, da bi zadnji pripomogli jezuitu do zmage, ki je razun tega še v službi delodajalca. Zato pa je bolje molčati o stvari, ki ni ne za enega ne za drugega častna. Socialnih demokratov, ki so se dali vjeti pri zadnji deželnozborski volitvi za klerikalce, nekaj radi maščevanja nad narodno stranko, nekaj radi tega, da so pokazali svojo moč, sedaj ni bilo več možno premotiti. Stopili so v boj kot poštena stranka, ki ne prodaja svojih načel. To pa je jezilo klerikalce in ker so videli, da niti z lepimi besedami niti z grožnjami ne opravijo nič, poslužili so se najumazanejšega sredstva — podtikanja. Ako ne moremo pridobiti socialnih demokratov za se, na-hujskajmo jih proti narodni stranki. Nekaj dni pred volitvami so se našli tipografi-rani listki, s katerimi se je na najnesram-nejši način žalila socialna demokratična stranka. In res se je to imfamno delo podtikalo narodno napredni stranki. Zavrnilo se je to odločno, saj je bilo vsakemu znano, da se je narodna stranka ogibala vsemu, kar bi moglo razburiti socialne demokrate. Klerikalcem pa, vspričo njihove korumpirane nravi in ker pri njih namen posvečuje sredstva, ni hilo težko storiti kaj takega. Vendar so avcialni demokrati trezno in objektivno presodili ta slučaj. Vse spletke niso izdale nič. Klerikalna stranka je uvidela, da mora sama v boj. Nastop klerikalcev je bil zategadelj klavern, niso si upali upiti in razgrajati, kakor so ni upali pri deželnozborski volitvi ob asistenci socialnih demokratov. Vzpričo tega in dobre organizacije narodnih ter socialnih demokratičnih delavcev se je vršila volitev mirno. Ko se je izvedel izid, ni bilo znati klerikalcem, da so zmagalci, neznatna večina, s katero so zmagali, poparila jih je popolnoma. Niti jednega odobravajočega klica se ni čulo! šele, ko so bili med stenami pri golažu, so nekoliko oživeli, a tudi to malo veselje kalilo jim je prepričanje, da bodo drugi dan sramotno poraženi.
ljudij, kateri jih poznajo. Kdor pozna zakulisne razmere, bo vedel, da je mnogo zdravnic omoženih zopet z zdravniki, žurnalistinj z uredniki in javnimi politiki, profesoric s profesorji itd. in da skupno delujejo s svojimi soprogi v blagor človeštva. Mislim, da taka razmerja le še pripomorejo k medsebojni ljubezni in sreči, k medsebojnemu razumevanju in spoštovanju.
Kar je gospod dr. Robida govoril n. pr. o takozvani prvi ljubezni, ki temelji skoro vselej le v občudovanju telesne zu-nanjščine ljubimca, velja, in še v dvojni meri, tudi za moški spol in ne samo za prvo petošolsko ljubezen. Poglejte na pr. naše pesnike. Kaj pa opevajo njihove lju-bimske pesmi — oči, usta, lase, rast — samo zunanjost. V resnici bi bila v veliki zadregi, ako bi me kdo vprašal, naj povem par stihov iz naših pesnikov, opevajcčih lastnosti značaja ali duše ženske.
Tisti tolikrat hvaljeni cvet prve mladosti, ki tako hitro odleti, ni niti izrazit, niti nenadomestljiv. Ženska je vselej sama kriva, ako se že s štirindvajsetimi leti zanemari, ako je že po prvem otroku uvelo bitje brez dražesti in vabljivosti. Skoro vselej  je to znak duševne revščine in
-i- —■—-^mm
Po volitvah.
Od Drave, 8. novembra.
Izid deželnozborskih volitev v kmet-ski^skupini je bil za nas Slovence povo-ljen in v ljutomerskem okraju celo časten. Nepričakovan je bil izid teh volitev v mestni skupini; osobito, kar se tiče mesta Ptuj, bilo je pričakovati, da dobimo znatnejšo in večjo manjšino, kakor pri prejšnjih volitvah. Takrat je dobil naš kandidat g. Ivan Kočevar skupaj 247 glasov, letos dobil je naš kandidat gosp. dvorni svetnik dr. M. Ploj samo 229 glasov. Vzrok temu majhnemu nazadku tiči v tem, ker so se duhovniki načeloma vzdržali volitve — po našem mnenju iz jako sebičnih in nizkotnih nagibov. Na drugi strani pa je zakrivil poraz deloma naš kandidat sam, ker se je a priori smatral samo — š t e v i 1 n i m k a n d i d a t o m, ter se iz tega vzroka ni prikazal med vo-lilci. To je menda zakrivilo ali provzročilo dejstvo, da v Rogatcu ni dobil niti jednega glasu.
Naš kandidat bi se bil z ozirom na svoje ravno tako previdno, kakor vspešno delovanje v državnem zboru iahko prikazal med volilci in jim razložil svoj program. Ljubeznivo in dvorljivo osebno občevanje se prikupi m rsikateremu omah-Jjivcu in bojazljivcu .er ga oe>rči in oju-nači. Kar se posebno mesta Ptuj tiče, se mora priznati, da ni bilo tako nevarno, prikazati se med volilce, saj bi se bil lahko skliceval na tisto laskavo čestitko, katero mu je svoj čas gospod Ornig sam kot župan deželnokomornega mesta Ptuj doposlal ob p: ili ki imenovanja dvornim svetnikom upravnega sodišča; v tej čestitki je izrazil g. Ornig sam svojo radost nad tem, da je baš Ptuj taisto mesto, kjer je svoja detinska leta preživel.
Priznati pa se mora, da bi bila taka osebna dotika z volilci kočljiv poskus za našega kandidata; kaj bi pa on odgovoril na vprašanje, ali pojde v deželni zbor ali ne?
To načelno vprašanje še spodnješta-jerski merodajni politiki in voditelji sedaj puščajo v nemar. Vse je nekako megleno
ubožnosti dotične ženske. Ako je ženska duhovita in pametna in ako ima kaj temperamenta, bo s štiridesetimi leti še vedno interesantna. Saj to že estetika zahteva, da se človek ne zanemari. Jako karakteristično je tudi to, da se zanemarijo in da tako hitro ostare ravno tiste vzorso-proge in vzor matere, ki se ne zanimajo prav za nič druzega, kakor za kuhinjske lonce, otročje zibeli in strgane nogavice svojih soprogov, ki nič ne čitajo, nikamor ne zahajajo in niso v nobeni zvezi z duševnim življenjem svojih soprogov ali celo zunanjega sveta. Nikakor ni naravno in v smislu narave, da žena ostari in od-cvete, kadar dobi moža in otroke. To je le njena krivda. Seveda, ako ne živi po zahtevah narave, ako vedno sedi le doma, ako ne pazi na svoje zdravje, ako se ne oiblje, mora uveneti in ostareti. Ženski ni treba paziti na svojo lepoto, na svoje zdravje naj pazi, pa bo lepa in interesantna tudi še v starosti. Zakaj ravno tiste uvenele, prezgodaj uvenele in ostarele ženske toliko hodijo okrog zdravnikov in lekaren? Ker zanemarjena narava re-belira proti onemu življenju med štirimi zidovi, proti temu, da se jo je zlorabljalo leta in leta. Samo poglejte, kako se giblje
zamotano, prikrito. Z ozirom na to nejasnost programa so bili volilci in agitatorji nekako zmedeni in zmešani. Pravi se sicer res, da tajnost osigura vspeh.
V volilni borbi to ne velja, to opazujemo pri krščanskih socialistih na Du naju. Radi tega nas to navidezno nazadovanje ne plaši, tem manj, ker smo bili svedoki velikih volilnih sleparij, ki so jih smeli nasprotniki uganjati v prilog svo jega kandidata.
Volil je meščan, ki je bil pred par leti obsojen na celoletno ječo radi hudo delstva goljufije, a nihče ni ugovarjal, da še postavna doba rehabilitacije ni potekla. Volila je ženska, ki je glasovala za »Ka-košnjaka« — a volilna komisija je v svoji bistroumnosti hitro spoznala, da meni dr. Kokoschinegga; volila je 841etna starka, ki je pozabila ime kandidata, tako da se ji je ime prej na uho šepetati moralo, a vrnivši se iz sobane, na glas vprašala še-petalca: »Hab' ich recht gesagt ?« itd.
S takimi zvijačami in sleparijami pridobila je nasprotna stranka nekaj več glasov, tem lažje, ker se od naše strani ni nihče brigal za reklamacije.
Sedaj so volitve končane; ohranili smo svojo politično posest neprikrajšano; sedaj pride doba tihega, a vztrajnega dela v naših bralnih društvih, na naših shodih itd., tam si moramo podati roke, in sicer vsi razumniki, učitelji, obrtniki, zmerni duhovniki itd., ukoreniniti moramo ljudstvu v dušo in srce geslo »proč od Gradca« doseči moramo to, kakor je bivši poslanec g. dr. Fran Rosina na nekem shodu svetoval, da naš slovenski kmet in okoličan ne bode nič pri nemčurskih trgovcih kupoval — recimo, vsaj tri mesece ne — potem smemo upati, da se v doglednem času vremena zjasnijo. Bodimo tako značajni, pošteni in jekleni, kakor vrli posestniki volilci ljutomerskega in ormoškega okraja. V to pomozi Bog!
Jusie milieu.
V Sijubtja i5c 10. novembra.
Notranji položaj«
Jutri se bo v avstrijski zbornici nadaljevala debata o Korberjevem jezikovnem načrtu. Pričakuje se, da bo Korber znova označil svoje stališče v jezikovnem vprašanju ter Nemce in čehe pozval, naj odgovore na njegove temeljne načrte s protipredlogi. Položaj pa se pri tem najbrže ne bo prav nič razjasnil ter se smatra isti v političnih krogih za zelo resnega, ki se ne more dolgo zdržati. Odločitev se pričakuje za drugo polovico tekočega meseca. Sredstva, s katerimi se hoče to doseči, so seveda še tajna, ali pa najbrže celo vladi nejasna. Od sedanje debate, ki že polni tretjo sejo, so stranke in vlada več pričakovale, kakor se je do-sedaj doseglo. To, kar so si obe preporni stranki med seboj in na račun vlade povedale povdarjalo se je že večkrat. Pozitivni predlogi se niso od nobene strani stavili. Sedanja debata bi naj bila nekak preludij k spravnim pogajanjem. Tu bi naj stranke povedale vpričo vseh zastopnikov in vlade, kaj se naj iz pogajanja izloči in kaj se naj na novo v ista pritegne. Tega pa nista
taka še mlada, tridesetletna žena, kake so njene kretnje, njena hoja! Nobene živahnosti, nobenega življenja! To se menda ne spodobi, to se menda ne strinja s častjo matere in soproge, zato tiste lene, odmerjene kretnje, zato Bog ne daj živahnosti ali gibčnosti, hitre hoje, tekanja, telovadbe ali drugega športa. Kaj je potem čuda, da se narava maščuje, da ne postanejo take ženske samo grde in dolgočasne, ampak tudi sitne in bolehave? Tudi otroci takih žensk ne bodo tako žilavi, tako duševno in telesno nadarjeni in razviti kakor od mater, ki so si znale še do poznih let ohraniti telesno in duševno svežost, gibčnost in prožnost.
Zato krenite na druga pota ! Pri mladini začnite, skrbite, da se duševno in telesno razvije, da je zdrava in sveža na duši in telesu. In osobito dekleta ne odgajajte tako, da bodo s tridesetimi leti že starke, ne omračujte jim duha že v nežni otroški dobi s srednjeveškimi predsodki, ne puščajte jih vplivom fanatizma in verskih ekstremov. Naj rastejo v novo, svežo generacijo, ki se bo z lahkoto osvobodila nazadnjaštva in vzgajala svoje otroke v svobodne, močne in zdrave ljudi po duši in telesu!
povedala niti glavna govornika B a r n -reither in Krama i. Vlada bi mirno poslušala še tako dolgotrajne debate, dokler so tako nedolžne in enolične, ako bi se ji ne mudilo z vojno predlogo. Ker pa je vladi predvsem na tem, da si pridobi parlament za to predlogo, je mogoče, da bo sprožil Korber jutri nekaj prav sladkih fraz, ki naj bi vladi parlamentarne stranke vsaj tako dolgo zagotovile, da dobi vojna uprava zahtevane rekrute, Korber pa bud getni provizorij. Toda Cehi so postali napram Korberju že preveč nezaupni. Zato pa se je bati, da razžene parlament usodni
— § 14
Balkanski nemiri.
Vsa poročila iz Balkana se strinjajo v tem, da so nemiri v Macedoniji in Al baniji udušeni. Ustaške čete so se umaknile v gorovje. General Cončev leži ranjen, vodja DonČev je ujet ter so ga s pristaši vred odvedli v Kistendil. Podpolkovnik N i k o 1 o v je baje zbežal v gozde pri Rilovi; o Davidovu pravijo, daje padel v boju, dočim se podpolkovnik J a n-kov skriva ter čaka ugodnega trenotka, da zbeži iz dežele. Potemtakem je 400 oboroženih ustašev brez voditelja ter je pač naravno, da cela uprizorjena akcija za sedaj zaspi. Iz tega pa se ne sme sklepati, da je gibanje v Macedoniji za vselej udu šeno; s prihodnjo spomladjo se je temuč bati novih, a to silnejših izbruhov.
Cesar Viljem II. na Angleškem.
V soboto je prispel nemški cesar na svoji ladji »Hohenzollern« v Port Vic tori a«. Tukaj ni bilo oficialnega sprejema ter ni bila niti postavljena častna straža. Od tam se je odpeljal s posebnim vlakom v Shorncliffe, kjer ga je sprejel občinski zastop le kot imetnika dragonskega polka. Seveda je cesar tudi po svoji navadi počastil svoj polk z dolgim nagovorom, šele v \Volfertonu, kamor je dospel nemški cesar zvečer, sta ga pričakala angleški kralj in kraljica. Ves sprejem je bil naravnost hladen, kakor na povelje, brez vsakega navdušenja. Skazovalo se mu je le toliko časti, kolikor mu je gre kot vnuku umrle angleške kraljice Viktorije. Narod angleški pa je ostal hladen. To je povdarjalo tudi angleško časopisje, ki dolži nemško politiko, da zadnja leta. naravnost deluje na oškodovanje, porS-žanje in odtujenje Britanije. Take nazore o Britaniji sta pokazala v imenu nemške politike posebno Bulow in "VVatder-see. Najbolj pa je vzbudilo angleško ne-zaupnost nemško pomnoževanje mornarice, ki ni v nikakem razmerju s kolonijami Nemčije. S tem je pokazala Nemčija, da se pripravlja resno na tekmovanje v pomorskem gospodstvu, kjer je dosedaj v Evropi Anglija kot edini rival. Pa še več! Strokovnjaki, ki so videli nove nemške vojne ladje, trdijo, da so iste tako konstruirane, da so namenjene le za boj ne daleč iz domačih pristanišč. Angleška ima za kaj takega ostre oči. Zato pa sprejema nemškega cesarja, kot svojega prikritega nasprotnika, z vso rezervo.
Najnovejše politične vesti. Poljski klub je imel v soboto s Korberjem daljše posvetovanje, ki pa položaja ne spremeni. — Konservativni češki veleposestniki so sklenili, da se jezikovne debate več ne udeleže.
— Ministrska, ozir. parlamentna kriza na Ogrskem je baje neiz 6 gib na, ker ni upanja, da bi v sedanjem državnem zboru prodrla vojna predloga. — Poveljnik 13. voja v Zagrebu je postal feldcajgmajster Hugo pl. Klobus, dosedanji poveljnik 9. voja v Jožefovem. — Zaroka nemškega prestolonaslednika? Nedavno se je govorilo, da se zaroči nemški prestolonaslednik s princesinjo Tyro, hčerjo danskega prestolonaslednika. Sedaj se zopet raznaša vest, da se zaroči s hčerjo vojvode Cumberlandskega, ki je tudi vnukinja danskega kralja. — Glede italijanskega vseučilišča v Inomostu so bili pri naučnem ministrstvu italijanski poslanci. Minister je izjavil, da za sedaj ni misliti na ustanovitev te univerze iz političnih vzrokov ter z ozirom na slovansko prebivalstvo na Primorskem. — 30 milijonov primanjkljaja izkazuje španski državni proračun.
— Stalna komisij a za razstave. Nižje-avstrijska obrtna zbornica je sklenila, ustanoviti za Avstrijo stalno komisijo za ude-
ležbo pri svetovnih razstavah. — O b -strukcija v nemškem državnem zboru se je že pričela z dolgotrajnimi govori. V sobotni seji se je stavil predlog za odgoditev zasedanja ter za spremembo opravilnika. — Za obvezni civilni zakon je vložil v danskem državnem zboru justični minister posebno predlogo.
Dopisi.
Iz Vinice se nam poroča o novi zgradbi mostu čez Kulpo po najnovejšem Hennebique sestavu sledeče: Pred 17. leti se je bil postavil most čez Kulpo pri Vinici, most z zidanimi podstavki in z leseno zgornjo konstrukcijo, katera pa je v teku 17 let postala neporabna. Postala je bila torej potreba leseno konstrukcijo izmeniti s konstrukcijo trajnejega sestava.
Kulpa je pri mostu abnormalno široka, tako da je most dolg 124 m in ima osem odprtin. Z napravo, oziroma z novo konstrukcijo se je pričelo dne 27. avgusta t. 1. sporazumno s Kranjsko in Hrvatsko in to vsled tega, ker doprinaša Kranjska 38%, Hrvatska pa 62% k tej novi zgradbi.
Novi most se dela po najnovejšem sistemu »Htmnebique«. To je betonska konstrukcija, armirana z železom. Takih sistemov je več, ali Hennebique-ov je iz znanstvenega, kakor tudi iz praktičnega stališča, smelo trdim, na najvišji stopnji, kajti pri tem sistemu nastanejo na obteženi gredi sile, ki materijal deloma raztezajo, deloma stiskajo.
Beton je namreč telo, katero zamore pritisk podnašati, nikakor pa ne natezanja. Vsled tega je na mestih, kjer bi moralo v betonu nastati natezanje, udelana železna armatura, katera ima nalog podnašati natezovanje. Na ta način se železo in beton medsebojno popolnujeta in v tem leži velika prednost sistema Hennebique.
Širina ceste na mostu je 3 5 m, levo in desno pa je pot za pešce, ki je ograjen z železnim naslonom.
Dovršenje mosta se pričakuje do 25. t. m. in mesec pozneje bode obteženje in predavanje mosta javnemu prometu.
Razlog, zakaj se je ta betonska kon-strucija izbrala, je ta, da je razmeroma cena majhna, kajti cel 124 m dolg in 45 m širok most stane brez podstavkov le 40.000 K, ter odpadejo nadalje tudi vsi stroški za vzdržavanje mosta.
Želeti je, da bi sedaj tudi za našega kmeta zelo občutna mostarina odpadla.
To zgradbo mostu je prevzelo pod-vzetništvo Prister, Deutsch ih Dubskv v Zagrebu, kateri so koncesionarji inženirja Hennebique-a, kateri je vzel na svoj sistem patent v vseh kulturnih državah.
To v poduk in kratek čas nezmotljivemu, resnicoljubnemu »Slovenčevemu« dopisovatelju o otvorjenem viniškem mostu kot v dokaz njegove »brbljavosti«.
Šilnov.
Obrambna sredstva proti klerikalizmu.
(Dalje.)
Klerikalizem se je tako zajedel v slovenski narod, da bo treba največjega napora in dolgoletnega dela, predno se doseže ločitev, predno se narod osvobodi tega parasita. Klerikalizem skuša kot posvetno politični sistem se polastiti vsega, kar zamore bodisi direktno ali indirektno vplivati na narod v neklerikalnem smislu Poleg zakonodajnih zastopov in javnih korporacij dela zlasti na to, da omreži narod z vsakovrstnimi društvi. Pred vsem se snujejo seveda pobožna društva, ki negujejo tercijalstvo, a snujejo se tudi druga: gospodarska, ki naj spravijo narod v gospodarsko odvisnost od klerikalcev, in izobraževalna, v ka terih se narod tako izobražuje, da slepo ! tava za klerikalci. Proti gledališču j ščujejo, ker goji svobodno umetnost. Ko i bi se v gledališču predstavljale igre s klerikalno tendenco, igre, ki bi na i mišljenje ljudstva vplivale v klerikalnem smislu, bi klerikalci nič ne imeli proti gledališču. Seveda gledališča, kjer imajo ljudje kaj duševnega vžitka in kjer se jim razširja obzorje, klerikalci ne marajo. »Glasbeno Matico« puste v miru, samo ker prireja tudi koncerte, v katerih se pojejo klerikalcem všečne skladbe cerkvenega značaja, »Umetniško društvo« pa so od rojstva sem pobijali, ker se je postavilo na stališče svobodne umetnosti.
Da se obranimo klerikalizma je treba skrbeti, da se zavirajo
klerikalna društva in da se iz vseh narodnih društev odstrani klerikalni vpliv. Ta klerikalni vpliv je zlasti občuten pri »Slovenski Matici«.
Posebno skrbe klerikalci, da ljud" stvo ne dobi v roke neklerikalnih spisov, časnikov in knjig. V tem oziru delajo z največjo strastjo in brezobzirnostjo. Narod naj čita le to, kar mu dajo čitati klerikalci, izve naj le to, kar mu povedo klerikalci, da ne začne misliti s svojo glavo, s svojo pametjo. Ilavliček-Borov-sky, znameniti češki publicist, je že pred davnimi leti izrekel, da je samo jedno sredstvo, narod duševno povzdigniti, ako se v njem vzbudi ljubezen do čitanja. To velja še danes. Šola je ljudstvo naučila čitati, a tisti, ki res čitajo, ki si žele zdrave dušne hrane, morajo zajemati iz mlake klerikalizma. Nam se dozdeva, da spada med najvažnejše naloge narodno-napredne stranke, preskrbeti narodu zdrave dušne hrane. Toliko imamo društev, toliko je naprav, za katere mora občinstvo žrtvovati, a društva, ki bi med narodom širilo dobre knjige, še danes nimamo. »Družba sv. Mohorja« ima velike zasluge, a vzlic temu je resnica, da vpliva na narod v klerikalnem smislu in je veliko kriv, da tičimo še tako globoko v klerikalizmu.
Narod naš postopa pri podpiranju društev neekonomično. Podpirajo naj se res potrebna in koristna društva, ne pa tudi nepotrebna. Posebno potrebno pa bi bilo društvo, ki bi izdajalo popularno-znanstvene in beletristične knjižice po taki ceni, kakor so bile edicije Gabršče-kove »Slovanske knjižice«, a izbirati bi se morali beletristični spisi, ki so primerni narodu, znanstvene razprave, politične, zgodovinske, naravoslovne in druge pa bi morale biti kar mogoče popularno pisane, a v modernem duhu.
Polegftega bi bilo posebno pozornost posvečevati ljudskim knjižnicam, a delali je tudi treba, da se kar najbolj razširi napredno časopisje, ker časopisje vpliva bolj, kakor vse knjige in vsi shodi.
Velevažno je tudi podpiranje šole. S tem, da čuvajo šolo oblastva, ker skrbe, da deluje v smislu veljavnega zakona, še ni dosti storjeno. Klerikalizem podkopava šolo sistematično in dosledno in zastavlja vse sile, da paralizuje dobri vpliv šole in vzame učiteljstvu ugled in veljavo. Zato pa je treba, da vsi rodoljubi kar mogoče pospešujejo šolo in pomorejo učiteljstvu. Slednje pa ne bo moglo svojo misije izpolniti, ako se mu ne da prime, na plača. Dobra šola je mogoča samo tam, kjer je učiteljstvo ma-terialnovprimernih razmerah vsaj tako, kakor je na Štajerskem. To je minimum, kar se mora dati kranjskim učiteljem. (Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V L j u b 1 j a n i, 10 novembra.
— Ujeli so se! Pod naslovom »Zopet laž o Ljudski posojilnici« je »Slovenec« v četrtek pisal: »Slov. Narod« je včeraj poročal svojim vernim, da je falit-nemu liberalcu agentu E. Kristanu posodila Ljudska posojilnica 10.000 kron in da bo vse izgubila. Ljudska posojilnica ni udeležena pri E. Kristanu niti z vinarjem. Narod si je o Ljudski posojilnici stvar popolnoma izmislil.« Tako je zatrjeval škofov list. Ko smo čitali to »Sloven-čevo« notico, smo kar strmeli nad toliko predrznostjo. Vedeli smo namreč iz popolnoma zanesljivega vira, od udeležene osebe same, od g. Kremsirj a, kako stvar stoji. G. Kristan je menico izdal, g. Kremsir jo je akceptiral in »Ljudska posojilnica« je natomenicoodštela tisočake. Dr. Šusteršič je s svojo notico v »Slovencu« mislil natresti občinstvu nekaj žlindre v oči, al' vse njegove mahinacije mu niso pomagale. Sobotna »Laibacher Zeitung« pri-javilaje edikt, iz katerega je ra z v i dno , d a to ž i upravni odbornik g. Karol K a u s c h e g g a k -ceptanta omenjene menice na plačilo dotične svote. Gospod Kauschegg je »Ljudski posojilnici« samo ime posodil. Kdor pozna poslovanje z menicami, ve, da je to silno lahko. Storil je to, da gre tožba na njegovo ime in ne na ime »Ljudske posojilnice«, a če tožba ne bo imela vspeha — in to je gotovo, ker g. Kremsir ne more plačati, sotožena njegova žena pa je mladoletna — trpela bo izgubo »Ljudska posojilnic a«. Šusteršič bi bil bolje storil, da je na našo prvo notico lepo molčal, kajti sedaj se mu smeje vsa Ljubljana.
— Korošcev poraz in njegovi nasledki. Klerikalci spoštujejo ljudsko
voljo, o kateri sicer toliko besedičijo, samo takrat,   kadar  soglaša  z duhovniško voljo, sicer pa nikdar.  To priča volitev v Ljutomeru.   V sobotnem »Slo vencu« je zloglasen prefekt Korošec razložil svoje mnenje o tej volitvi.   Mož se kar ne more potolažiti, da je propadel. S tem, da je bil poražen Korošec, je bila poražena  »vzvišena   katoliška   ideja« in porazila sta jo jungovstvo in liberalizem!! Korošec   pravi,   da   je  bil  on jedino pravi kandidat  in  da so  tisti rušili disciplino, ki so glasovali za gosp Koče-varja. Ta je tudi lepa! Narodni volilni odbor   sploh  ni  postavil kandi data in je torej vsak smel delati in glasovati, za kogar je hotel.   Če so smeli duhovniki agitirati za Korošca, smeli so drugi agitirati  za   g. Kočevarja. Slednji se je kandidaturi odpovedal, predno je Korošec nastopil kot kandidat. S Koroščevo kandidaturo se je položaj spremenil.  Korošec je rušil disciplino, ker je na  svojo   pest   kandidiral,   ne   da bi vprašal narodni volilni odbor. Sicer pa je v tem oziru vsako prerekanje nepotrebno. Klerikalci se jeze, ker to pot ni obveljala njihova volja in zato napovedujejo   sedaj   boj.   Tako   se godi povsod,  koder nalete klerikalci na kak odpor. Prepričani smo tudi, da začno klerikalci obljubljeni boj, pokazali so to pri mestnih volitvah, katerih se niso hoteli udeležiti.
— Konsum v Marnbergu in klerikalna zlobnosi.  V Marnbergu gode se čudne reči, o kojih smo deloma že poročali. A ni jih še konec in jih tudi tako kmalu ne bo. Sedaj se je tukaj mudil »nad vse  prebrisani  revizor« Pele. Kjer pa se ta mož pokaže, tam pride za njim navadno državni pravdnik. Tako tudi pri nas. Proti konsumarjemje uvede no kazensko postopanje zaradi hudodelstva goljufije in drugih de-liktov. V petek opoludne odvzele so se našemu konsumuvse knjige. To pa je konsumarje tako razburilo, da so sklenili se maščevati. Pele jim je delal seveda korajžo. Takoj so odposlali v stanovanje nekega  liberalca (v posojilnični hiši) dva hlapca z naročilom, da naj snameta vsa okna v tem stanovanju! Ker se toni posrečilo, dobil je naš pristaš pismo  od »krščanskega« Klobučarja in župnika Žmavca, v kojem se mu je zagrozilo, da ako ne sprazni do pete ure zvečer stanovanje, se ga bode deložiralo!  Opomniti treba, da stanovanje še ni bilo odpovedano in da so hoteli naši  konsumarji izvršiti deložiranje bre z vsake odpovedi!! Ko so pa opazili, da hoče naš pristaš nasil-stvo sodnim potom preprečiti, vpadel jim je pogum in sporočili so »delikventu«, da še lahko  ostane v stanovanju.  So se pač zbali tožbe radi motenja posesti, še bolj pa § 83. kaz. zak. — Še nekaj: Ponosno se je preje vozil Klobučar čez trg, sedaj pa ga je tako  sram pred ljudmi, da se vedno pelje po ne ravno suhih in lepih kolovozih za trgom. To je moral tudi Pele že dvakrat okusiti; noč ga je prinesla, podnevi pa jo je odkuril s Klobučarjem p o skrivnih k o 1 o v o z i h! Je moralo biti prijetno, kaj ne?
— Imenovanja pri železnici. Postajenačelnik v Matuljah pri Opatiji g. E. Malovrh je premeščen v Trbovlje, postajenačelnik v Trnovem pri Ilirski Bistrici g. Fran L a v r i č pa v Matulje.
— Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani volila je 200 kron v petek na Vači pri Litiji umrla Marija Primožič. Blag ji spomin in naj bi našla obilo posnemalcev!
— Poročil se je danes gospod IvanLovšiniz Ribnice z gospico Anico Šliber iz Selc pri Škofji Loki. Iskreno čestitamo!
— Umrla je danes v bolnišnici v Ljubljani Ljudmila Čeme, bivša učiteljica na Raki na Dolenjskem, hčerka urarja Černeta. Rahla ji zemljica!
— Repertoire slovenskega gledališča. Jutri, v torek, se uprizori prvič na slovenskem odru valika burka s petjem — pravzaprav opereta — »Brez denarja« (»Armes Madel«). Veliko Girardijevo ulogo — Skoka — igra in poje g. Fr. Lier, ki je še od lani v najboljšem spominu iz operete »Mamzell Nitouche«. V u logi Marjetice nastopi gdč. Kočevarjeva, učenka g. ravnatelja Fr.
Gerbiea. Nadalje imajo večje uloge g. Bole š k a, g. Verovšek.g. Dobrovoln^, gospa Danilova, gospa Dobrovolna in gdč. Rilckova. Pri opereti sodeluje ženski operni zbor ter vojaški orkester. Pojo se samospevi, dvosperi. čveterospevi in razni zbori. Opereta »Armea Madel« se igra povsod z največjim uspehom, ker je velezabavna in gledalec ne pride iz smeha. Opereta je dobro pripravljena. Režijo ima g. Lier, ki je igro okusno uprizoril.
— Slovensko gledališče. Preteklo   soboto se  je  ponovila Albinijeva krasna opera »Maric on« na slovenskem odru. Repriza je pridobila kakor stvarno tako oblikovno.   V prvem oziru zvišal se je splošni utis opere vsled nastopa junaškega tenora g. VIČ k a v vlogi fra. Do rotiča. Post tot diserimina reru m je našel ta odlični pevec pot v slovensko gleda lišče. Dasi vloga tega agitatorja, namreč Dorotičeva, ni obsežna, posega le parkrat v dejanje, toda na teh mestih je drama-tiski tenor neizogibno potreben, da dvigne igro na vrhunec, katerega je zaželel skladatelj. Te dve mesti sta v prvem in drugem činu, kadar Dorotič roti in navdušuje svoje rojake, vstati zoper Francoze in tedaj, kadar ga na gradu Lukavcu zalotijo Francozi. G. Vlček je kakor ustvarjen za dramatiško-tenorske uloge. Dasi ne pogrešaš milobe v njegovem čilem, krepkem glasu, vendar leži vrlina v oglajeni, muzikalni deklamaciji.  S to pridobitvijo in spričo drugih, občinstvu že precej dobro znanih  solistiških  močij,  strnil se je za našo opero nekak železen obod, s katerim bo prav lahko vstrajati v tej sezoni. Glas g. Vlčka se čuje kakor v višini, v sredini in nižini jednake melodične vrednosti. S temi vrlinami pa se strinja njegova, odru povsem prikladna zunanjost. Kolikor smo vprvič mogli posneti, igra navedeni gosp. tenorist tudi skrbno, premišljeno in spretno. Z jedne strani  je pripomogla izborna režija po g. Aschenbrennerju, z druge strani navdušeno  igranje  kakor pevanje že zadnjič navedenih solistov in zborov, kakor moških tako ženskih, k temu, da je repriza vsekako nadkrilila prvo uprizoritev. Jako   fino  se  je posrečila, kar se mora pripomniti posebej, fikcija s »kolom«. Plesati bi ga bilo imelo pač več parov, toda, ker to ni izvršljivo na našem odru z našim materijalom in sredstvi, katera so nam na razpolago,  smo  iz  srca zadovoljni z užitkom, katerega sta nam dala kolo ple-sujoča g. Lier in gdč. K reisova. Veselje je bilo gledati mikavno, gracijozno se vrtečo mlado plesalko.   Ni dvomiti, da je spričo vsega tega vspeha »Maričon« popularna že po dveh uprizoritvah, da se pa bodo posamezne, prekrasne pevske točke udomačile  prav hitro v Slovencih sploh. Sobotne predstave »Maričon« se je udeležilo več gostov iz Zagreba, med njimi tudi g. fml. Čamič in kanonik dr. S u k. Predstava je bila jako animirana ter se je pevkam  in  pevcem  opetovano  ploskalo pri odprti sceni.
— Deželnozborske volitve na Koroškem. V soboto so se vršile ožje volitve v novi splošni kuriji. Kakor znano, so pri prvi volitvi zmagali nemški nacio-nalci samo v jednem okraju, v ostalih treh okrajih pa so njihovi kandidatje prišli v ožje volitve. Pri teh so sedaj nemški nacionalci povsod zmagali.
— Akademični slikar Grohar je prišel včeraj opoldne v Ljubljano in sicer iz Beneške Slovenije. Šel je naravnost v svoje stanovanje, ki pa je uradno zapečateno. Nato se je nastanil v nekem tukajšnjem hotelu, kjer ga je danes zjutraj policija aretovala in ga potem izročila deželnemu sodišču.
— iilch bin ein Defraudant", je upil danes ponoči v Kendovi gostilni v Židovski stezi neki gost in je zahteval, da se pošlje po dva policaja, da ga bosta zaprla. Poslali so res po policijskega stražnika, kateri ga je odpeljal, a temu je tujec — brezposelni ključarski pomočnik Josip Huber — pripovedoval, da se je le zaradi tega izdal za defravdanta, ker nima nobenega vinarja pri sebi, da bi bil plačal v gostilni ceho 3 K in se je bal, da bi ga bili iz gostilne vrgli in nabili.
— Agent za obleko. Delavcu Ivanu Zliku na državnem kolodvoru v Šiški je neki agent pomeril obleko in mu je isti dal 4 krone are. Desedaj še ni videl ne obleke, ne are in ne agenta.
— Nezgode. V soboto popoludne se je pred Sušnikovo prodajalnico na Zaloški cesti 71etni Alojzij Gašperšič, sin delavca, stanujočega na Zaloški cesti št. 13, igral s slamoreznim strojem, kateri ga je prijel za levo roko in mu sredinec zmečkal. — Josipu Kosovelu, 21 let staremu zidarju pri Faleschiniju, je istega dne pri stavbi Urbančeve hiše padel težek kamen na levo roko in mu tudi sredinec zmečkal. Oba ponesrečenca sta prišla v bolnico,
— Najdene in izgubljene reči. Na južnem kolodvoru so bile v času od 1. do 7. t. m. najdene, oziroma oddane sledeče reči: nemške molitvene bukvice, palica in dežnik s koščenim držajem. — Na Dunajski cesti je bila najdena lorinjeta. — Na poti od Prešernovih ulic čez Marijin trg do Wolfovih ulic je bil izgubljen zlat privesek z rudečim kamnom.
— V svarilo kupovalcem premoga na drobno.   Danes dopoludne je policija dala ustaviti nekega premogar skega hlapca,  ki je  prodajal  po mestu premog na drobno v vrečah. Vreče s pr^ mogom so pretehtali in so našli, da no bena vreča s premogom  vred ne tehta 50 kg. Vreče so bile pravilno plombovane.
— Nepreviden voznik. Fija-karski hlapec Josip Lipar je včeraj popoludne vozil na križpotu Dunajske ceste in Prešernovih ulic tako naglo in neprevidno, da je pred kavarno »pri Slonu« stoječega hlapca Jožefa Štrukelj na podrl na tla, kateri se je na desni roki poškodoval.
— Kavo ukradel je v soboto popoludne v Perdanovi prodajalnici neki posestnik iz Domžal. Blagajničarka ga je pri tatvini zasačila in poklicala policij-stražnika. Medtem jo je tat popihal iz prodajalnice in je stekel, a stražnik ga je ujel.
— Ponesrečil je pri nakladanju blaga na južnem kolodvoru delavec Fran Cunder, stanujoč v Jenkovih ulicah št. 11. Spodrsnilo mu je in je padel na voziček, s katerim je prevažal blago in se na levem spodnjem stegnu poškodoval.
— Tatvina. Slikarskemu pomočniku Francetu Smoletu na Opekarski cesti j*l 7. t. m. med delom na Zaloški cesti neznan ta- iz suknjiča, katerega je imel na oknu, ukradel bankovec za 20 kron.
— Hud bik. Delavec Jernej Jager je v soboto popoludne gnal po Poljanskem nasipu mladeg.i bika, kateri ga je trikrat na tla vrgel. Neki desetnik je prišel Jagru na pomoč, sicer bi mu bil bik ušel.
— Na mesečni semenj v soboto, 8. t. m., je bilo prignanih 680 konj in volov, 289 krav in 69 telet. Skupaj 1038 glav. Kupčija je bila prav ugodna, posebno za govejo živino. Kupci so prišli iz Morave, Tirolskega in Italije.
— S tira skočil je včeraj pri Trbižu stroj pri vlaku št. 1715, vsled česar je imel vlak štiri ure zamude.
— Najden denar.   Včeraj dopo ludne je bila v bližini  nemške cerkve najdena manjša svota denarja. Naslov naj ditelja se izve v »Narodni tiskarni«.
* Najnovejše novice. Velike sleparije so razkrili v pariških bankah, kojih ravnatelj je bil neki Bloch. Ravnatelja in dva upravna sveto valca so zaprli. — Nepoštena mestna uprava. Ogrsko ministrstvo je suspendiralo 31 uradnikov mestne uprave v Zomboru. — Največja kjigoveznica v Nemčiji, ki jo je imela delniška družba v Lipskem, je napovedala konkurz. Pasive znašajo 1,115000 mark.— Zoper dvojezične napise na železnici Buje-Poreč so imeli ondotni župani protestni shod. — Pet konjskih tatov so ubili prebivalci v Kijevu, ko so jih zasačili ravno pri tatvini. — Velike zlate rudnike bo razkrili v Vzhod-j nji Afriki, ki je last Nemčije. Novi rud-1 niki baje prekašajo po svojem bogastvu F celo one v Johannesburgu. — Napadalec na kneza Obolenskega, neki I Kačura je bil obsojen v dosmrtno prisilno ■ delo. — Vilo Borgheze v Rimu ji kupila na javni dražbi italijanska država za 3 milijone lir ter jo prepusti kot dar mestu. — Gledališče je zgorelo v Revalu. Zgoreli so vsi rekveziti in instrumenti. — Novo ekspedicijo na severni pol priredi prihodnjo spomlad profesor N a n s e n.
Društva.
— Veliki orfej je priredilo pevsko društvo „Slavec" sinoči v „Nar. domu" v Sokolovi in veliki dvorani. Odbor je hotel prirediti zabavo v največjem slogu in z naj-
različnejšim programom. Vojaška in meščanska godba, petje zbora, dramatična igra, komični prizori, Šaljiva loterija, damsko tekmovanje za dobitke, bitka s korijandolijem in papirnatimi bombami ter končno trije plesi obenem naj bi nudili občinstvu vseh slojev razveseljevanja v obilju. „Slavec" je res orfej tudi lepo priredil in žrtoval mnogo, da bi vztregel vsem zahtevam. Žal, da ga je velik del občinstva to pot pustil na cedilu, tako da je bila polna jedva ena dvorana. Namera „Slavca" : združiti hkratu vse ljubljanske na-odne sloje v našem „Narodnem domu" ter zjediniti vse vrste boljšega in najboljšega narodnega občinstva pri skujmi, neprisiljeni zabavi, se — žal — ni posrečila. Vzlic temu "dejstvu pa je konstatovati, da je prisotne ves spored v nastalih razmerah docela zadovoljil. Promenadui koncert obeh kapel je bil zanimiv iu lepo izvajan. Presenetila je zlasti društvena godba, ki je igrala izborno ter prekosila vse svoje dosedaje uspehe. Sinoči se je pokazalo, kako krasno napreduje ta civilna godba, ki je igrala najtežje stvari s precizno eksaktnostjo. Novi g. kapelnik No-vaček dela čast godbi ter je z uspehom lahko ojiravičeno ponosen. Pevski koncert je obse-zal dvoje velikih zborov, ki ju je „Slavec" zapel točno in popolno.  Žel je mnogo odobravanja. Murnikov „Bucek v strahu" je v istini smešna igrica, ki je vzbudila seveda dokaj smehii in strmenja. Najboljša sta bila g. Verovšek in g. Lier. G. Danilovi je nagajal izgovor r-ov. Damsko tekmovanje se ni moglo razviti dovolj, ker je nedostajalo podjetnih tekmovalk. A dobitki so bili res krasni. Tudi  šaljiva loterija  se je v  celem dobro obnesla. Koriandolija se je razmetalo mnogo, in gospodje so razdali nebroj šopkov društ/u na korist. Ples v veliki dvorani je bil prav animiran ter je trajal skoraj do 5. ure zjutraj. Tako se je veselica splošno, moralno obnesla in dela „ Slavcu" čast.
Telefonska in brzojavna poročila.
Shod v Kostanjevici.
Kostanjevica 10. novembra. Včerajšnji shod narodno napredne stranke je bil tako znamenita manifestacija, da jo bodo klerikalci pomnili. Govorila sta dr. Tavčar in dr. Triller. Zbralo se je okrog 6 00 naprednih mož. Klerikalcev je pod vodstvom dveh kaplanov prišlo kakih 50. Prišli so z namenom, da bi shod raz g nali. Čim so začeli razsajati, so jih naši razpršili. Prišlo je do malih prask, nakrat je neki klerikalec potegnil nož in ranil mladega Colariča, sina vele-uglednega posestnika Colariča. To je naše silno razburilo. »Farje ven" je zaorilo in nagnali so klerikalce, da so bežali. Kaplana sta bila klofu-tana in ob tla vržena ter sta morala bežati na farovško dvorišče, njih pristaši pa so se grdo te-peni poizgubili. Shod se je potem mirno nadaljeval in dovršil. Navdušenje je bilo velikansko.
Gradec 10. novembra. Petdese-torica narodno-naprednih visokošolcev pozdravlja z velikim veseljem zmago in izvolitev g. Josipa Kočevarja, moža čisto narodnega mišljenja — proti propadlemu intrigantu!
Duuaj 10. novembra. Ministrski predsednik Koerber je bil včeraj in danes pri cesarju v avdijenci. Sprejeta sta bila pri cesarju tudi Jawor-ski in baron Morsev.
Dunaj 10. novembra. „N Fr. Pr.8 pravi v današnjem večernem listu, da je sedanji krizi v okom priti le, če se doseže sprijaznjenje Čehov z vlado. Temu namenu bo posvečen tudi govor, ki ga bo Koerber imel v jutrišnji seji poslanske zbornice.
Opatija 10. oktobra. Za nemško cesarico je bilo tu najeto stanovanje. Cesarica pride po novem letu in ostane tu do velike noči. Predno odide, pride sem tudi nemški cesar, ki se tu snide z avstrijskim cesarjem.
Praga 10. novembra. V Litoms-ficah in v Bečovu so imeli Nemci velike shode, na katerih so se vnemali za nemški državni jezik
Kolonija 10. novembra. „Koln. Ztg. poroča, da odstopi Pobedonos-cev ob novem letu in da postane njegov naslednik grof Sergij S. Šere-metjev.
Boston 10. oktobra. Komponist Mascagni je bil tu aretiran, češ, da je prelomil kontrakt, a proti kavciji 10.000 dolarjev zopet izpuščen.
VABILO
k
občnemu zboru
dijaškega podpornega društva „Radogoja"
v Ljubljani
ki bode
dne 22. novembra 1902 leta
ob šestih zvečer •w mestni dvorani«
Dnevni red:
1. Ogovor predsednikov.
2. Poročilo tajnikovo.
3. Poročilo blagajnikovo.
4. Volitev odbora. *)
5. Volitev računskih preglednikov.
6. Posameznosti.
V Ljubljani 7. novembra 1902. V imenu odbora: dr. Iiovro Požar     Ivan Hribar
t. C. tajnik. t. č. predsednik.
*) Določbe pravil glede občnega zbora se
glase:
§ 13. Odbor šteje poleg predsednika in njegovega namestnika 13 členov. Vsi členi morajo voljeni biti izmej ustanovnikov in rednih členov; vendar pa v odboru ne sme biti več kot 7 ustanovnikov. Poleg predsednika in podpredsednika mora stanovati vsaj sedem odbornikov stalno v Ljubljani. Ostalih 6 odbornikov voli se tako, da ima Kranjska (zunaj Ljubljane), Štajerska, Koroška, Goriška, Trse z okolico in Istra po jednega zastopnika v odboru.
§ 19. Redni občni zbor je vsako leto meseca julija ali avgusta in zboruje v Ljubljani.
§ 20. Občnemu zboru pridržano je:
a) voliti predsednika, njegovega namestnika in trinajstero odbornikov;
b) voliti tri društvenike za preglednike računov;
c) imenovati častne člane;
č) sklepati o računskem sklepu in proračunu
ter o poročilu računskih preglednikov; ti) sklepati o premembi pravil:
e) jemati v pretres samostalne predloge dru-štvenikov;
f) sklepati o razpustu društva.
§ 21. Občni zbor sklepa o vseh predlogih z nadpolovično večino glasov. Kadar je jednako glasov, odločuje predsednik.
§ 22. O samostalnih predlogih društvenikov se sme le takrat obravnavati, ako so bili 14 dnij prej naznanjeni društvenemu odboru.
Za veljavnost sklepa o premembi pravil treba je, da glasujeta zanj dve tretjini navzočih društvenikov.
§ 23. Obravnave občnega zbora, kateri je sklepčen, ako se ga udeleži vsaj SO društvenikov, vodi predsednik ali njegov namestnik.
Vsak društvenik ima pravico pooblastiti sodruštvenika, da ga zastopa na občnem zboru, vendar pa nikdo ne sme imeti več kot pet glasov.
Za legitimacijo pooblaščenčevo zadostuje lastnoročno podpisana izjava pooblastilčeva.
Borzna poročila.
Žitne cene v Budimpešti
dne 10. novembra 1902. Termin.
PSenica za april
Rž „ april
Koruza ,. maj
Oves „ april
50 60 50 50
74G 650 670 6 35
Efektiv.
Se komaj vzdržuje.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Štev. 22. Dr. pr. 1220
V torek, II. novembra 1902.
\ o \ i i f <« ! Noviteta!
Prvič na slovenskem odru:
Brez denarja.
Opereta v treh dejanjih in šestih slikah. Spisala L. Krenn in K. Lindau. Uglasbil L. Khun. Dirigent H. Benišek. Režiser Fran Lier.
Biagajnica it odpre ob 7. uri. — Začetek ob 1 ,8. ari. — Konec po 10. ari.
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. In lir, peh, polka Leopold II. it. g.
Prihodnja predstava bode v petek, 14. novembra.
Mdteorologično poročilo.
VI«ina nad morjem 800'S m. (srednji cracnl tlak 786-0 mm.
		Stanje				■ <
>	Cas opa-	baro-	2.*	Vetrovi	Nebo	
!§	zovanja	metra	i s			•s s
		v mm.	—' ti EH B			M p.
8.	9. zvečer	739 0	85	brezvetr.	dež	||
9.	7. zjutraj	738 1	74	si. vzh.	oblačno	
*	2. popol.	7364	10 0	al. jvzhod	oblačno	\H i**
■	9. zvečer	736 0	86	si jvzhod	j oblačno	|
10.	7. zjutraj	736 0	82	si. vzhod	oblačno	o o
n	2. popol.	7374	94	ar. jug	oblačno	
Srednja temperatura sobote in nedelje 87f in 87°, normale: 5'4° in 51°.
Učenca
kateri je dovršil 2. razred srednje šole, sprejme se v manufakturno trgovino
3(otzbek 6 Jfostevc
(2766-2)       Sv. Petra cesta štev. 4.
Ivan Ilovšu\ JSnica Iiovžii\ioj. ^Slifiar
poročena.
3tf
niča.
.Selce.
Ivan ^er|e ;%r|e roj. Lovšin
ma
^l>rsf.
poročena.
lA-
ličnica.
(2785
Ces. kr. avstrijske       državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra li»02. leta. Odhod li Ljubljan« juž. kol. Proga oea Trbil Ob 12. ari 24 m po aoci osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenafeste, Inomost, Monakovo, Ljubuo tez, Selžthal v auisee. Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjatraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, cez Selzthai v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthai, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, cez Selzthai v Solnograd, Lend-Qastein, Zeli ob jezera, Inomost Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klem Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lupsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, luomost, Monakovo. iTrst-Monakovo direktni vozovi 1. in II. razreda.) — Prog* v Novo mesto ln v Kočevje. Onobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1, ari 5 m popoludne istotako, ob 7. uri b ca zvečer v Novomesto, Kočevje. J?nnoa v Ljubljaao juž. kol. Proga s ln>iz*. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Duuaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Isl, Aussee, Ljubno Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda^. — Ob 7. uri VA m zjutraj osobn: vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari Iti m dopoludue osobru vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb. MarijiLe »are. Pizea, Bade-jevice, Solnograd, Line, Steyr Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, inomost, Zeli ob jenro, Lend-tiastein Ljubno Celovec, Št. aiohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m po-po'udnt osobni viak z Dunaja, Ljabua, Selzlbala, Beljaka, Celovca, Monakovega, lnomosta, Frrttsenstesta, Icntaiiia — Ob b. uri 5i m zvečer o^cbui viak s Dunaja, Ljabna, Beljaka, Celo •<"-*. Pontabla, črez Selzthai iz lnomosta, Šolnograda. uieit* ln EosevjA.  Osooui vi
zjatraj iz Novega meota in K> popoludne iz Straže Toplic, Nc ob d. uri 3o m ivećer istot Ijaze drž. kol. v iamoik. M *£& rc zjutraj  ob 2. uri 5 : 50 m zvečer in cb  10 ari ob nedeljah  in prazaikih > Prihod v Ljuhijaao drž. ko vlaki:   Ob b. uri  4D m sj dopoludne, ob 6. uri 10 m i zvečer, poslednji 7lak le ob samo v oktobru
U Novaka ; 44 a in m Dčevja u: 1* i.jac-Db .'. ari ob 6. uri |i vlak ;e itearu. -j»   Mesar« i . uri 6 ii-i uri 55 m raznikih in
Mlad mož
išče službe kot portir, dninar, sluga v trgovini ali v pisarni. Govori slovensko, nemško in laško. Gre tudi na deželo.
Ponudbe pod: „Sluga" na uprav ništvo »Slov. Naroda«. (2782—2)
Poskusite
J. Klauer-jev
»Triglav*
xa z* z* savn i rastlinski lil* «e »- :
Ogreva in oživlja želodec in tel6.
Probuja tek in prebavo.
Daje dobro spanje. (415-221)
Edini založnik In Imetnik:
Edmund Kavčič v Ljubljani.
!!Redka prilika!!
Čudovito po ceni!
400 komadov za I gld. 80 kr.
Mično pozlaCena, 36 ur natanko idoča anker-ura s sekundnim kazalcem, s 31etno garancijo, 1 eleg. double verižica za gospode, en pristen srebrni prstan, fino pozlačen s tirkis kamnom za gospode ali dame ; 1 par pristno srebrnih uhanov, oba c. kr. puncirana; 1 ff nastavek za smodke z jantarjem; 1 ff žepni nožek; 1 prekrasni port-mone; 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov 3% zlata; 1 prelepo žepno toa'etno zrcalce z etuiem ; 1 lepo žepno pisalno orodje; 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 držalo za pisma, za vsakogar prmerco; 36 komadov japansko-kitajskih čudežnih orakeiskih vedeževalcev, ki vzbujajo veliko veselost in poleg tega še 300 raznih predmetov, ki so za hišo potrebni. Vse skup z uro, ki je sama vredna tega denarja, stane JL c^lcft. €30 kjr*. Odpošilja po poštnem povzetju ali če se denar prej pošlje. (2772—2 „Versandfhaus"
Krakov
Riziko je izključen. Za neugajajoče se vrne denar.
J       manilo! g^<—•
Vljudno naznanjam, da se dobi v moji mesnici
na Tržaški cesti štev. 13
volovsko, telečje in prešičje meso vsake vrste
Užar nepretrgoma ves dan.
Z odličnim spoštovanjem
(2714-2) Alojxlj Kunej, mesar.
Zasebni plesni pouk
v velikem salonu hotela „Pri Maliču".
Dovoljujem si velecenjenemu p. n. občinstvu omeniti, da se pričnejo plesni tečaji za gospode in dame iz boljših rodbin v torek, dne 11. novembra, ob pol osmih zvečer. Plesni tečaji za otroke ln mladeniče, plesni tečaji samo za dekleta, plesni vajni tečaji za dorasle se začnejo prihodnji teden.
Posebne ure se dajejo ob vsakem dnevnem času. Plesni pouk v zasebnih družbah in zasebnih hišah v vseh antičnih in modernih plesih po lahko in urno umljivi metodi. Docela nov program novih in moderno figuriranih plesov. — Zglasi in vpiše se vsak dan od 10. do 12. ure predpoldne in od 3. do 5. ure popoldne V hotelu „pri Slonu".
Z velespoštovanjem
Criullo Morterra
(2730—1) plesni učitelj.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOD
8    Nova trgovina. |
g
o o
o
o o o
Usojava si vljudno naznaniti, da sva otvorila začetkom t. m. C»0 popolnoma novo urejeno 2j|
g  trgovino z
S na Sv. Petra cesti št. 4.
oo
Priporočajoča se za obilni obisk, zagotavljava za solidno in točno postrežbo ter bilježiva z odličnim spoštovanjem
(2763-2)
3(otzbek & 3(ostevc.f
o o o o o o o o o o o
Na lovu na Rožniku
so bili v četrtek izgubljeni trije majhni, rumeni jazbičarji. — Kdor jih dobi, naj jih proti primerni nagradi odda na Franca Jožefa cesti št. 5, v komptoarju
(v pritličju) pri g. Jos. Pleiweisu. (2791—1)
Hišnica j£2
Vpraša se na Kuhnovi cesti štev. 23, I. nadstropje. (2787—1)
Pogreša se siv,
črnolisast
(2792-1)
(prepeličar), ki sliši na ime »Stoj«, z znamko št. 9 Isti naj se odda proti primerni nagradi na Kongresnem trgu št. 6.
r    Veliko denarja! ^
do 1000 K na mesec morejo si pošteno prislužiti osebe vsakega stanu (kot postranski zaslužek).
Natančneje pod ,.Reell 118" na anončni oddelek MERKUR, Stuttgart, Schickstr. «. (1)
se proda iz proste roke
hiša št. 163
obstoječa iz 7 sob, 2 kuhinj in 1 kleti, potem iz dveh hlevov, novozgrajenih na traverzah, v popolnoma dobrem stanju.
Vpraša se pri lastniku Jerneju Globočnik-u, Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 11, ali v c kr. konc kupčijski pisarni realitet Josipa Perhauz-a, v Ljubljani, Dunajska cesta št 6.      i2737—2)
4«ri«Mfen^te&^«^wMmww^MM«vOT
flote! „pri Slonu".
Danes, v ponedeljek, dne 10. novembra in jutri, v torek, dne II. novembra 1902
gostovanje priljubljenega pevskega komika (2783)
Jožefa Steidlerja
z družbo iz Danzer-jevega Orfeja z zanimivim komičnim sporedom.
Začetek ob 8. uri.   Vstopnina 50 kr.
Razglas.
Posojilnica v Mariboru podeli
za šolsko leto 1902 3  iz ustanove ranj-cega gospoda Franca Rapoca devete rim vlsokošolcem podpore v znesku 300 kron.
Pravico do teh podpor imajo dijaki slovenske narodnosti, posebno iz mariborskega in soštanjskega okraja.
Prošnje za podporo, obložene s krstnimi listi, spričevali uboštva, spričevali o skušnjah in z indeksi, vlože naj se pri posojilnici v Maribora do 20. novembra t. 1.
V prošnji naj se tudi omeni, uživa li prosilec že od drugod kako podporo in v katerem znesku.
V Mariboru, dne 9. novembra 1902.
(2784) Ravnateljstvo.
3   Sloveči profesorji
2 medicine in zdravniki pri-2 poročajo
I tinkturo za I i želodec
I lekarnarja PJGCOli-ja I  v tjubljani
S        dvornega zalagatelja
% Nj.svet. papeža
kot sredstvo, ki krepča želodec, vzbuja tek, pospešuje prebavljanje in odprtje telesa, posebno zdravilna za one, ki trpe na zasta-ranem zaprtju. Tinkturo za želodec razpošilja lekarnar Piccoli v Ljubljani v Skatljicah z 12 steklenicami za K 2.52, s 24 steklenicami za K 480, s 36 steklenicami za K 7—, s 70 steklenicami za K 13 —. (Poštni paket pod 6 klg.) (1607—10) 3
Jsdajatolj in odgovorni uvodnik: Di. It»d TitJui.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.