Bil DOLENJSKI LIST VSAKA MISEL NA SKOPJE RAZŽALOSTI Tudi trebanjske občane je pretresla katastrofa v Makedoniji Zđaj so obrazi že mirnejši; otroci, ki pozabijo vse hudo najprej, se včasih tudi že nasmejijo. Grenkoba v potezah Vladimire Turk pa bo ostala: kar je vrezala groza potresa, »i moč pozabiti... Preberite v podlistku na tej strani, kako je doživela potres v Skopju Turkova družina »Grozno Je bilo slišati,« pravi Dana Kojič, prodajalka v poslovalnici št. 1 trgovskega podjetja Gradišče v Trebnjem. »Prvič sem slišala za tragedijo v Makedoniji v petek ob 11. uri dopoldan v prodajalni«. Obvestil nas je poslovodja, ki je poslušal radijska poročila.« — »Kako se je odločil vaš kolektiv pomagati?« — »Razen drugega bomo dali tudi enodnevni zaslužek.« — »Ali cte pomislili, kako bi jim sami pomagali?« — »Da! Takoj, ko sem slišala o nesreči, sem bila pripravljena dati kri.« — »Bi jo zdaj dali prvič?« — »Ne, že 8-krat sem jo dala. Dobila sem že srebrno medaljo.« — »Bi vzeli v svojo družino otroke makedonskih ponesrečencev?« — »Zakaj pa ne? Rada. Saj imam tudi sama triletnega sinka.« V Dobovi so dati pol milijona V pretekli številki našega lista je~ bilo objavljeno, da je Podjetje za popravljanje voz v Dobovi prispevalo 50.000 din, kar pa ni res, ker je omenjeno podjetje darovalo kar pol milijona dinarjev. VIDEM-KRŠKO: pomoč narašča Do 2. avgusta so v občini Viđem-Krško zbrali že za ".614.0OO din pomoči za pone-sretence v Skopju. Razen te-ea k občinski štab za pomoč Pnpiravil dve ekipi za električna dela ter ekipo za ključavničarsko-varilna dela, ki sta pripravljeni za odhod t okrajno skupino. Akcija za zbiranje pomoči v denarju in materialu lepo Poteka še naprej. V Vidmu-Kršlkem imajo vse pripravljeno tudi za sprejem 40 otrok iz Skopja. Pomoč obratne ambulante Kolektiv obratne ambulan- ™ v tovarni papirja na Vid- Je prispeval 300.000 din ?* Pomoč ponesrečenim ob Katastrofalnem potresu v Skopju. Brežice sprejele makedonske otroke 4. avgusta zjutraj so Brežice sprejele 113 makedonskih otrok, s štirimi vzgojitelji, ki so v dveh skupinah pripotovali iz Skopja. V Zagrebu sta jih pričakovala poslanca v republiški skupščini, .lože Ogorevc in Fanci Volčanjšek. Brežice so bile za sprejem pripravljene. Organizirali so avtobuse podjetja »Prevoz«, zdravnKke, medicinske sestre, rešilne vozove in drugo. Internat je bil pripravljen sprejeti 120 otrok, trgovski podjetji »Ljudska potrošnja« in »Krka« pa sta preskrbeli obutev in obleke. V kratkem enotna organizacija pomoči Zadnji dan pred zaključkom redakcije smo. zvedeli, da bo po navodilih Glavnega štaba za pomoč Skopju organizirana po vsej Sloveniji pomoč tako, da .bodo vsi štabi' poslovali na enak način. Zato je potrebna reorganizacija štabov. 2e te dni bodo začasni štabi za pomoč Skopju prenehali delati, nove štabe pa bodo imenovale občinske skupščine in bodo delovali v njihovem sklopu kot oblastveni organ. Prva skupina, v kateri je bilo 82 malih Skopjancev in tri vzgojitelji, je prispela v Brežice okrog osme ure, drugo skupino z 31 otroki in vzgojiteljico pa so z avtobusom pripeljali iz Zidanega mosta. Takoj po sprejemu so bili otroci zdraviliško pregledani, nahranjeni, preoblečeni in vsak v svoji postelji-V Brežicah so storili vse, d:i bi se najmlajši prebivalci porušenega makedonskega glavnega mesta v Sloveniji počutili kot doma. IVAN ŽIVIC Dana Kojič, prodajalka v STP Gradišče v Trebnjem: »Kri dam za ponesrečence ...« Kako strašno je moralo biti... »Jaz pa sem slišal za potres v delavnici po radiu,« nam je povedal krojač Jože Miklič iz Ponikev. »Takoj smo prenehali delati in smo brez glasu poslušali poročila. Nekaj časa sploh nismo mogli delati, tako nas je pre-sunila ta novica. Zdelo se nam je strašno. »Le kaj bo k ljudmi, smo se spraševa- METLIKA: denar, pšenica, krvodajalci in MDB Do 5. avgusta je občimki štab za pomoč Skopju v Metliki zbral naslednji' prispevke: Invalidski zavod je daroval 590.000 dinarjev (820.000 din v gotovini, 180.000 din pa kot odpoved dvodnevnemu zaslužku), delovni kolektiv občinske skupščine je prispeval 45.000 din, cestno gradbišče na Gorjancih enodnevni zaslužek, delovni kolektiv vinske kleti pa 20.000 dinarjev. Po* leg tega so krajevne organizacije Socialistične zveze zbrale prispevke med svojim članstvom, ki je darovalo: na Suhorju 52.880 din, v Jugorju 16.146 din, Rakovcu 6116 Curiluh 19,420 din, Svržakih 6100 din in 20 kg pšenice. Radovičih 10.956 din, Lokvici 44.870 dinarjev. I)raširili 74.300 dinarjev, Dobravici 18.800 din, Podzemlju 29.000 din in 700 kg pšenice. Primostku 17.376 din, Rosalnicah 15.884 din, krajevni organizaciji SZDL v (liabrovcu in Radovljici pa sta zbrali nad 500 kg pšenice. Skupaj so v metliški občini nabrali 3 milijone 833.150 dinarjev in nad 1000 kg pšenice. Skupaj so v metliški občini nabrali 3 milijone 833.150 dinarjev in nad 1000 kg pšenice. Poleg te* ga se jc prijavilo več kot 700 krvodajalcev. Zadnje dni pa zbirajo tudi prijave za mladinsko delovno brigado, ki bi delala pri obnovi Skopja. „Potres je hujši kot vojna... k Povedala VLADIMIRA TURK, ki je vaiarc*01na v nedeljo zvečer dopoto-ja qV Novo mesto iz porušenega Skop-zjutr itlaeedij'' ki je predzadnji petek Sjj 00 5.17 prizadela glavno mesto daia. ked°nije, je kot očividka pove- trtemItne" SIr>o lepo stanovanje v čega h] Nadstropju novega stanovanjske- hoteia x v Ulici mar^ala Tita. bIizu je tjjf Makedonije in Doma JNA. Ker Petek" tiste dn' huda vročina, sem v đa bi Zg0.daJ vstala in očistila okna, Oblek, mi ne Dil° kasneJe prevroče. Za de n S6m lahko> bolJ sIabo obleko lati v k K?Ula natikaće tur za'";ela j. «ltrn i] takrat, ko Je že padlo v rJuho T8 Ba »J0lcK"ila ven, zavt • ker je bil tjol, nakur smo planili na stopnišče. Tam je bilo že polno ljudi. Z največjo možno hitrostjo smo pritekli na dvorišče, tam pa je bil tak dim, da nismo videli eden do drugega cez kup kamenja in lesa smo splezali na sredino dvorišča In vsi zbegani gledali okoli sebe. Okrog nas so bile visoke hiše, zato si nismo upali ostati. Prebili smo se na glavno ulico. Ljudje so bili na cesti taki, kot so planili iz postelje; nekateri v pižamah, drugi zaviti v rjuhe, tretji goli. Vsi so bežali, iz ruševin pa so se slišali obupni kriki, da se je človeku trgalo srce. Zemlja se je še vedno tresla . . Zagledali srno porušeni hotel Makedonija, Dom JLA in številne druge hiše. Kaj več nismo ogledovali, ker smo hiteli na sredino trga, kjer Je bilo že precej ljudi. Tam smo čakali .. Cez slabo uro so ekipe JLA že začele reševati ponesrečence izpod porušenih zgradb. Nam so naročili, naj gremo ven iz mesta. Odpravili srno se takoj, ozirali pa smo se nazaj, kjer je ostalo vse, kar smo si v nekaj letih s težko mujo nabavili. Rešili smo le golo življenje! Ko se Je nekoliko razkadilo, Je mož oficir moral v službo, mi pa smo šli z njim, da bi ostali skupaj. Blizu njegove pisarne smo bili vso noč zunaj, tla pod nogami pa se še niso umrrila. Kdor je imel kam iti, je šel, zato sem se tudi jaz odločila za pul v Slove- nijo. Toda kako? Brez obleke? Brez denarja? Mož je v spremstvu miličnika odšel do našega bloka. Stavba še stoji, je pa menda hudo poškodovana. Previdno je stopal po stopnicah do stanovanja, tam pa zagrabil, kar mu je v trenutku prišlo pod roke: nekaj kosov vrhnje obleke, tri brisače in nekaj čevljev. Na perilo ni pomislil in tudi ni bilo časa, ker so se potresni sunki zelo često ponavljali. To je vse, kar smo zaenkrat rešili. V soboto zvečer smo šli iz Skopja. Ko je vlak odpeljal iz porušene postaje, se je zemlja spet precej stresla, tako da je v vagonih nastal preplah. Brez vozne karte smo prišli v prepolnem vlaku do Beograda. Na peronu so nas lepo sprejeli. Dobili smo toplo hrano in kdor ni bil oblečen, tudi nekaj obleke. , V nedeljo zvečer sem z otrokoma prišla v Novo mesto. Zdaj smo doma in lahko brez skrbi spimo, vendar smo še tako pod vplivom strašne nesreče, da nimamo sna. Potres je nekaj strašnega! Strašno je videti tudi Skopje! Kdor ga zdaj ni sam videl, ne bi verjel... Tudi v Novem mestu nam je RK takoj ponudil pomoč. Neverjetno je, kuko vsi ljudje čutijo z nami. Vsi so nam pripravljeni pomagati. Zdaj se vidi, da smo res bratje! Hia Bačer li.« — »Ste morda sami doživeli že hujši potres?« — »Ne, pač pa neikaj manjših potresnih sunkov.« — »In kako vam je bilo pri srcu ob skopjanskem potresu?« — »Zelo neugodno sem se počutil. Kako strašno je moralo biti prebivalcem Skopja.« — »Ste kaj razmišljali o pomoči?« — »Prvi hip o tem ni nihče razmišljal. Ze drugi dan pa smo soglasno sklenili, da bomo 'ponesrečencem pomagali z blagom in denarjem.« Musiija je izgubil prijatelja Emši Redžep m njegov mojster Musiija Ramadan prodajata sladoled v Trebnjem. Oba sta iz Makedonije, iz Tetovega, in nemalo ju je presenetila vest o katastrofi. Musiija pravi: »V Skopju sem imel prijatelja, učitelja. V Borbi je bilo na seznamu mrtvih »Vsak bo pomagal makedonskim bratom!« pravi krojač Jože Miklič tudi njegovo ime...« — »Kaj menite o pomoči ponesrečencem,« »Mislim, da se je prav v tem pokazala enotnost med narodi. Pomoč ja prišla v veliki meri od povsod.« Emšija smo vprašali, kajko gre posel. »Nič kaj dobro. Sladoleda nikoli ne zmanjka, največ prodam pa vani-lijevega in sadnega.« Musiija je v Trebnjem že 5 let, Emši pa 2 leti in oba kar dobro govorita slovenski. * Obiskali smo le 4 ljudi, ki so pripovedovali o nesreči v Skopju tako, kot so jo sami občutili. Oči vsega sveta so uprte v Skopje in neprekinjeno vozijo vlaki pomoči. Prav gotovo ne bi našli nikogar, ki ne bi sočustvoval s ponesrečenimi. Nesreča uničuje življenja; ne pretrga pa bratskih vezi, temveč jih še bolj krepi. M. F. Vscsk dan prinašajo pakete V* pisarno Občinskega odbora RK Novo mesto prinašajo vsak dan posamezniki in tudi nabiralci RK zavitke z obleko in obutvijo za ponesrečence iz Skopja. Zbra-,li so še večje količine letnih in tudi zimskih oblek za moške, t ženske in otroke, prav tako pa tudi več parov obutve. Vse, kar ljudje darujejo, je tako lepo, da bo prav gotovo vesel tisti, ki bo stvari dobil. Ljudje so pomoč za Skopje povsem pravilno dojeli, zato se vsem, ki so žb prispevali, lepo zahvaljujemo! Črnomaljska občina bo skrbela za 40 makedonskih otrok Pri občinskem Štabu za organizacijo pomoči Skopju v Črnomlju smo zvedeli, da se akcija, začeta prejšnji teden, nadaljuje z vsem prizadevanjem. Krajevne organizacije RK so zbrale denar, poljski pridelki pa se zbirajo pri kmetijski zadrugi. Krajevne organizacije RK so do konca preteklega tedna nabrale: » Adlešičih 91.300 dinarjev, v Dobli-čah 17.175 din, Tribučah 31.490 di-narjev, na Talčjem vrhu 15.700 dinarjev, v Butoraju 19.000 dinarjev, Petrovi vasi 18.859 dinarjev itd. Okrajno sodišče v Črnomlju Je nakazalo enodnevni zaslužek v vi- . šini 21.000 dinarjev, občinski odbor SZDL 6.243 dinarjev (enodnevni zaslužek), osnovna šola v Črnomlju pa 61.753 dinarjev (enodnevni zaslužek), Med posamezniki je oficir Drago Batlč daroval 1000 dinarjev. Pri občinskem štabu so zbrali 36.700 dinarjev, čnomaljskl zdravstveni dom pa je nakazal 160.000 dinarjev. Odborniki občinske skupščine so se odpovedali sejninam in prispevali za skopjanske ponesrečence 58.000 dinarjev. — Splošno trgovsko podjetje »Potrošnik« je poslalo 30 m blaga za rjuhe in 15 odej v skupni vrednosti 47.100 din. Skupaj se je v prejšnjem tednu v črnomaljski občini nabralo 600.000 dinarjev. Občinski štab v Črnomlju je poleg tega zbiral prijave za krvodajalsko akcijo. Akcija je tu našla plodna tla in se je do zdaj prijavilo že 845 krvodajalcev. Na zadnji seji pa je občinska skupščina sklenila, da prevzame občina v oskrbo 30 do 40 otrok lz Makedonija. VREME OD 8. DO 18. AVGUSTA Med 9. in 12. avgustom bo večkrat deževalo in se bo občutno ohladilo. Naslednje padavine pričakujemo okrog 16. avgusta; — V ostalem lepo vreme. Dr. V. M. »Ta nesreča je združila naše narode...« meni slaščičar Musiija Ramadan v Trebnjem; on in njegov vajenec Emši Redžep sta doma t Tetovem ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED URESNICUJMO NOVO USTAVO! Za učinkovitejše delo občinske skupščine Sestava odbornikov novih občinskih skupščin je vsestransko ugodna in obeta uspešno delo, če bo novim skupščinam uspelo izogniti se nekaterim standardnim slabostim prejšnjih ljudskih odborov. Predvsem bi bilo treba še enkrat pazno pregledati osnutek občinskega statuta in poslovnik občinske skupščine, da se skozi njiju ne bi prikradle nekatere stare napake. Sploh pa ne bd smeli dopustiti, da bi nove občinske skupščine prevzele kar stare poslovnike, s tem da bi spremenile samo nekatere izraze, ki ne ustrezajo več. Ker so bili stari poslovniki ljudskih odborov polni napak in golih formalnosti, bi njihovo prevzemanje, kar ponekod delajo, pomenilo tudi prenašanje starih napak. Prav tako se ne bi smeli zadovoljiti z minimalnimi določbami, kakršne' so bile v starih statutih, ki niso upoštevale posebnosti posameznih občin in njihovih organov. Slabost dosedanjih ljudskih odborov je bila predvsem ta, da so delali brez programa, kakor je pač naneslo in predvsem na pobudo upravnih organov. Posledica tega je bila, da je bilo delo ljudskega odbora nesistematično, kampanjsko. Seje občinske skupščine bi morale biti bolj pogostne, kar bi pripomoglo, da dnevni redi ne bi bili prenatrpani in da bi bile razprave bolj poglobljene in odločitve teht-nejše. S tem bi bila tudi dana možnost, da se občindka skupščina pri svojem delu ne bi omejevala samo na sprejemanje predpisov, ampak bi spremljala tudi aktualno problematiko s posameznih področij dejavnosti. Po novi ustavi oba zbora delata in odločata praviloma skupaj, kar poenostavlja delo občinske skupščine. To pa po vsej verjetnosti ne izključuje tudi samostojnih sej zbora delovnih skupnosti, ki bi moral delovati tudi v vlo- gi družbene organizacije — s stališči in priporočili Ločitev sej, kakor bi to bilo izjemno potrebno, pa ne bi smela biti zgolj samo na zapisniku, kakor se je dogajalo v praksi ljudskega odbora. To bi bila gola formalnost, od katere ne bi bilo nobene koristi. Zbor delovnih skupnosti ne bi mogel biti na tekočem o najvažnejših problemih iz dela delovnih organizacij, če ne bi vzdrževal rednih stikov z njimi, bodisi prek odbornikov, ki bi se morali čutiti odgovornejše do proizvajalcev in samoupravnih organov v delovnih organizacijah, bodisi na druge načine: na posvetovanjih s predstavniki samoupravnih organov, z analizami, z anketiranjem, prc[i občasnih komisij, ki bi proučevale določene probleme itd. Aktivnejšo vključitev odbornikov v delo občinske skupščine bi bilo treba doseči tudi s tem, da bi morali od časa do časa poročati o problemih s svojega področja, da bi prevzemali ustrezne zadolžitve, na primer za delo v stalnih ali občasnih komisijah, za sodelovanje pri izdelavi analize, v pripravljanju materialov za sejo itd. Na ta način bi tudi dosegli, da bi bili materiali za sejo občinske skupščine bolje pripravljeni. V nekaterih ljudskih odborih so odborniške komisije obstajale zgolj formalno, zaradi česar so jih kasneje — razen dveh ali treh — .ufctnili. Takih komisij neve občinske skupščine seveda ne potrebujejo. Občinski statuti naj bi dovoljevali možnost, da bi ustanavljali stalne in občasne odborniške komisije po potrebi. Kazalo bi ustanoviti začasno komisijo, denimo z nalogo, da prouči določeno problematiko, da preveri izvrševanje sklepov, za nadzorstvo nad delom upravnih organov in podobno. Doslej se je pogosto dogajalo, da je ljudski odbor razpravljal o zelo važ- V ponedeljek so trije zunanji ministri Gromiko, Rusk in Home v Moskvi slovesno podpisali sporazum o prepovedi poskusov z jedrskim orožjem v ozračju, vesolju in pod vodo. Slovesnosti ob podpisu sporazuma so prisostvovali najvišji sovjetski državni voditelji z Ni-kito Hruščovom na čelu, generalni sekretar OZN V Tant, člani delegacij ter številni domači in tuji novinarji. Četudi je bil slovesen podpis sporazuma dejansko le protokolarno dejanje, saj so sporazum dosegli že prej, je ta akt sprožil nov val optimizma v svetovni javnosti. Na poti sporazumevanja med Vzhodom in Zahodom je bil tako dosežen nov oprijemljiv uspeh. Ustvarjeni, so pogoji za nadaljnje konkretne korake za popuščanje mednarodne napetosti. Po splošnih ocenah je moskovski sporazum dobro delo za vse človeštvo. Ozračje ne bodo več zastrupljali z jedrskimi padavinami, kar je pomenilo veliko nevarnost za sedanje in bodoče rodove po vsem svetu. Lahko rečemo, da je sporazum velik uspeh miroljubnih narodov in plod politike miroljubne koeksistence. Hkrati pa nov korak na poti do utrditve svetovnega miru. Seveda v teh ocenah niso vsi enotni. 93 držav izmed 114 je ugodno ocenilo moskovski sporazum, samo tri države — LR Kitajska, LR Albanija in Francija so nastopile odkrito proti sporazumu. Do nadaljnjega ne bo pristopila k sporazumu tudi Zahodna Nemčija, do- kler ne bo videla, kakšne bodo posledice. Sodeč po najnovejših vesteh, pa je videti, da se kitajsko vodstvo ne namerava zaustaviti samo pri negativnem stališču do sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov ter bodo nadaljevali z napadi na politiko miroljubne koeksistence in s svojo politiko vnašanja nemira in razdorov. Atomske velesile so potrebovale 18 let, da so se prepričale, »kako se z Nadaljnja pogajanja atomi ni mogoče več igrati« in da stvarnost zahteva preusmeritev na sedanjo pot sporazumevanja in dogovarjanja. Reakcionarni krogi na Zahodu in kitajsko vodstvo pa kot je videti se niso ničesar naučili iz sedanjih izkušenj. Svetovna javnost prav tako z velikim zanimanjem sedaj spremlja nadaljevanje pogajanj v Moskvi. Po slovesnem podpisu sporazuma so se ponovno sestali zunanji ministri Sovjetske zveze, ZDA in Velike Britanije in so se začeli razgovarjati o nadaljnjih ukrepih za ublažitev mednarodne napetosti. Prvi razgovori so potekali v vzdušju splošnega zadovoljstva, nanašali so se pa na poti in načine za zboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom. Četudi niso uradno objavili, o čem so razpravljali, se je zvedelo, da so govorili o ukrepih proti nenadnemu napadu, o tem, kako bi preprečili, da bi se atomsko orožje ne razširilo na druge države in še nekaterih drugih vprašanjih, ki so važna za zboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom. Splošni vtis po prvih razgovorih je, da se je optimizem, ki ga je ustvaril podpis moskovskega sporazuma, še povečal. To potrjuje pravilnost tistih napovedi, da je trojni sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov važen korak k zboljšanju odnosov med Vzhodom in Zahodom. Tako lahko rečemo, da moskovski sporazum vzbuja upe in pomeni začetek velike poti. »Ustvarjeni so pogoji«, je rečeno v brzojavki predsednika Tita centralnemu komiteju KP SZ, »da napredno človeštvo naredi odločilen korak v svoji zgodovini: likvidira vojno kot sredstvo za reševanje sporov in da s sredstvi miru in miroljubnega tekmovanja olajša in pospeši zmago socializma*. Seveda pa ne smemo biti pri ocenjevanju moskovskega sporazuma preveliki optimisti. Zavedati se moramo, da je moskovski dogodek šele uvod v širši proces popuščanja mednarodne napetosti in da ta proces, ki je neizogiben ne bo šel po ravni in izglajeni poti. ni problematiki, sprejel tudi ustrezne sklepe, ne da bi si ustvaril kasneje pregled nad njihovim uresničevanjem na terenu. Tudi iz prakse dela zborov proizvajalcev so znani primeri, da so bila sprejeta določena priporočila, nato tudi razmnožena in razposlana prizadetim organom, potem pa se ni nihče več zanimal za njihovo usodo. Na kratko: učiti se je treba na pozitivnih zgledih in napakah prejšnjih ljudskih odborov, da ne bomo ponavljali slabega in da ne bi spregledali dobrega. Predvsem pa je treba dvigniti delo občinske skupščine na višjo raven, kar je glede na njeno novo kvaliteto izvedljivo in nujno. Pomoč v lesu, krompirju in denarju iz trebanjske občine Takoj po usodnem dnevu v katerem je potres porušil glavno mesto bratske makedonske repuV.ike. S3 v Trebnjem formirali 10-clanski ob- Brigada je odpotovala V soboto je iz Novega mesta odpotovalo 37 mladdncev in mladink, ki bodo ta mesec delali v sestavu VI. ljubljanske MDB Janka Premrla — Vojka. Brigado sestavljajo med drugim še ljubljanski, kamniški in kočevska mladinci. Delala bo na avtomobilski eosti Osipaondca — Niš, nase-li'a pa se bo v mladinskem naselju »Budućnost« blizu kraja Kolari v Srbijd. činskii štab za pomoč ponesrečenim v Skopju. Akoija je bila dokaj uspešna in so do 1. avgusta zbrali že okrog 4 milijone dinarjev. Vendar to se ni celoten prispevek trebanjskih občanov. Nedavno so pozvali prebivalstvo, naj prispeva kar pač more. Tako je zdaj v teku nova akcija, v kateri bodo za preživele v skop-janski katastrofi zbrali denar, les in krompir. Dragocena Je tudi pomoč v krvd. V stalni pripravljenosti je v trebanjski občani še vedno okrog 800 krvodajalcev. Med posamezniki so se izkazali tudi nekateri privatni obrtniki. Tako Je Stane Vodopivec z Mirne poklonil za makedonske prebivalce, ki so ostali brez strehe, 10.000 dinarjev. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ■ Kdo.ne bi našel vsaj kotiček v svojem btcu za ljudi v nesreči? Tembolj, ker so to naši ljudje, povezani z neštetimi vezmi za naš skupnj cilj: zgraditi si novo, lepše življenje. Če v tej veličastni skupni gradnji doleti enega izmed soborcev nesreča, mu je treba nesebično pomagati. Le dejanja so lahko najiskrenejši izraz bratstva, ki nas kot cement povezuje v skupnem boju. Ta beseda — bratstvo — bi se morda komu zdela že fraza, če je ne bi vedno znova potrjevala dejanja. Centralni komite Zveze komunistov Jugo-' slavije, ki se je sešel na Brionih, je povzel ljubezen in nesebično pripravljenost vseh Jugoslovanov in dobrih ljudi z vseh koncev sveta v tale odločen sklep: Skopje je treba obnoviti v čim krajšem roku — s skupnimi napori vse naše skupnosti. Težko bo zaceliti rane. Kljub prestanemu, kar ni mogoče izmeriti z besedami, niti za trenutek ne smemo popustiti pred obupom, človek ne sme kloniti pred stihijo narave. Življenje mora teči nezadržno naprej — še hitreje, s še več poleta. Vsepovsod: v tovarnah, na polju, na vsakem delovnem mestu. Proizvodnja mora še hitreje naraščati, izvoz naj postane še obilnejši. Le tako bomo uspeli, da ta velika ovira, ki se je postavila na pot našemu napredovanju, ne bo poslabšala našega življenja in da bomo s pomočjo številnih prijateljev širom po svetu našli dovolj sredstev, da bi zgradili novo Skopje, ki bo še lepše, kakor je bilo prej. Te dni so mladinske brigade zasadile lopate v od solz in krvi trpečo zemljo. Nemogoče je, da bi odšla na delovišča v Skopiu vsa mladina, ki to želi. Zatorej: ustanavljaj-mo delovišča tudi drugje. Pomagajmo Skon-ju z večjo produktivnostjo v svoji tovarni, z holišimi nrinravami na jesensko setev. Ni nu ino. da bi šel vsak v Skopje dati svoj prispevek za novo mesto. Resnica je namreč tale: čim hitreje bo napredovala vsa skupnost, a to bo- mogoče z vestnim izpolnjevanjem in preseganjem vsakodnevnih nalog, tem prej bo zrastlo novo Skopje, ne da bi svojo nesebično pomoč občutili kot preveliko samoodpovedovanje. ■ V naši državi se je mudil na obisku švedski minister za kulturo K. Edenman, ki je s svojim kolegom Janezom Vipotnikom izmenjal izkušnje s kulturnega torišča in se pogovarjal o kulturnih odnosih med obema prijateljskima državama. Na tiskovni konferenci v Ljubljani, s katero je zaključil svoj obisk v Jugoslaviji, je g. Edenman strnil svoje mnenje o kulturnih odnosih med država- ODPRTA SO MAŠA SRCA mi v tole veliko misel: Kulturno sodelovanje med državami mora biti spontano, ne zgolj protokolarno. Švedska v načelu ne sklepa konvencij o kulturnem sodelovanju z nobeno deželo. Kulturno sodelovanje je nasprotno nekaj, kar terja povsem sproščeno pot. ■ V Vojvodini so že pričeli s pripravami na jesensko setev. Prezgodaj! bo morda kdo pomislil. Pa ni nič prezgodaj. Kmetovalci v Vojvodini so si za prihodnje leto zastavili še večjo nalogo: na 550.000 hektarih njiv pridelati 150.000 vagonov pšenice. Prevedeno v povprečen hektarski donos bi se tej nalogi reklo: na vsakem hektaru pridelati povprečno 27 metrskih stotov pšenice. To pa je naloga, za katere izvršitev se je treba dovolj zgodaj pripraviti. Pa ne samo v Vojvodini — tudi pri nas. ■ še dobra dva meseca in avtocesta — naš ponos bo neprekinjen siv trak od Ljub- ljane do Djevdjelije. Tako je sporočil mladinski štab, ki uspešno uravnava delo mladih rok. Na odseku od Osipaonice do Beograda, dolgem 60 kilometrov, so že končana vsa zemeljska dela, zgrajeni nasipi, izdelani oblož-ni in podporni zidovi. Začeli so že z asfaltiranjem vozišča. Delovno geslo mladine Je: vsak dan tisoč metrov asfalta. Izpolnitev te naloge bo omogočila, da bo mladina 20. oktobra s krepkim Hura! pozdravila svoj novi delovni podvig. ■ V Kranju so odprli Gorenjski sejem, tradicionalno prireditev, ki ni več zgolj potrošniška privlačnost, temveč postaja vse bolj tudi spodbujajoči činitelj gospodarstva. Na letošnjem sejmu sodeluje kar 171 podjetij iz vse Slovenije, nekaj razstavljavcev celo iz drugih republik. ■ Albanci zvesto izpolnjujejo navodila svojih gospodarjev iz Pekinga. V mislih imamo seveda le albansko vodstvo, ki si, navdihnjeno s kitajskim stilom dela, na vse kriplje prizadeva na meji z Jugoslavijo izzivati incidente, da bi preslepilo svetovno javnost, češ: male in nebogljene, nedolžne kot jagnjeta, nas neprestano ogroža nevarna severna soseda. To s peskom v oči jim seveda ne uspe. Njihovi nameni so preveč prozorni. K temu je prispeval tudi dogodek pred dnevi, ko se je na pobudo jugoslovanskega dela jugoslo-vansko-albanske komisije za urejanje in preprečevanje obmejnih incidentov komisija sicer sešla, da bi ugotovila vzroke Incidentov 24. in 28. julija, ni pa mogla opraviti svoje naloge, ker so albanski člani komisije odklonili razpravo. S tem so dokazali, da se boje takega sporazumnega urejanja in razčiščevanja obmejnih incidentov, kjer bi morali venomer priznavati svojo krivdo. Njihova naloga je namreč drugačna: neprestano izzivati, krivdo pa valiti na drugega. 10 mark za prizadete v Skopju 30. julija je prišlo na Dolenjski list pismo naše naročnice Ane Fink iz Frankfurta v Nemčiji, v katerem je poslala 10 DM za ponesrečence skopskega potresa. Kot mnogi naši rojaki na tujem, tudi ona ni pozabila domovine, ki jo je doletela huda nesreča, zato se ji v svojem imenu »in v imenu Rdečega križa, kamor smo denar oddali, lepo zahvaljujemo! . , JCRATKL j IZRAZNIH STRANI | ..... _._ H Veliko število (njih delegacij Je na sestanku v Hirošimi, kjer je bila deveta mednarodna konferenca o prepovedi atomskega ln hidrogenskega orožja, pozdravilo sklenitev moskovskega sporazuma o delni prepovedi jedrskih poskusov ln obsodilo nastop kitajskega delegata proti preneha-, nju atomskin poizkusov. Tudi na tem zborovanju je kitajski delegat Izkoristil svol nastop za napad na moskovski s-orazum in klevetanje politike Sovjetske zveze. r Približno !>00 oficirjev in vojakov, ki so živeli v izgnanstvu v Dominikanski republiki. Je vdrlo v Halti In zavzelo nekaj obmejnih mest. Njihov namen je, da bi zavzeli mesto Cape Haitiem, ki je po velikosti drugo mesto na Ha-ltiju. B V Pekingu jc prišlo do diplomatskega incidenta, ko so velopo-slimikt ZSSR, Mongolije, Poljsko, Češkoslovaške, Bolgarijo in odpravniki poslov Madžarske, Romunijo in DR Nemčije demonstrativno zapustili zborovanje, prirejeno na čast predsednika Somalije, na katerem je podpredsednik mesta Pekinga Van U grobo napadel Sovjetsko zvezo ID sporazum o dclnl prepovedi J*" drskih poskusov. Več zanimanja za govedo UpoStevaje precejšnjo vročino, je bil 5. avgusta živinski sejem v Novem mestu kar dobro obiskan. Naprodaj ,fe htto 664 prašičev W 227 glav goveje Hvinc. Od tega so prodali 408 prašič«* (6.500 do 10.500 din) ter 136 glav govedi. Voli od 270—300 din kg, krave od 160 do 240 din kg, ter junci od 280 cM 300 din kg. Zaradi suše in ponianfc«' nja svinjske krme cena pr*-Sičem popufiča, medtem ko je cena goveji živini nek»>lih0 poKkočila. Svet za Blagovni promet, turizem in gostinstvo pri občinski skupščini v Novem mestu je 24. julija med drugim obravnaval tudi gibanje cen za nekatere prehrambene in druge predmete široKe potrošnje. S to razpravo je svet bistveno posegel v problematiko trga in sklenil, da vprašanja, ki neposreuuu zadevajo žep potrošnika, sproti in učinkovito rešuje tudi v prihodnje. Na seji je svet posebej obravnaval cene mesa, ki veljajo od 1. julija sem. Prodajns cene so se namreč občutno povečale, pri prvovrstnem govejem mesu pa so celo za 62 odstotkov višje, kot so bile v letošnjem januarju. Svel se je z novo politiko cen pretežno strinjal, vendar je hkrati pripomnil, da jc ireoa poostriti kontrolo pri prodaji mesa in mesnih izdelkov. Med drugim je bilo mesarskim podjetjem naročeno, da v vseh mesnicah točno izpišejo cenike, zlasti . pa se mora videti razlika med kvalitetnim in manj kva.itei-him mesom. Ceniki morajo tudi označiti, kaj spada v Prvo in kaj v drugo oziroma tretjo kategorijo mesa. Navedli bomo nekaj cen in Poskušali ugotoviti, kaj bi maral potrošnik videti na ceniku in kako naj bi teklo poslovanje v mesnicah. Ko bo potrošnik stopil v mesnico, bo na ceniku prebral, da: fes je govedina s kostmi — — sprednji deli goveda (flarn, pleča, rebra, prsni koš, vratovina) — 520 dinarjev kg; se po 680 dinarjev kg zadnji deli goveda (hrbet do stegna itd.); . N velja govedina brez kosti 820 dinarjev kg; .S je cena enemu kg svi-mne (zadnji deli prašičev) '50 dinarjev, svinina II. kalorije (sprednji deli prašičev) pa 100 dinarjev cenejša; S je nova cena enemu kg teletine brez kosti 1050 in teletine s kostmi 700 dinarjev itd. Seveda ceniki ne bodo samo v okras prodajalnam mesa in mesnih izdelkov, ampak bodo morali prodajalci upoštevati vsa navodila 0(1 cen dalje in potrošniku odštete stotake odrezati tudi meso ustreznega želenega razreda in vrste. Kljub podražitvi mesa in mesnih izdelkov pa se potrošnja teh živilskih predme- tov v primerjavi z lanskim letom ni zmanjšala, ampik se je celo povečala in sicer za 5,3 odstotka. (Pomeni, da je novomeška občina s svojim največjim potrošnim središčem Novim mestom pomemben potrošnik mesa in mesnih izdelkov.) Na nihanje cen pa v glavnem vplivajo podobni činitelji kot na splošnem jugoslovanskem trgu, kjer je zaradi suše v preteklih letih (najbolj lani) močno upadel dotok klavne živine. V novomeški občini je na dokaj visoke cene mesa kot prehrambenega artikla vplivala poleg tega tudi večja odkupna cena živine, ki se je pri govedu povečala za 57 odstotkov (!), pri teletih za 47 in prašičih za 5 odstotkov. Navzlic temu je prodajna cena mesa še vedno nižja, kot bi sicer lahko bila. V tem času je prišlo tudi do sprememb v cenah mleka. V zvezi z odlokom ZIS o minimalni odkupni ceni -kravjega mieka v proizvodnih letih 1963 in 1964 (odlok je bil sprejet 25. junija letos in zagotavlja proizvajalcem višjo prodajno ceno mleka) so glavni proizvajalci podražili liter mleka za 10 din. Osrednjo in najvažnejšo utemeljitev v zvezi s to spremembo je vsekakor potrebno iskati v trenutno večjih režijskih in proizvodnih stroških mleka, ki so naraščali hitreje kot njegove prodajne cene. Čez sedem let: na povprečju okraja Zasnova bodočega gospodarstva mora izražati težnji proizvajalcev in vseli občanov v komuni, seveda pa mora biti usKiajcna s stvarnimi možnostmi za napredek. Zato je občinska skuščina Novo mesto sprejela resolucijo o izdelavi programa razvoja občine od leta 1964 do 1970. Narodni dohodek na enega prebivalca se je v zadnjih treh letih v občini izredno dvignil, vendar je še vedno l)ou slovenskim in okrajnim povprečjem, vendar precej nad jugoslovanskim. Med V občinami ljubljanskega okra ja smo se dvignili od 21- mesta ( leta 1961) na 14. mesto v letu 1962, če pa bodo vse naloge v letošnjem letu iz- Pctrošniški sveti naj priganjajo trgovino! V prvem polletju letošnjega leta je trgovina v novomeški občini dosegla 51,5 odstotka plana in s tem napovedala, da bo uspešno dosegla, če ne tudi znatno presegla svojo plansko obveznost.V tem času je vidne znake napredka pokazala tudi že modernizacija trgovskih lokalov, ki kani z adaptacijo novih Drodajalniških prostorov narediti še večji korak naprej. Edino večje vprašanje predstavlja slaba zalo-ženost. sai prav v turistični sezoni potrošniki močno pogrešajo nekatere artikle, ki jih trgovina ni preskrbela. Svet za blagovni promet, turizem in gostinstvo občinske skupščine v Novem mestu meni. da bi to vprašanje lahko pomagali reševati potrošniški sveti, ki iih ie treba oživiti in spodbuditi v delu. polnjene, bomo prišli na 13. mesto v okraju. Na osnovi predvidenega napredka naj bi se povečal narodni dohodek na enega prebivalca v občini od 353.000 dinarjev v letu 19S3 na okoli 740.090 dinarjev v letu 1970, kar bi bilo za 109 odstotkov več kot letos. Ker imamo velika nahajališča kremenčevega peska in gline, razmeroma ugodno stanje zalog lesa v gozdovih, ki prekrivajo nad polovico površine občine in ugodne možnosti za razvoj turizma, bomo morali posvetiti veliko pozornost prav tem virom. Zato bo potrebno v sedemletnem načrtu razviti industrijo nekovin (stekla, gradbenega materiala in keramike), kmetijstvo in surovinske baze kmetijske proizvodnje, gozdarstvo in lesno industrijo ter preskrbeti vse možnosti za razvoj turizma. Prednost naj bi imela proizvodnja, ki nam lahko daje zadovoljive rezultate, s tem pa bi razvijali tudi druge gospodarske dejavnosti. Občinska skupščina je že imenovala posebno komisijo, ki bo pripravila na osnovi analiz tržišča, stroškov, cen, surovinskih baz, kadrovskih možnosti, delovne sile in drugih pokazateljev stvarne osnove za sestavo sedemletnega gospodarskega načrta. Za predsednika komisije je bil imenovan podpredsednik občinske skupščine Andrej Grča. Predlog za program razvoja bo komisija pripravila v treh fazah. Do konca oktobra bodo zbrali gradivo o razvoju gospodarskih in splošno družbenih organizacij, nato ga bodo proučili in predvideli razvoj glede na okraj in republiko, izvršen pa naj bi bil do konca prvega polletja prihodnjega leta. Mila in detergenti na sejmu Na IV. mednarodnem sejmu kemije v Beogradu bo Sa-ponia iz Osijeka prikazala vrsto svojih izdelkov, predvsem mila in detergente. Poleg že znanih imen kot Plavi Ra-dion, Nila, BIS, Elida, Trim ter raznih kozmetičnih sredstev bo razstavljen še Ekstra Radion za pranje belega in finega perila ter za čiščenje opreme, posode, kovin in plastik. TREBNJE: pomoč teče dalje Tudi v Brežicah vedno več ranjt „v ,8re*k>ah se akcija za zbi-'epo n.;?s,p,;vkov skopske pomoči Je "»»ljuje. V zadnjih dneh M đin»rjev obralo ie 10,628.072 ,8°?0 non'L50 Sc: Pletilnica Dobo-lcnJsk'ei V,,m- Vodn» skupnost Do- >leku"nj . nrezil'° :i51000 din-dln, »Pr hlro BrcMce 120.000 "Liuđsk!, ' Bre*'tc «87.000 din, «n. ^ Poiro&njtt« Brezico tioo.000 »Mcrx« Sua.". »rožice 40-000 din, Mokfice iS? 30.000 din. Grad 2? GriCu MS Restavracija °r«ice ■>0,,,u)n..dln- »Novokrnj« munalno ,i„ dln- "Prava za kd-aejavnost Brežice 8-1.500 d:n, Stanovanjska skupnost Brežice 50.000 din, Delavska univerza Brežice 5900 din, Zavod za zaposlovanje delavcev 6762 din. Narodna banka Brežice 65.150 din, Komunalna banka Brežice 50.000 din. Obrtniki so zbrali 243.000 din. krajevne organizacije v Cerkljah 107.2-10 din, v Vel. Dolini 8000 dln, v Dubovi 41.000 dln o KrSkl vasi 26.100 din. Osnovna šola Velika Dolina jc prispevala 18.000 din. Tudi zbiranje materiala se nadaljuje, prav tako krvodajalska akcija. Prejšnji teden so z akcijo za zbiranje prispevkov v pomoč makedonskomu ljudstvu v trebanjski občini nadaljevali: Ki ojnško podjetje v Trebnjem se je odreklo enodnevnemu zaslužku. Komunalno podjetje je prispevalo 40.000 dinarjev ln znesek v visini enodnevnega zaslužka, zdravstveni dom razen enodnevnega zaslužka se 50.000 dinarjev, trgovsko podjetje ' »Tržanv v Mokronogu pa jc prU-pevalo okroglih 45.000 dinarjev. Izkazala se je tudi trebanjska lekarna z nakazanimi 13.000 dinarji, medtem ko je gostinsko podjetje »Grmada« darovalo enodnevni zaslužek v vrednosti 8.000 dinarjev. Med podjetji se Je Izkazala še trebanjska pekarija, ki je poleg enodnevnega zat-iViiž.ka pu.j;pevala še 40.000 dinarjev. Kmetijska zadruga v Trebnjem, Kemo -oprema, Kovinsko podjetje in Tovarna šivalnih strojev na Mlini pa so prispevke za ponesrečence v skopjanskem potresu znatno povečali. Nadalje so trebanjski upokojenci pri-" spcviili 5.000 dinarjev gotovine, medtem ko so se prosvetni delavci iz vse občine odločili prispevati pomoč v obliki enodnevnega zaslužka. — Tudi na terenu, predvsem med obrtniki in posamezniki, Je akcija našla plodna tla. Najbolj pa so se Izkazali naslednji obrtniki: Slavila Springer. gostilničarka v Trebnjem, ki je podarila precej obleke ln 5.000 dinarjev, Stanislav Vodopivec i/, pekari-Je na Mirni s prispevkom 10.000 dinarjev, gostilničar Bojan Kolčne na Mirni, ki Je nakazal 5000 dinarjev, Bogomir Zgajnar. klepar z Mirne pa je prispeval 5060 dinarjev. Med drugim sta znatno pomagala še gostilničarka na Mirni Frančiška Novak (4.000 dinarjev) in Ivan Urbič, mirenski kovač (3.000 dinarjev). Navedeni podatki so nepopolni, zlasti pa so nepopolna poročila o splošni akciji na terenu. Prispevek za pomoč makedonskemu ljudstvu Jc do ponedeljka znašal 4 milijone 380.000 dinarjev, če pa prištejemo še vrednost za 2000 kg suhega na olju pečenega krompirja (600.000 dinarjev) in šotorov ter oblačil, ki so bila zbrana med akcijo, pa znaša dejanski prispevek treb; njske občine 5 milijonov 648.000 dinarjev. Občinski štab za pomoč prizadetim prebivalcem v skopjanskem potresu se zahvaljuje vsom. ki so doslej kakorkoli pomagali ublažiti posledice za eno največjih katastrof, ki so prizadele naše narode. Hkrati pa štab naproša, naj se v akciji odzovejo ie drugi, ki doslej niso ničesar prispevali. VABIMO VAS na obiranje 1 hmelja, k-, se bo začelo v soboto, l W. avgusta 1963 zjutraj l v Srebrnlčah. Prehrana in" stanovanje 1 Priskrbijeno. Zaslužek 81) 1 dinarjev za Skal dani 15 1 dinarjev). — Jav4te se v l hmeljišču in prinesite ko- 1 »are in vreče s seboj". KMETIJSKA S0LA 1 GUM Te dni bodo oživela hmeljišča po Dolenjskem, v Beli krajini ln Spodnjem Posavju Jelena Ristič s hčerkico Simono Usodni 26. julij v naselju Karpoš Šesti dan po tistem, ko je prebivalce Skopja vrgel iz sna potresni sunek 10. stopnje, ki je cvetoče mesto ob Vardarju spremenil v prah in ruševine, je na kandijski postaji izstopila mlajša žena s hčerko. Imela je nekaj prtljage, vendar je bilo videti, da ji zanjo ni dosti mar. — Domov, domov! si je ponavljala, držeč za roko otroka. Zavila je mimo pokopališča in v šmihelu krenila na leto proti Regerči vasi, kjer se je ustavila pred hišo št. 13. Solze so ji na vso moč lile iz oči, ko je na pragu planila v objem mami. — O, sveta nebesa! Samo, da si tu! Mislila sem že, da te ne bom več videla! Iskali smo te že preko Rdečega križa! Potem sta jokali:.. JELENA RISTIĆ je nekajkrat poizkusila s pripovedovanjem, pa se ni mogla toliko umiriti, da bi lahko strnjeno govorila. Tudi šestletna Simona ni kazala nobenega navdušenja za vse, kar ji je ponujala srečna babica ... Potem pa vendarle: • — Iz spanja nas je zbudilo močno bobnenje in ko smo odprli oči, se je del zidu zrušil v spalnico. Vsa omotična in zmedena skočim s postelje, pograbim Simono, mož je bil tudi že na nogah, in smo tekli... samo ven ... ven! Jaz sem bila v sami kombineži. K sreči so pred mesecem dni V novem 14-nadstropnem stanovanjskem bloku dobili stanovanje v prvem nadstropju, tako da so bili kmalu na dvorišču. — Na dvorišču dim ... prah nam je silil v usta... bežali smo na travnik od hiš. Ko smo tekli, kolikor smo mogli, je prišel nov sunek. Nekateri so se samo opotekli, nekatere pa je vrglo po tleh. Na travniku nas je bilo precej, čakali smo, kaj bo. Ker smo bili brez obleke, je šel popoldne mož v stanovanje. Tako smo se ga veselili! Tako lepo je bilo! šele •mesec dni smo bili tam. Zdaj pa: vse razpokano, vse električne žice zunaj ometa bingljajo, del balkonovega zidu v sobi, povsod opeka in omet. Na hitro je vzel žimnice, odeje, nekaj obleke, denar in hrano. Na travniku smo vse to razpostavili. Tu smo bili tri dni in tri noči, dokler ni začel padati dež. Pihalo je na vso moč, veter je tulil okoli ruševin, izpod katerih so še prihajali kriki — bilo je strašno! Na travniku ni bilo mogoče več vzdržati zaradi otrok. Prah je v debelih plasteh nosilo v usta. Spomnili smo se telefonske celice na robu našega predela mesta in res nam je uspelo odpreti vrata. Vsi trije smo bili pod streho! To noč pa se je zeimlja še dvakrat močno zamajala... in naša celica tudi... S strahom smo bili prežeti do kosti! Naslednji dan smo se javili v štabu za ponesrečence, kjer so nam določili prostor v nekem velikem šotoru in nam dali enkrat na dan toplo hrano, enkrat pa suho. Kasneje je uprava štaba sporočila, da bodo matere s otroki do sedem let evakuirane, zato sem se odločila za pot domov. Simona in jaz sva odpotovali na vrat na nos s potrdilom štaba, mož pa je kot gradbeni tehnik moral ostati. Tudi jaz sem bila v službi: medicinska sestra na onkološkem oddelku. Nič ne vem, kaj je z našo bolnico, kdo je ostal živ od mojih kolegov in kolegic. Zdaj bova s hčerko* ostali pri mami, vsaj nekaj časa, da se razmere v Skopju urede. Saj nimava kam iti! Najraje pa bi bila kar tu — za vedno! Kaj mislite, bi dobila službo? — Bi, če je to edino, kar lahko storimo za vas! Kia Bačer NOVO MESTO: posamezniki in delovne organizacije V zadnjih dneh so se odločili za prispevek porušenemu Skopju naslednji kolektivi in posamezniki: Občinska skupščina Novo mesto 235.000 dinarjev, podjetje Elektro 300.000 din, Vodovod 300.000 din, Komunalna banka Novo mesto I, 000.000 din, Projektivno podjetje 300.000 din, »Keramika« Novo mesto 100.000 din, Vodna skupnost Dolenjske 49.116 din, Dolenjski list 50.000 din, Zavtod za napredek gostinstva in gospodinjstva Novo mesto 19.976 din, Uslužbenci Obč. odbora ZB NOV Novo mesto 6000 din, kolektiv brivnice Falkner 5200 dinarjev, Zdravilišče Dol. Toplice 104.652 dinrajev. Kolektiv Osnovne šole Dol. Toplice 21.500 din, Krajevni odbor KK Straža še 31.610 din, uslužbenci Delavske univerze Novo mesto 5000 dln, Ivan Jurčec iz Smt-hela 3000 din. Društvo upokojencev 10.000 din, urar Boris Kos II. 000 din, Zavod za zdravstveno varstvo 28.816 din, Knjigotisk Novo mesto 50.000, Kolodvorska restavracija Novo mesto 20.000 din. Kavarna Novo mesto 20.000 din. Služba družbenega knjigovodstva 100.500 din, Zavod za zaposlovanje delavcev Novo mesto 66.000 din, Glasbena šola Novo mesto 9273 din, Zavod za pravno pomoč Novo mesto 34.636 dln, Lekarna Novo mesto 100.000 din, Osnovna šola Stopiče 17.000 din, Sindikat VP Skopje 86.000 din. Krajevne organizacije RK so zbrale samo v zadnjem tednu 53^076 din. Kot vidimo, akcija še nadalje lepo poteka in se vsem dosedanjim darovalcem iskreno zahvaljujemo! POPRAVEK V zadnji številki našega lista nam jo je zagodel tiskarski škrat. Med darovalci za ponesrečence v Skopju je bilo napisano, da je kolektiv frizerskega salona smid daroval 22.000 din, zlatar Korent pa 9.200 din. V resnici pa je 23.000 din zbral Partizanov tabor v Portorožu, 9.200 din je daroval kolektiv trlzerije Smid, zlatar Ivan Korent pa je daroval 10.000 din. PISMA UREDNIŠTVU Tega še pes ne bi jedel Tovariš urednik!! 20. julija je bil v Mokronogu sejem. Ker sem nameraval kupiti junca, sem tudi jaz šel tja. Vročina je bila huda in ko sem živinče kupii, sem začutil lakoto in žejo. Sel sem v gostilno Bulčeve Miti in naročil juho z mesom ter p'wo. Prav veselil sem se te jedi, ko pa sem jo dobil na mizo in že plačal, sem opazil, da lezejo po krožniku oko li 3 cm debeli črvi. In ni bil samo eden! Več jih je bilo! Zahteval sem, naj pride go-stilničarka. Res je prišla in ko sem ji pokazal, s kakšno hrano strežejo svojim gostom, ni rekla nič in je odšla v kuhinjo. Tudi ostali gostje so dobili tako jed, ki je pri nas na deželi še pes ne bi jedel. Vsi so neužitno juho z mesom pustili in se jezili nad tako kuhinjo in gostilno. Na poti domov sem se ustavil še v Zburah. kjer sem govoril z ljudmi. Mnogi so mi povedali, da so v isti gostilni dobili črve tudi že v golažu in drugih jedeh. Kaj sanitarna inšpekcija v Mokronogu nima besede? Tako gostišče je odveč in bi bilo bolje, da ga zaprejo, kot pa da bi stregli ljudem s tako hrano! ALOJZ ŠUT AR Oreš je 11 p. Šmarje ta Čemu različne cene? Tovariš urednik! Potrošniki Dvora in Žužemberka se sprašujemo, zakaj tolikšna razlika v ceni uvoženega piva Radeberger. Ne razumemo, zakaj lahko privatni gostinski obrat na Dvoru nudi potrošniku steklenico piva Radeberger ja po 180 din, petdeset metrov oddaljeni obrat gostinskega podjetja Žužemberk pa zahteva za steklenico istega dobavitelja (s skupno pošiljko) kar 220 din in v Žužemberku celo 230 din! Potrošniki v teh krajih tudi že-Ujo, da bi gostišča lahko ra-een uvoženega nudila tudi domače pivo, ki je cenejše in okusne jše. In še to: na steklenicah Ra-debergerja beremo na etiketi, da je rok trajanja piva eno leto, pod isto označbo pa, da je steklenica polnjena v februarju 1962. Torej, stara, manjvredna pijača! Mnenja smo, da fe treba problem hitro rešiti v korist potrošnikov tako, da bodo cene do neke mere le vsklajene. Milan Senica, Dvor t Samo 500 m bi bilo treba ... Tovariš uredni! Oglašam se zato, ker je občinska pot Omota-Gradnik na nekem odseku, dolgem le pol kilometra, že dobri dve leti neprehodna. Cesta je sicer lepa in bi vsak avtomobil lahko prišel po njej v vas, zaradi tega, ker je del te ceste tako slab, da po njem ni moč voziti, pa z avtom živ človek ne more k nam. Trgovec Pečavar je nekoč poizkusil, pa je z avtom vred zletel pod živo mejo. V suhem vremenu se kmetje z vozovi še prebijejo, v deževnem pa nikamor ni mogoče. Na sestankih smo o tem že govorili in prosili občino za pomoč. Dva meseca smo imeli na razpolago drobilec, potem pa so ga vzeli. Priprav. Ijeni smo sami pomagati, ko-Ukor se bo dalo, občina pa naj nam pomaga z denarjem ali materialom, ker sami ne zmoremo temeljitega popravila ceste. Vaščani glede tega močno godrnjajo, saj v primeru nesreče še rešilca m moč dobiti v vas. Tisti, ki so za to cesto odgovorni, naj vendarle že nekaj ukrenejo! Niko Popovič, Praproče 4 p. Simič Hvala vsem, ki ste mi rešili življenje Tovariš urednik! Hudo je, če si v bolnišnici, vendar meni ni bilo hudo. Nihče se ne bi mislil, kako zelo so prijazni zdravniki, bolničarji in bolničarke na pljučnem oddelku. Prijazni obrazi, vedno pripravljeni pomagati bolniku m ga tolažiti ter hrabriti, vse to vidiš okrog sebe in nikoli se ne spremenijo. Posebno so prijazni in dobri primari j dr. Smrečnik, dr. Zakrajškova in dr. Trobiš. Nikoli jih ne bom pozabila, ker so mi rešili življenje. Hvala vsem tem in vsemu strežnemu osebju, posebno še bolničarki Lojzki. ANICA ŠPENDAL, Biška vas pri Mirni peči Nemogoči odnosi na št. 21 Tovariš urednik! Vsi 'stanovalci prvega nadstropja hiše na! Glavnem trgu št. 21 v Novem mestu se obračamo preko Vašega lista na vso javnost in prosimo zaščite vseh, ki so merodaj-nl glede naše zadeve. V tej hiši to v tem nadstropju stanuje 6 družin, ki imajo skupno stranišče za 19 oseb. Ko so bila stanovanja točkovana, je bilo določeno, da vsi stanovalci plačujemo del stanarine tudi za stranišče. Pravico do stranišča pa si lasti delni lastnik tega nadstropja Stane Pečar. 2e pred vojno in po njej je bilo tu vedno več strank, ki so- vse uporabljale te sanitarije in nikoli ni bilo prepirov. V zadnjem času pa so ze zaradi tega prostora začele dogajati kaj čudne reči. Kljub temu, da je bil v stranišču vedno red in čistoča, je Stane Pečar opozoril, da bo vrata zaklenil, češ da ga bo uporabljal sam. Hišni svet nima denarja in v tem nadstropju po oceni strokovnjakov tudi ni najti primernega prostora za ureditev novih sanitarnih prostorov, kar je Pečarju dobro znano. Kljub temu nas je 12. julija na vratih spornega prostora presenetil lepak: »Cenjene stranke obveščam, da bo stranišče čez teden dni zaprto.« Ugibali smo, kaj naj storimo. Ali naj si medtem v bolnici damo zavezati črevesje ali naj se dogovorimo s stanovalci sosednjih hiš, da nam gostoljubno odpro vrata, kadar bi kdo pritekel. Po tihem nihče ni verjel, da bo solastnik stavbe Pečar res kaj takega storil in smo menili, da je to le ena njegovih muh. Pa je! Delati Je dal 5 ključev in nas napotil v stranišče v pritličju stavbe, ki je v obupnem stanju, uporabljajo pa ga že nameščenci dveh trgovin in vsi prebivalci pritličja. Ker je postala zadeva zelo pereča, smo vsi stanovalci pismeno opozorili Pečarja, da ni imel pravice zapreti stranišče, da je to protizakonito, ker vsi zanj plačujemo, ki tub temu Je omenjeni prostor še vedno pod ključem. Vložili smo tožbo in čakamo na rešil cv, medtem uporabljamo stranišča v sosednjih stavbah in v kavarni na Glavnem trgu. Vprašujemo se, kako Je mogoče, da v današnjem času nekdo lahko tako Ramovoljno postopa in da lahko nalašč povzroča hude težave zlasti otrokom in starejšim lju-žive tu že v tako jirete- »Občina naj jo vzdržuje. u snih prostorih. Družine: Moravče. Polak man, Jerančič, Jakotčič. Jer- že dalj časa živi 62-letna Marija Miklič v slabi bajti onkraj mosta v Žužemberku. Bolna je, delati ne more. sredstev nima. Lakota in v tej zimi še mraz sta ji grozila že s smrtjo. Odvisna od sosedov, - večinoma leži in premišlja o časih, ko je še lahko delala, krog nje pa so veselo žlobudrali otroci. Kadar ji malo odleže, gre pomagat sosedom... Svetovali so ji, naj piše na občino za podporo. Res jI drugega ni preostalo. Lani maja je prišla prošnja. Nekdo ji jo je celo stipkal. Na občini so takoj ukrepali. Center za socialno delo, ki rešuje take zadeve, je že naslednjega dne .uradno zaprosil krajevni urad v Žužemberku za podatke o prosilki in morebitnih sorodnikih. Odgovor se je glasil: ... Sporočamo, da ima Marija Miklič iz Žužemberka 135 pet otrok: 1. Stane Miklič, Kranjska gora 82, poročen, zaposlen v Železarni Jesenice; 2. Jelka Miklič, Ljubljana, Metelkova 15, samska, zaposlena v TOS; 3. Vida Giušič, Ljubljana, Linhartova 88, 2 otroka, oba zaposlena; 4. Anica Šinkovec, Senovo 83, 1 otrok, mož uslužbenec, nt zaposlena; 5. Marija Likozar, Ljubljana—Bežigrad, poročena, brez otrok. To pa ni tako hudo, so menili na Centru. Saj ima otroke, ji bodo že pomagali, ko bodo zvedeli, da je mati bolna in brez sredstev. Sklenili so, da bodo pisali vsem petim otrekom, kako je z materjo. Cez nekaj dni pa so prišli odgovori: Anica: ... Jast živim z enim mesečnim dohotkom, ki ga prejema mož 25 000 din ... ne moremo nič nabaviti. Imam enega otroka ... Pripravlje na sem vedno, da pomagam v kolikor bom mogla ... prosim vas, da mami malo pomagate ... Vida: ... Moja plača znaša mesečno 14.200 din, z nadurami dobim 18.000 do 20.000 din. Mož mi prinese plače čistih 28.000 din. Sem mati dveh otrok v starosti od 3 let do 10 let. V banki imamo posojilo mesečno po 11.000 din. Izjavljam, da bi zelo rada pomagala svoji materi, vendar pa ne morem... Po njeni operaciji sem jo imela pri sebi 1 leto in pol, nakar je odšla domov ... Stane: ... Leta 1959 je bila po operaciji pri meni. Nudili smo ji najboljše ... dobivala je podpore 2000 din na mesec ... sem ji pustil... vzel sem posojilo in ji kupil hišo v Žužemberku ... Moja plača znaša 18.000 din. €ena je doma gospodinja in tri otro- kakšno pomoč dajati svoji materi... s obzirom, da so moji dohotki premali... Mesečni dohotki znašajo mi 15.500 din. Stanovanja sploh nimam, poleg tega morem še izdržavati otroka, starega -pet let. Poleg takih majhnih dohotkih je nemogoče izdržavati mamo, kateri bi zelo rada pomagala ... Marija: ... Sporočam, da jast ne morem zdrževati svoje mame. Imam< dohotkov samo 20 tisoč na mesec. Poleg tega še bolujem na tebe ce tako da je to nemogoče. Večkrat sem na bolniški kot v službi... V nekaj dneh so prišla vsa tale pisma. Eno za dru- Viktor Povše: MATI ke. Premoženja nobenega. Imam štiri sestre, ki so vse bolje situirane od mene ... Jelka: ... Izjavljam, da nisem v možnosti izdrževati niti 0 vlomu v Novolesovo barako Kmetija v plamenu 3. avgusta zjutraj Je zagore'o na posestvu Mihaela Kocjana ii Sel pri Dragutušii; ogenj se je r../širil Iz pločevinastega soda, kamor so odlagali pepel, zgorela pa je stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Gasilci Iz Dragatuša in s i mer gore so kmalu prihiteli na imnim- in preprečili, da se ogenj nI razširil še na druga poslopja. V ognju so Kocjanovl Iz-i-.niiili tudi kakih 16.000 kg srna, :>0 stotov slame, 120 mernikov žila, " voza ncomlačene lil, 100 kg suhe svlninr. 50 kg masti in 20 kokoši, ftkode Je nad 2 milijona dinarjev, vse skupaj pa Je bilo zavarovano za milijon dinarjev. ■ Ameriški kmetijski strokovnjak Orvllle Freeman, ki se trenutno mudi v Bolgariji, je Izrazil prepričanje, da bodo Romunija to '/.da razširile sodelovanje v Slanosti in kulturi to na tehničnem področju. Kmalu bo leto dni, kar sta dva neznanca vlomila v delavsko bari, ko »Novolcsa« v -Straži. Eden je s kleščami preščlpnil žico na obešanki, nakar sta imela prost vstop. Medtem ko je vlomilec polnil dve športni torbi z oblekami, s čevlji In perilom stanovalcev barake, je drugi zunaj stražil. Ko sta pobrala, kolikor je šlo v torbi oblačil in tudi denarja, sta zavila v gozd nud Dvorom, kjer sta si delila plen. Stanovalci barake so vlomno tatvino prijavili in pripadniki l.M so bili storilcema kmalu na sledi. Enega izmed njiju, MEHO KLJA-JICA, tistega, ki je stražil, so Izsledili na prestajanju kazni v ljubljanskih zaporih, njegovega pajdaša in glavnega krivca Radovana Ni premislil, kaj je rekel Pri zbiranju prostovoljcev za krvodajalsko akcijo pod geslom »Kri rešuje življenje« se je na Božakovem dogodil neljub primer. Navajamo ga kot poduk še mogoče komu, ki na to človekoljubno dejanje gleda s pridržkom. Poverjenik RK je na vasi zbiral krvodajalce. Pot ga je pripeljala tudi do nekega kmeta. Na vprašanje, če hoče tudi on dati kri, je izjavil, da za komuniste ne da krvi! Isti človek, ki se Je tako izrazil, Je bil nedolgo zatem v bolnišnici, kjer so mu morali dajati kri. Ali Je tudi tedaj pregledoval, katera kri Je od komunista ln katera ne? Ali ima tudi še zdaj tako čudne poglede na krvodajalstvo? Mijatoviča pa še niso prijeli, ker je pobegnil. Oba vlomilca sta bila nekaj časa zaposlena v Jurki vasi, stanovala pa sta v baraki, v katero sta vlomila. Pozneje sta delo pustila in odšla v Ljubljano. Ker sta razmere v »Novolesovi« baraki dobro poznala, sta se odločila za vlom. Sodišče v Novem mestu Je MEHO KUA.ii t'A. nekvalificiranega delavca iz Bosne, obsodilo na 4 mesece zapora, njegovemu pajdašu Radovanu Mljatoviću pa bo pred sodiščem predla se trša. Z DESKO PO GLAVI Neke noči v Juniju je Štefan Kovačlč iz Gor. Vrhpolja zagledal v domači vasi tri neznance, pri neki hiši pa prislonjeno kolo. Ko si ga Je ogledoval, Jo prišel eden od trojice k nJemu in gn vprašal, kaj hoče. Kovačlč pa ni bil voljan z njim razpravljati in ga Je pozval naj odide, pri tem pa mu Je porinil kolo. Nato se Je trojica zbrala, se nekaj časa pomenkovala In se začela približevati Kovačlču. Tega Je postalo strah. Iz plota je odtrgal debelo desko in z njo mahnil po glavi prvega, ki se mu Je približal. S tem Je storil kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, zaradi česar ga Je sodišče v Novem mestu obsodilo na 15.000 din denarne kazni, pogojno za eno leto. gim. Nihče od otrok ne more materi pomagati! Lahko jih je vzredila pet, vseh petero pa ji noče pomagati. Tovariši na Centru so še poizvedovali in premišljali, končno pa so se odločili takole: družba po zakonn ne more dajati sredstev za starega človeka, če ima le-ta odrasle otroke, ki mu lahko pomagajo. Ce bi ne bilo tega zakona, bi verjetno na deželi vsakega gospodarja, ki preda grunt, obesili na rame državi. To pa ne gre! Se enkrat so pisali otrokom, naj ji vsak pošilja le po 1000 din na mesec, občasne podpore pa bi dajala občina. Na pet pisem pa Je prišlo pet odgovorov. Anica in Stane sta odpisala, da ne moreta prav nič pošiljati, Jelka, Vida in Marija pa so pristale na plačevanje po 1000 dinarjev na mesec. • » * Cez neikaj mesecev Je socialni delavec spet obiskal Miklićevo mamo. — Vam pošiljajo otroci redno denar? — Do zdaj sem dobila le 1000 din vsega skupaj. Ena hčerka .... ostali nič. — Potem boste morali tožiti! — *Tožiti lastne otroke? Rodila sem jih, dojila, zdaj pa naj bi jih vlačila po sod-niji! To pa ne! — Ne moremo vas pustiti umreti od lakote in vsega hudega, še ene zime tu ne boste prestah! Družba tega ne dovoli! Dajte, mamka, spametujte se! Saj niso vredni, da z ljubeznijo mislite nanje! Zatajili so vas tedaj, ko bi jih najbolj potrebovali! Takole ji je moral dolgo prigovarjati, preden je podpisala zahtevek za vložitev svojevrstne tožbe Mati : 5 OTROK. * * * Na sodniji. Suha, izmoz-gana stara žena z dolgo ruto na' isti klopi s sinom in hčerkami Vido, Jel.ko in Marijo. Anica ni bila tožena, ker so se razmere pri njej spremenile, da res ne more materi nič dajati. Pred sodnico so prihajali drug za drugim: rdeč pulover ... črno krilo ... rdeči najmodernejši salonarji. . . roža-sta- obleka ... najlon plašč . • • torbice! Sodnica pa ima v rokah potrdila o zaslužku, ki navajajo dosti večje vsote, kot so jih otroci navedli sami... — Kaj mislite Mikličeva, kako boste v bodoče? — Živim kot pes, dokler bom, potem me bo pa konec. Ko bi vsaj kmalu prišel! Sin: — Delam noč in dan-Nikoli riisem prost, nimam nič. Sem jaz kriv ali država? Bom prignal sem otroke, pa jih vi vzdržujte! Kolikor sem mogel, sem dal, obvežem se pa ne, niti za 1000 din ne .. Jelka: — Treba bi jo bilo dati v bolnico ali zdravilišče, pozimi ne bo mogla ostati doma. Matere pa ne morem vzeti k sebi ... Marija: — Mame ne morem vzeti... treba bi bilo nekaj ukreniti. Ne morem je živeti, pa bog!! Vida: — Ne pristanem na to, da ji bom stalno dajala! Ne pa ne! Sodnica: — Ali naj gre živa v zemljo ali kaj? Imam potrdila o vaših zaslužkih! Ni res, da bi ji ne mogli dajati! Sin: — Potrdila so napačna! V pisarnah samo kadijo cigarete! Kako so kaj takega napisali, ne vem! V imenu ljudstva je bil* razglašena tale sodba: sin Stane mora plačevati tf" dinarjev na mesec, Marija i" Vida po 2.500 din, Jelka I00<» dinarjev. Vsi skupaj pa m0" rajo plačati pravdne stroški Vzkliki: Pritožim se takoj! Sramota, da ji občina ne more prav nič dajati! Tožil* bom socialno skrbstvo! Oni so dolžni... RES: SRAMOTA! * ne za občino! — Samo s* otroke, ki so ostali bre* srca. Rla Baccr Pomoč Skopju Iz Vel. Ga! ra Okrog 80 mladincev, obveznikov pred vojaške vzgoje iz novomeške občine, ki so bili ne taborjenju v VeMkem Gabru, je ca prizadete v skop-Janskem potresu zbralo 40.000 dinarjev. Vsi mladinci pa so se prijavila tudi na odvzem krvi. KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri rui novomeški transfuzijski postaji: Radjrp Kram, Ulja Puvallč, Franc Zupančič, dani kolektivu Pionir Novo mesto; Ivank« Bučar in Dušan Rustja, člana kolektiva Tovarne zdravi] Novo mesto; Majda Vojsk, Ruža Modlc, Alojzij« Brulc, Alojz Murn, Ivan Rollh, Franc Smolič, Jož'1]« Prime, Kostja Vir.mi. Stane Arko, Cvetka Vrtačlč, Anica Bcrus. Alojz Tesar, Ljubo Milosavlč, Zdenka Jure-cič, Alojz sinil..-, Slavka Janežlč, Martin Koželj, •><'"' Strava, Jote Gazvoda ln Alojz B«uer, člani kolektiva Občinske skupščine Novo mesto: Dušan Zupane član kolektiva ObO SZDL Novo mesto; Fanl Mlklavti* If1 Martina Jeršln iz. podjetja Obrtnik Novo mesto; fr-Mlnka Maležič, članica kolektiva Splošne bolnišnice-Novo mesto. win««iis::w ČLOVEK JE MERILO ZA VSE! Zrela umerjenost, trema preudarnost, prepričljiva eleganca in široka, prav svetovljanska razgledanost sije Iz žene, ki se je rodila v Sm-ir-ni in se je nekoč pisala VE-ROPOULOU, danes pa SPI-TERIS. To je umetnica, akademska kiparka JE AN NE SPITERIS, soproga znamenitega kritika TONYJA SPI-TERISA, sodelavca vc>da 1X5 nJegove P*"1"16 Prodajala ali i »Zakaj? čemu neki?...« ga Urbiha ni razumel. rnt 0 res kaJ zajokalo, se Tomaž lahko odkupi. Po-„tke. dolina še zahtevala ne bo! Nekaj JI da za rejo do K.,' pa bo mlr! Kaj mislite, da nimamo toliko, °* b» Ji plačali tistega črva?« „<» "rbiha Je to povedal navadno .preprosto in prav meJazb,urjeno- Ko da bi šlo za kravjo kupčijo. Pešci* «' Pre8lcdaš, zbiješ ceno, malo dvigneš, tre-ln »« e ta P'ačaš. Potlej je konec in prav za tega on Kn°2e&B- Prnatkovl se*odo pač malo rebrili, toda jeli d« P^krbel za nekak odkup, in ko bodo preste nv? 1)0 z "J"1^ opravljeno. Tomaž bo imel pro-°*e' Prišla bo Rebemikova, potlej pa kar pred oltar! To je v resnici preprosto, da bolj skoraj ne more biti. In zato se mu zdi zares čudno, čemu se je Rebernik nenadno tako razhudil. Ta je živčno stresal z glavo, drugi pa so molčali, zato je moral spet začeti Urbiha, če je hotel pretrgati mučno tišino. »No, plačali ji bomo, pravim, tisti candri namreč! će pa še ne bo pomagalo, jo bom že tako zavrtil, da bo morala iz Vavtovca. Potlej pa menda tudi za vašo ne bo ovire, da ne bi mogla k nam?« »Kaj ste nori, Urbiha? Nas imate res vse za neumne?!« je nenadno zavrelo iz Rebernika. »Po vsem tem, kar se Je zgodilo, naj bi vam še dajal hčer?« »Kaj zgodilo ... kaj? ... Otrok, ha!... Otrok.. no, to je toliko kot nič...« Urbiha je zmezgal te besede; hotel je povedati sicer nekaj pametnega, pa se mu ni posrečilo. »Za vas mogoče res ni nič, toda za nas, ki nekaj damo na poštenje in čast, Je to dosti! Za nas je to vse! —Zato vam povem, da naša Marta ne bo prestopila vašega praga!« »Je to zadnja beseda?« »Zadnja!« Trdo je odsekal Rebernik, da je Urbiha onemel. Sicer pa, ali je sploh še vredno kaj prigovarjati? Ne. Zato Je samo stisnil zobe ln bruhnil z razklanim glasom, ki je bil celo njemu popolnoma tuj: »Dobro! Ce je vam prav ...« »Nam je, hvala bogu!« »Meni... pa tudi!« Z obupno kretnjo Je odrinil od sebe polni kozarec, da se Je na nagubanem prtu prevrnil in se je rdeča pijača razlila po mizi. Rebemikova Je priskočila ln mu hotela naiitl. »Pustite, ne bom!... Grem!« Dvignil se Je izza mize, pa se mu Je zdelo ,da se bo kar na lepem sesedel nazaj. V glavi mu Je hrumelo, okoli vratu ga je tiščalo in bilo mu je vroče, kot bi ga potopili v krop. — Trgovina, prodajalna miza, predali, nove police... Mlada gospodinja, vajena šta-cune in bogata povrh!... In vse je bilo že napeljano, vse sklenjeno, zdaj pa nenadoma... Prekleti smrkavec! »Torej je končano? «je še zadnjič negotovo vprašal in se lovil za mizo. Mogoče pa le ni vse čisto res in ga je Rebernik le grobo potegnil. Toda ta se je popolnoma umiril na drugem koncu mize, samo nekoli ko je dvignil dlani, kot bi se hotel nekoga ubraniti, in rekel hladno: »Končano!« »Toda ne po naši krivdi,« je suho dodala Rebemikova. Urbiha se je kot vinjen zazibal k vratom, pa čeprav ga je komaj srknil. Težko je, če si človek vse pripravi in napelje, pa se mu nenadno obrne popolnoma v drugo smer. To je obupno in dvakrat težko, če mu prej tudi v sanjah ne pride na misel, da se to lahko zgodi. In Urbihi ni bilo prišlo na misel, zgodilo pa se je. Rebernik je stopil izza mize. »Tak srečno in brez zamere!« »Srečno!« je z muko zinil tudi Urbiha in skomignil z rameni. Potlej je stopil v vežo in odšel na dvorišče, ne da bi se ozrl nazaj in dal komu roko. »Konja!« je suho zaklical in pogledal pod hlevski napušč, kjer je stal njegov zapravljivček. Ker ni bilo hlapca pri roki, je Rebernik sam stopil v hlev in mu pri vedel Rjavca. Potisnil ga je pred voz in začel pri-pregati. »Pustite, bom sam!« »No, le!« je ta skoraj užaljeno odstopil. Potem nista drug drugemu privoščila nobene besede, dokler se ni Urbiha spravil na sedež. Takrat Je Rebernik le spregovoril: »Torej, kot sem dejal, gospod Urbiha, brez zamere!« »Hudič naj vzame vašo zamero!« je ta revsknil in z bičem počil po konju. Oflilan Jtlipcie: | REICHSTAG V PLAMENIH 30 Plenarno dvorano so zažgali drugi ljudje in z drugimi sredstvi Požari Lubbeja in požar v plenarni dvorani se skladajo samo po času, v vsem drugem se popolnoma razlikujejo. Najbolj verjetno je, da je Lubbe nezavedno orodje v rokah teh ljudi, orodje, katerega so zlorabili. Ven der Lubbe ne pove vsega. Oh sedaj uporno molči. Rešitev tega vprašanja ne rešuje usode obtoženih. Van der Lubbe ni bil sam, toda z njim niso bili niti Torgler niti Popov niti Tanev niti Dimi-trov. Prav gotovo se je 26. februarja van der Lubbe srečal v Henningsdorfu z nekim človekom in mu pripovedoval o svojih poskusih, da bi zažgal zgradbo občine in dvor. Ta človek mu je rekel, da so ti požari samo »otročje igračke«. Prvo delo bi bilo, da se zažge Reichstag v času volitev. »Na zatožni klopi je pred vami brezumno orodje...« Na ta način je iz tajne zveze med politično brez-umnostjo in politično provokacijo izbruhnil požar v Reichstagu. Zaveznik iz vrst politične brezumnosti sedi na zatožni klopi. Zavezniki iz vrst politične provo kacije so še naprej na svobodi. Neumni van der Lubbe ni mogel vedeti, da so, medtem ko je on skušal nevešče zažgati restavracijo, hodnik in spodnje nadstropje, v istem času neznane osebe, uporabljajoč zažigalno tekočino, o kateri je govoril dr. Schatz, zažgale plenarno dvorano« (Van der Lubbe se prične smejati. Njegovo telo se vse trese v pridušenem smehu. V tem trenutku se pozornost vse dvorane, sodnikov in obtoženih obrne na Lubbeja). Dimitrov pokaže na van der Lubbeja: »Neznani provokator je poskrbel za vse priprave za požar. Ta Mefisto je znal izginiti, ne da bi pustil za seboj sled. In tako tukaj prisostvuje neumno orodje, bedni Faust, a Mefisto je izginil. Najbolj verjetno je, da je v Henningsdorfu vzpostavljen most med Lubbejem in predstavniki politične provokacije, agenti sovražnikov delavskega razreda.« Tožilec VVerner je tukaj izjavil, da je Lubbe komunist. Dejal je še, da je Lubbe — celo, četudi ni komunist — svoj zločin storil v korist kompartije in v zvezi z njo. Ta trditev je netočna. Kdo je van der Lubbe? Komunist? Nikakor ne! Anarhist? Ne! On je deklasiran delavec, uporni lura-penproletarec, orodje, katerega so zlorabili in izkoristili proti delavskemu razredu. Ne, on ni komunist. Niti ni anarhist. Noben komunist na svetu in noben anarhist se ne bi pred sodiščem tako držal, kakor se drži van der Lubbe. Resnični anarhisti izvršujejo nesmiselna dejanja, toda pred odiščem prevzemajo odgovornost in pojasnjujejo svoje cilje. Ce bi kak komunist naredil kaj podobnega, ne bi pred sodiščem molčal in posebno ne, če na zatožni klopi sedijo nedolžni. Ne, van der Lubbe ni komunist niti ni anarhist. Je orodje, ki ga je zlorabil fašizem. S tem človekom, s tem orodjem, katerega so izkoristili na škodo komunizma, z njim ne morejo imeti ničesar skupnega, niti predsednik komf rakci je Reichstaga (Torgler) niti bolgarski komunisti. Tukaj moram pripomniti, da je 28. februarja zjutraj Goring objavil poročilo o požaru. V tem poročilu je govoril, da sta Torgler in Koenen pobegnila iz stavbe Reichstaga ob 10. uri zvečer. To so razširili po vsej državi. V poročilu je še govoril, da so požar Izvršili komunisti. Istočasno niso šli po sledovih van der Lubbeja v ilenningsdorf. Človeka, ki je skupaj z van der Lubbejem prenočil v policijskem domu za brezdomce, niso našli...« Predsednik sodišča prekine Dimitrova: »Kdaj nameravate zaključiti svoj govor?« Dimitrov: »Želim govoriti še pol ure. Moram podati svoje mnenje o tem vprašanju. ■.« Predsednik sodišča: »Ne morete brezkončno govoriti.« »Kratite mi pravico do obrambe!« Dimitrov: »V teku treh mesecev procesa s(e me vi, gospod predsednik, neštetokrat prisilili k molku, obljubljajoč mi, da bom na koncu procesa lahko obširno govoril v svojo obrambo. In glejte, ta konec je prišel, toda kljub obljubam mi vi vendar kratite pravico, da govorim. Vprašanje o Henningsdorfu je zelo važno. Vaštin-skega, osebo, ki je prenočevala z van der Lubbejem, niso našli. Moj predlog, da ga poiščejo, je bil proglašen kot nepotreben. Trditev, da je van der Lubbe bil v Henningsdorfu skupno s komunisti, je laž, ki si jo " je izmislila nacionalsocialistična priča, brivec Gra\ve. Ce bi bil van der Lubbe v Henningsdorfu skupni) s komunisti, hi to že davno preiskali. Nihče, gospod predsednik, se ni zanimal, da bi našel Vaštinskega. Civilne osebe, ki je v Branclenburškem kvartu prva javila o požaru, niso iskali in je ostala do danes neznana. Preiskavo so vodili v napačni smeri. Nacio--nalsocialistični poslanec dr. Albrecht, ki je zapustil Reichstag neposredno po požaru, ni bil zaslišan. Po-žigalcev niso iskali tam, kjer so bili, temveč tam, kjer jih ni bilo Iskali so ji It v vrstah komprrtije, in to je bilo napačno. To je omogočilo pravim požigaleem, da so izginili. Odločeno je bilo: brž ko niso ulovili in niso smeli uloviti pravih krivcev požara, tedaj so morali uloviti druge, naj rečem »nadomestne« poži-galce Reichstaga...« Rože in trnje z goijnskih košenic Pripoveduj, pravijo otro ci dedu. Starec pripre oči še enkrat pljune iz razredčenih zob rjavkasto slino iri prične novo povest. Tokrat o gorjanski košnji. »To so bila leta«, pripoveduje ded in oživi kakor ognjišče. Otroci se razobe- j siio po stari lesi za skednjem in obsede v travi. Julijski večer je — iz vež in dimnikov sili. prijeten vonj po prežganki. Vas je skoro prazna; samo gospodinje so. otroci in starec. Prisluhnil sem dvojni zgodbi o gorianski košnji tei. ki io opisuie ded, in oni. ki sem io doživel pred dnevi na širnih gorianskih košenicah. »Tako je bilo, ko sem bil še mlad...« »Mi Podgorci smo že od nekdaj vajeni težkih del. Iz kamenja trgamo zemlji borni pridelek in v kamenju obtičimo, ko nismo več za rabo. Če si pravi kmet. spoštuješ to garanje, če si z dušo prikovan na to prst. Gorjanska košnja je za pravega Podgorca zmerom dogodek. Spominjam se fantovskih let, po 50 in več nas je šlo ob treh zjutraj ' iz Gabrja in okoliških vasi. Vriskali smo, da se je slišalo do vrha Gorjancev in daleč v dolino. Brodili smo v rosi in kamenju po strmi rebri, dolina pa je spala pod sivo odejo megle. Še pred prvimi sončnimi žarki so ostale za nami dolge redi in pokošene trave. Kose pa so pele naprej in potni hrbti so se enakomerno upogibali. Ko pa so babni-ce prinesle »fruštek« in pu-trh podgorske kapljice, .je bilo še toliko lažje. Peli smo, zbijali šale. trava pa Sreča na srečke se je rezala. No, tudi težko je bilo. če smo jo takole mahali ves dan in še drugi in tretji v žgočem soncu. Toda drugače je bilo kot danes; več pesmi je bilo, ki je ustvarjala prijetno vzdušje. Tudi k Vlahom smo hodili kosit. Zumbe-račke košenice smo navadno ostrigli mi.« Ded je od časa do časa prekinil svoje pripoved, kakor da razmišlja in znova začel: »Najlepši pa so bili večeri ob ognju. Sedeli smo v suhem senu — gorjanska noč pa je žarela nad nami. Oživele so pravljice in bajke o Kukovi gori, jezeru, Gospodični, coprnicah in podobnih rečeh, dokler nismo izpraznili vseh putr hov in izčrpali vso domiš- j ljijo. Mnogi med našimi starimi so poznali tudi popotnega 'Trdino, večnega obiskovalca Gorjancev. U-trujeni ih polni doživetij smo zaspali za nekoliko ur v senenih kopicah.« še zmerom pa je ostalo nekaj, kar druži sedanjost Gorjanska košnja je v novejšem času izgubila svoj prvotni čar. Po košenicah samevajo tu pa tam redke kopice. Zgodi se celo, da ostanejo cele košenice nepokošene. Vzrokov je več. Osnovni vzrok pa so vsekakor ljudje. Skoro tri četrtine prebivalcev iz podgorskih vasi: Gabrja, Su-hadola, Cerovega loga, Dol-ža itd. so si poiskali službe v dolini ali odšli drugam. Vračajo se za nekoliko dni ob dopustih in se spet raz-gube po službah. Poetično stran gorjanske košnje počasi izpodriva strah, kako dobiti delovno silo in spra' viti seno v dolino, katerega ljudje nujno potrebujejo, čas pa gre naprej... Se-se primeri, da se na širni košenici pri Miklavžu zbere vrsta koscev in da se ob popoldnevih z naloženimi smukami sena zvrsti tudi po 10 gospodarjev v dolino. (Smuke so posebna priprava za voženje sena. To je voz s prvimi kolesi, na katerega so pritrjene dolge lege, ki tvorijo zadnji : del voza. Tako Podgorci po kamnitih, strmih poteh H — Kaj se dogaja? UREJAJO SI BIVALIŠČE - Šotori, ki jih pošiljajo kolektivi in posamezniki iz vseh krajev države, bodo za nekaj časa nudili vsaj zasilno streho številnim prebivalcem porušenega Skopja. Pogubna nezmernost 3dTiPravljajo seno v Kr1 Da tam se še naiven očanec, ki bi zn»L več povedati o takih ljudi je Stenice, kot so: RCv njiva. S1aka-če|rr kot> Laze. Ko-nP« Krva. veff • Crna lica, Bri. totJvnTf0 spremenile s^Cn B°dobe. Kot sW*"*e leže pod mir* bukvami in v zaij^anskih gozdov. ^Jiiir!-^ car kraljuje Trdinov vrh. Hi Pa -le Pri-v&mI te kraje družbo. San°,šnia Je za letkš-TJ,Udje Pravijo, sLkakor druga vzdušja >v1faJe g0rjan-sWfe Jtarem pome- '"Vto?!0 še žeIia J^tov. ki jo • S. Lesar Vn esperanto <3P*nsk!h esperamtstov »^L an,lst« Je v eni ia*L <*Javiio pismo so-vjttT^nUsta v. Beškero- '"Jfcta ie tU T°' Beškerov "a-V9|jHt 1)0 Leninovih be-*h jutranjih urah zavihteli kose na rame In Jo mahnili v C,M- Ko smo jih dopoldne obiskali, so imeli za seboj že dolge redi dišeče trave ... (Foto: Lojze Medle) Esperantski muzej v Sremskih Karlovcih Pred kratkim so v Sremskih Karlovcih odprli prvi »MUZEJ ESPERANTA« v naši državi. Ker so bili esperantisti s svojo napredno vlogo v društvenem in političnem življenju večkrat preganjani in zaprti, je lz "tega časa njihova literatura skrbno čuvana kot dragocenost. Da bi se lažje pokazala napredna vloga esperanta, zdaj v Vojvodini zbirajo vso esperantsko literaturo. ST0CKH0LM: C00K0V ZAKLAD V etnografskem muzeju v Stocholmu so pred kratkim odprli zloženo v 800 zavojev bogato zbirko, ki jo Je prinesel kapetan Cook s svojega prvega svetovnega potovanja (1766^1771). Zbirka vsebuje primerke rastlin, žuželk in školjk iz Tihega oceana ter Zelandije. ŠE VEDNO CENEJE... Vsakega ameriškega kozmo-navta zavarujejo pred poletom v vesolje za 100 tisoč dolarjev. Zavarovalna premija je torej zelo visoka, toda še vedno nižja od zneska, ki ga za zavarovanje vplačujejo čistilci visokih dimnikov in delavci, ki popravljajo strehe. Dobra gospa Maigret! Rada bi mu pomagala. Po navadi si ga ni upala spraševati o njegovem poklicnem delu — komajda o tem, kdaj se bo verjetno vrnil in obedoval —, kadar pa je bil bolan in ga je videla pri dolu, ni mogla drugače, kot da je bila nekoliko v skrbeh. »Nekaj Je, česar ne razumem,« je spraševala naprej. »Ko si govoril o Lvonski postaji, si rekel, da se mož ni upal vrniti domov, ker bi zasledovalec prišel za njim.« »Da, najbrž sem rekel tako.« »Včeraj pa si mi rekel, da si je prav gotovo preoblekel suknjič.« »Da. No, in?« »In pravkai si sodniku govoril o polenovki, kot da jo je jedel v lastni gostilni. Potemtakem se Je le vrnil domov. Potemtakem ga ni bilo več strah, da bi kdo prišel za njim v hišo« Ali je Maigret zares že poprej pomislil na to? Ali pa je odgovor ravno narobe kar stresel iz rokava? »To se zelo lepo ujema.Ma postaji je bil v torek zvečor. Takrat me še ni poklical. Upal Je, da bo zasledovalcu ušel.« »In drugi dan? Misliš, da ga niso več zasledovali?« »Morebiti res ne več. To je celo verjetno. Samo da sem tudi rekel, da se je okrog petih premislil. Ne pozabi, da je nekomu telefoniral in da je zahteval pisemski ovitek.« Ker je ni prepričal, je vseeno zavzdihnila. Nekaj časa je molčala. Potem je odprla usta in jih spet zaprla. Maigret se je oglasil: »Kar reci!« »Saj ni nič... To je gotovo brez pomena... Mislila sem si samo, da se je zmotil, ker je bil kljub temu umorjen ..« »Zmotil v čem?« »Ko se je vrnil domov.« »Pozabila si na okvaro!« je rekel. In zazdelo se mu je, da se je njegovim mislim odprla nova pot, da se je pokazala razpoka, onstran katere bo morebiti kmalu zaslutil resnico. »Treba bi bilo zvedeti, koliko časa je pravzaprav ostal avtomobU na tistem mestu, ker se mu je nekaj pokvarilo.« Ni več govoril njej, ampak sam sebi; gospa je to vedela in je skrbno pazila da bi ga zdaj ne zmotila- »Avtomobilska okvara je nepričakovan pripetljaj-To je naključje in ta pojem pomeni, da so bili prvotni načrti preobrnjeni. Kar se je zgodilo, je bilo torej nokaj drugega, kot tisto, kar naj bi se zgodilo.« S čudnimi očmi je pogledal svojo ženo. Navsezadnje mu je ona pokazala pravo pot. — Recimo, da je mož umrl zato, ke* se Je pokvaril avto? . Pri priči je stegnil roko k telefonu, zavrtel štev"-ko Sodne policije. »Zveži me z Lucasom, stari, če ga ni v njetf0 ■j pisarni, ; boš dobil v moji... Si ti, Lucas?.. • ko? ... Nekaj novega? ... Trenutek ...« Hotel Je govoriti prvi, ker se je bal, da bi nn» n sporočili ravno to, kar je pravkar odkril čisto sam- »Pošlji koga na Nabrežje Henrika IV., EriauJ* alj Dubonneta, če ju imaš pri roki. Izprašata naj v*, hišnike, vse najemnike stanovanj, ne samo na 5le,^h ki 63 in v sosednih hišah, ampak v vseh posloPJ1 • Nabrežje nI tako dolgo. Nekaj ljudi Je gotovo opaž'1 rumeni avto. Rad bi zvedel kolikor mogoče natađg* ob katerem času se je ustavil zaradi okvare in ob * terem času Je odpeljfcl naprej. Počakaj I To še m v V Ljudje Iz avta so morebiti potrebovali kak nadonic* ni del. Gotovo so kje v bližini garaže. Tudi v «J naj se oglasi. To je zaenkrat vse... Zdaj pa ti!« fl^^ikf1^- Grem v drugo pisarno.« jifci^ebe . .■ °-a Lucas ni sam in da noče govo- V;-To5i e Pri "jem. tf'ila 6 Za tu« Je Je' ^ me 0113 ne sliši. 1*1 „neka J' , avto- Pred kake pol ure se je ^ zdi a »n. sprejel sem Jo v vaši pili* il^kernn.mal0 prismuknjena... Stanuje s*%t °b PrSfQbre^u- mal° naPreJ od Bercvj-Kk»ta?E?tanlieu v predmestju.« W Ci P° Poklicu?« itiiJ li10 Jaši^ težava. Prerokuje iz kart in se $:Cp«tff^°- ,Jezik ji teče tak0 na"10' $ di U1-.11.nadležno strmi v oči. Sprva $ toi ati da t ne bere časopisov, in me & U v j'asrvJe,J"° nepotrebno, ker se mora j? ft'sl ^novidna stanja In so ji dogodki t& tiia^eledaiaeud.°P«stila možnost, da je mo-v:>> Hi fn njgj v casopis, ki ga je neka oblsko-nl0'vri5,aea ip'„4,rala Je opis rumenega avto-st« i ^'eč od nV u v sredo zvečer, manj kot to'"ki*, "jenega doma. Malo pred deve- 8 ttu*te kt c • K ,m°ža k/ ? se v nJem Peljali« ""'K A^aiu n',^ta vstopila v neko hišo. V 5 'Jena tu" 111 neke ulice' ImenuJe seK^1 ozrl r!i0C stisnil cev pipe v ustih in it ftrka^enčeif ??SP° Maigret, ker ni maral, t^aLVe'« Je im«™!1 Je zamigotal v očeh. /ll>oi ^bertorn'?? ' >>k°11!t0 časa Je avt0 N'Jev1^^ v «neri proti mestu?« fc '* hiš P° nabrežju proti Cnaren- ■^R^jJta&Si?« aVto nobenega zavoja? Pi*: ^vn^to1^8/ kot zatrjuje, da moža me trapi. pa tudd čas. Sicer pa se sprašujem, kaj sta capina počela s truplom od devetih zvečer do ene zjutraj. Pa ga vendar nista vozila po deželi. Naj vam ptidico pripeljem?« »Le. Vzemi si taksi in ga obdrži. Pripelji s seboj kakega inšpektorja. S starko naj počaka spodaj.« »Ste namenjeni oddti z doma?« »Da. Na svidenje.« Gospa Maigret se je začela nemirno presedati na stolu in je odprla usta. Odložil je slušalko, se z rahlo ironijo ozrl na gospo Maigret, ki je že hotela ugovarjati, da ne sme iz hiše, ker je prehlajen. Ni je pustil do besede. »Na delo!« je vzkliknil, vstal in stopil k vzidani omari, kjer je vzel steklenico s kalvadosom in si nato čil kozarček. Na Sodni policiji imajo navado, da vsakemu no vincu brez izjeme povedo nekaj znamenitih zgodbic o »preži«. Med drugimi tisto Malgretovo, ki je stara že petnajst let. Bilo je ob koncu jeseni, v najslabšem času leta, nizko in svinčeno nebo Je še bolj krajšalo dneve. Tri dneve in tri noči je komisar tičal kot pribit ob nekih vrtnih vratih na zapuščeni poti in, čakal, da bi nekdo prišel iz vile nasproti. Nikjer ni bilo videti nobene druge hiše. Nič drugega kot sama polja. Celo krave so se že vrnile domov. Moral bi prehoditi dva kilometra, da bi prišel do telefona in naročil, naj ga kdo pride zamenjat. Nihče ni vedel, da je tam. Sam si poprej ni mlsiil, da bo prišel tja. S Vse tri dneve in d.e noči Je lilo kot iz škafa, dež je bil ledeno mrzel in mu le nazadnje močil tobak v pipi. Mimo so šli vsega skupaj morebiti trije kmetje v coklah, nezaupno so zastrmeli vanj in pospešili korak. Maigret ni imel nič Jesti, nič piti, najhujše pa |6f bilo, da od konca drugega dne ni več imel vžigalic za pipo. Maigretu so to noč prihajale na misel ta in druge zgodbice in slutil Je, da bo preža, ki se začenja, prav tako imenitna. M i h a i I Zoščenko: Fotogeničen obraz Letos sem potreboval fotografije za novo osebno izkaznico. Ne vem, kako je to v drugih mestih — pri nas vsekakor ni enostavna reč, če hočeš, da ti napravijo fotografijo. V mestu imamo umetniški fotoatelje. Tam ne nelajo samo posnetkov posameznih državljanov, temveč celo skupinske fo tografije. Ko so mi torej izročili mojo fotografijo, sem se začudil, kako malo sem bil sam sebi podoben. Dejal sem fotografu: — Zakaj delate takšne posnetke? Kakšne črte in gube so to po mojem obrazu! Fotograf je rekel: — Fotografija je v redu. Upoštevati je seveda treba, da je naš retuše na dopustu. Toda kljub temu ne bi mogel retuširati vašega nefotogeničnega obraza. Dejal sem: — Fotografija ni dobra, spoštovani mojster! Izmaličili ste me! Mar sem jaz res tak? Fotograf je dejal: — Naš atelje fotografira celo operetne zvezde, in te tudi niso takoj užaljene! Tu pa pride nekdo in se pritožuje, da ima na obrazu preveč gub. Aparat pač tako ostro snema! O tehniki nimate pojma, kritizirati pa znate! , Nisem se hotel dalje z njim prepirati. Vzel sem fotografijo in odšel na urad. Miličnik je hotel prilepiti sliko na izkaznico. Tedaj je dejal: — Zdi se mi, da tale na sliki niste vi! — Kako, — pravim, — nisem jaz? Prisegam vam, da sem Jaz. Vprašajte fotografa! Miličnik reče: — Kam pa pridem, če bom za vsako sliko spraševal fotografa? Ne, na fotografiji želim videti vaš pravi obraz. Tale na sliki pa je videti kot kakšen tifusnik. Naj vas še enkrat fotografirajo! Stekel sem k fotografu. — Izdelek je čisto v redu, — pravi fotograf. — Seveda Je treba upoštevati, da nismo prižgali vseh svetilk, ampak samo eno. Kljub temu pa niste tako temni, da vas človek ne bi prepoznal. No, poglejte, ušesa so prav dobra! Dejal sem: — Ušesa še niso vse, spoštovani! — Kakor hočete, je odvrnil fotograf, — še enkrat vas ne bom posnel! Druge stranke so rekle: — Ne delajte fotografa nervoznega, sicer bo delal še slabše fotografije! Nekdo mi je svetoval: — Pojdi na trg! Tam prodaja neka babnica že izdelane fotografije! In res sem našel na trgu babnico, ki je imela na časopisnem papirju pred seboj razgrnjene izdelane fotografije. Kakih tristo. Babnica je rekla: — Poišči si eno in napravi z njo, kar hočeš! Pomagala ti bom pri izbiri! — Poišči podobno sliko, — pravim. Babnica brska po fotografijah in reče: — Na, tole fotografijo lahko vzameš. Nihče ne more trditi, da ti ni podobna. Plačal sem petnajst rubljev za sliko in odšel v urad. Miličnik je pričel lepiti fotografijo na izkaznico. Tedaj Je vzkliknil: — To je vendar ženska! — Kakšna, — pravim, — ženska! To je mož v suknjiču! Miličnik pravi: — Kakšen moški Je to, če ima na prsih zataknjeno brošo! Po broši lahko sklepamo, da je to ženska! Ogledam si sliko — resnično, ženska je! Z brošo na prsih! Ampak z moško frizuro! Miličnik pravi: — Prinesite mi pravo fotografijo! Ce mi boste še enkrat predložili žensko sliko, boste doživeli nekaj ne posebno lepega! Ves teden sem preživel kakor v snu. Ko sem sa osmi dan prepiral s fotografom, mi je postalo slabo. Ko sem se malo opomogel, sem odšel zopet v urad. Položil sem pred miličnika prvo fotografijo in rekel: — To, tovariš predsednik, Je vse, kar vam lahko dam. Miličnik je pogledal najprej fotografijo, nato mene, in dejal: — No, zdaj pa je postalo kar dobro. Podobnost je tu! Hotel sem reči, da je ista slika. Tedaj pa sem se pog' dal v ogledalu — resnično je bila podobnost tu! — Treba Je le poiskali kakšna športna poročila ... Največ: industrija in gozdarstvo Občinska skupščina v Brežicah je na svoji drugi redni seji 30. julija med drugim obravnavala izpolnjevanje gospodarskih nalog po družbenem planu za leto 1963. Ugotovila je, da je gospodarstvo kot celota ustvarilo letos v prvih šestih mesecih za 16,7 odstotka večji bruto produkt, kot je bO ustvarjen leto dni prej. Na tako ugodno realizacijo so v glavnem vplivali izredno dobri pogoji za start ob začetku leta kakor tudi večja resnost in prizadevnost delovnih kolektivov, da dosežejo čim večje uspehe. Gospodarstvo kot celota je , ustvarilo sicer za 1,1 odstotka manjši bruto produkt kot v istem obdobju lani, je pa razveseljivo, da so brutopro-dukt znatno povečale predvsem nekatere vodilne panoge. Tako je industrija »odskočila« za več kot 6 odst., kmetijstvo celo za 7,9, gozdarstvo pa za nič manj kot 16,5 odstotka. V gradbeništvu, prometu in trgovini Je bil zabeležen nižji odstotek, zato pa nas razveseljujejo uspehi gostinstva, ki se je za to gospodarsko leto dobro pripravilo in doseglo za 13,2 odst. večji bruto produkt kot leto dni prej. V obrti je bil sicer narejen korak nazaj (za 10,7 odst.), vendar so njeni uspehi še vedno zadovoljivi Med posameznimi podjetji je dosegla vidne uspehe tovarna pohištva v Brežicah, ki je ob polletju dosegla že BREŽIŠKE VESTI 64,3 odst. letnega plana. Razveseljivo je, da je kolektivu uspelo znatno zmanjšati materialne strošfee. Na seji so potem pregledali dejavnost kmetijskih zadrug in ugotovili, da so vse kmetijske organizacije dosegle že kar dobre uspehe, da pa bodo morale urediti več vprašanj v zvezi z investicijskim programom in nadaljnjim po-družbljanjem zemlje to proizvodnje. Na seji so poudarjali, da Pošiljka je prispela! Uslužbenci trgovskega podjetja KRKA v Brežicah takoj znosijo blago v skladišče svoje modernizirane poslovalnice, kjer prodajajo živilske in najrazličnejše druge vrste predmetov Po uboju v Pišecah V Pišecah je bila pred meseci veselica. Na zabavi s plesom se Je zbralo precej ljudi od blizu in dale«. Tudi 21-letnl rudar lz Piršen-brega, Franc GRMOVSEK, Je prišel popoldne na ples. Okoli šestih Je spremil domov neko dekle, ob polnoči pa se Je vrnil na plesišče, kjer Je dobil družbo. Fantje so bili korajžnl ln so se začeli prepirati. Grmovšku je bilo kmalu besed dovolj, zato Je zgrabil Jožeta Hrvatusa, s katerim se je spri eden lz njegove družbe, ln ga treščil po tleh. Napadeni se Je pobral in zbežal, Grmovsek pa ga Je zasledoval vse do ceste, tam pa Je pri skladovnici drv obstal. Jože Zagmajster Je videl, kako Je skupina fantov napadla Hrvatusa ln ga je eden podrl na tla, zato je stopil k njim ln vprašal, zakaj so to storili. Bilo je dovolj! Pretepa željna skupina, ki JI J« Hrvatuš ušel Je začela njegovega branilca Zagmajstra suvati med mizami, dokler mu nI uspelo zbežati proti "gostilniškim vratom. Pred durmi gostilne pa se je pred njim že znašel eden od napadalcev in ga sunil nazaj proti zabavišču: Fant se Je opotekel, medtem pa Je Franc Grmovsek zagrabil metrsko poleno ln od zadaj udaril z njim Zagmajstra po glavi. Ta ae Je zamajal in obležal nezavesten na tleh . . . Ljudje so ga dvignili in ga odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer pa Je čez nekaj ur podlegel poškodbam v glavi. Takole se Je končala veselica za miroljubnega fanta, ki se Je potegnil za nekoga, ki so ga vročekrvni fantje hoteli pretepstl . .. Zgodil se Je uboj! Pred kratkim so se pred novomeškim sodiščem napadalci glede lega zagovarjali. Frane Grmovsek, U Je povzročil smrt Jožeta Zagmajstra, Je bil obsojen na i let »trogega zapora. Mislil je, da lahko dela, kar hoče Sodišče v Novem mestu Je pred kratkim obsodilo Franca Novaka iz Novega mesta na plačilo 15.000 dln kazni, pogojno za eno leto, ker Je v svoji hiši namenoma pokvaril stanovanje najemnika Matije Zgajnarja. Spor se je začel tako, da Je lastnik hiše zvabil Zgaj-narju ključ od kleti, ki jo Je le-ta vsa leta sam uporabljal. Ko je imel ključ v rokah, ga ni hotel vrniti. Sredi junija je podrl leseno verando pred vstopom v Žgajnar-jevo stanovanje in tako otežkoStt dostop. To pa mu ni bilo dovolj. Nekega dne Je razkril še stranišče, ki pripada stanovanju najemnika! Mislil Je,-da lahko v svoji hiši dela, kar hoče. Razen plačila kasni je sodišče zahtevalo od Novaka, da mora v dveh mesecih postaviti novo verando in ure- diti stranišče, dostop v klet in stanovanje pa mora urediti v- osmih dneh po pravnomočnosti sodbe. Hudo kri sta si hladila pred sodiščem Pred kratkim sta se pred senatom občinskega sodišča v Novem mestu zagovarjala Frančiška Gazvo-da I Konca ln njen brat Jože. Frančiška je letos v aprilu s sekiro napadla Martina Hrovata ln mu grozila, da ga bo ubila, ker Je t vprego peljal čez dvorišče. Nekaj ur zatem pa ga je njen brat Jože naskočil i italijanskim vojaškim bajonetom, ko ga Je spet zagledal na dvorišču. Obadva sta napadla s človeškemu življenja nevarnimi predmeti ln ogrožala javno varnost. Izgovarjata se, da sta bila razburjena ... Komi 0} «z |q cd CAp ci 'aSaivf. j|u ooou jnuiomu a.ni|u 0)ci cd 'j/vij -OAp OAOpMHM *;>J l/.oa A0)3UTJ| 01|r| pobijala! Tako pa res ne gret Sodišče Je kaznovalo Frančiško Gaz-voda i 10 dni zapora, pogojno na dve leti, brat Jože pa mara plačati 15.000 dln denarne kazni t enem meseca, sicer al bo huda kri hladil za zapahi. ne dotekajo enakomerno sredstva za občinski proračun. To povzroča zlasti težave v šolskem skladu. Na sploh pa ugotavljajo, da planirani dohodki verjetno ne bodo doseženi ter bo treba v ta namen varčevanje še stopnjevati. Skupaj je občinska skupščina obravnavala 13 točk. Na koncu so odborniki izglasovali poroštvo skupščine kmetijskim zadrugam, ki nameravajo najeti posojila za lastno dograditev. Komisija za usklajevanje predpisov Brežiška skupščina je imenovala 7-člansko komisijo, ki bo usklajevala predpise občinske skupščine z novimi zakoni in ustavo SR Slovenije. V komisiji so: Franc Bukovinskv, podpredsednik skupščine, Vinko Zagmajster, tajnik občinske skupščine, Miloš Kovačič, Jože U rek, Spela Pirnat, Milka Krošelj in Drago Kolar. Občinska doklada po novi stopnji Občinska skupščina v Brežicah je na seji 30. julija med drugim sprejela tudi nov odlok o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva, stavb, samostojnih poklicev in ostalega premoženja. Po tem odloku bodo davčni ob-vezanci občinsko doklado v letu 1963 plačevali po naslednjih stopnjah: kraji v prvi skupini (pretežno okrog Brežic) od 28 do 58 odstotkov na dohodke od 30.000 do 400.000 dinarjev in več; v drugi skupini (v k. o. Brezovici, Cerini, Čatežu, Drenov-cu, Stari vasi itd. od 24 do 50 odstotkov na dohodke od 30.000 do 400.000. dinarjev in več; . v tretji skupini (k. o. Artiče, Kapele, Obrez, Arnc-va sela; Bregana itd.) po stopnji od 18 do 36 odstotkov; v četrti skupini (kraji okrog Pisec in drugi) po stopnji od 14 do 26 odstotkov na dohodke v kmetijstvu ter v peti skupini (višinski predeli) po stopnji od "8 do 16 odstotkov na kmetijske dohodke med 30.000 do 400.000 (in več) dinarji. Odlok uporabljajo od 1. januarja letos. BREŽIŠKI UTRINKI ■ Živilski trg brenči kot velikanska muha. Ženske ponujajo in se pogajajo, kupujejo ter odhajajo. — V sredo je bil trg še kar dobro založen. Med sadjem je bilo največ breskev in marelic od 80 do 120 din. Cena fižola je bila od 80 do 100, kumare 70 in 80, jabolka od 100 din naprej, jajca po 26 ln 27, solata od 70 naprej. Prodajalke prijazno ogovarjajo kupce, ponujajo, same znižujejo ceno, se zahvaljujejo, vsepovsod vrvež, vrvež ... ■ Na Cesti prvih borcev stojijo pred Narodno banko visoki in nizki leseni odri ter škripci. Dela se bližajo koncu in kmalu bo stavba preurejena in obnovljena. ■ V Brežicah imajo zelo slabe, nizke, razpokane ln premajhne pločnike; pred hišo štev. 23 na Cesti prvih borcev pa se celo razrašča osat in drug plevel. ■ V Papirnici že resno mislijo na pričetek novega šolskega leta, ker imajo na zalogi vse šolske potrebščine in knjige za osemletko in vse srednje šole. ■»Dnevno sveže pecivo!« piše v izložbi Mestne pekarne. Ob 10. uri dopoldne pa ne vidiš ničesar, kar bi bilo podobno pecivu, razen nekaj črnih in belih Struc, žemljic, slanikov in ... konec. ■ Brivnica in cesalnica Justine Kralj se Je preselila v prejšnjo pekarno pri mesnici. BREŽICE: pomoč vsak dan večja Veliko razumevanje občanov do prizadetih v Skopju se v obliki neposredne pomoči še stopnjuje. Iz dneva v dan se veča sklad zbranih denarnih sredstev, ker skuša sleherni kolektiv in tudi posameznik kaj prispevati. Do 2. avgusta je bilo zbranih v brežiški občini 10,628 tisoč 072 dinarjev, od tega so občani darovali 6,195.072 din v obliki enodnevnih ali večdnevnih zaslužkov, 3,907.000 din pa iz skladov delovnih organizacij. Obrtniki so prispevali 262.000 din, krajevne organizacije SZDL pa so doslej zbrale 263.940 din (Jesenice 56.400 din, Cerklje 85.740 din, poleg 20.000 din, ki jih je darovala Vodovodna zadruga in 1300 din prispevka invalidov, Čatež 25.000 din, Velika Dolina 8.000 din, Dobova 41.000 din in Krška vas 26.300 dinarjev.) Občinski štab za pomoč zbira razen prispevkov tudi prijave krvodajalcev. Doslej se je prijavilo za oddajo krvi okoli 400 občanov. Brežiška občina je poslala v Skopje tudi 4 šotore za 30 ljudi, ponudili pa so tudi 120 postelj v internatu centra za blagovni promet. Pri sorodnikih so že 4 družine iz ponesrečenega mesta, ki jim je odbor za pomoč Skopju že nudil prvo pomoč. Ivan Zivič BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Franc Krošet, sin posestnika iz DramelJ, je pri padcu z voza dobil poškodbe po telesu; Anton Božič, posestnik iz Zigarskega vrha, je pri padcu z voza dobil poškodbe po telesu; Frančiška Hodnik, gospodinja iz Kostanjevice, si je pri padcu z voza poškodovala glavo in hrbtenico; Milena Lesjak, vzgojiteljica iz Brežic, si je pri padcu na stopnicah poškodovala glavo; Rudolf Stritof, posestnik iz Vulčlčevega, je pri padcu pod voz dobU poškodbe po telesu. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Kristina Slivšek iz Zg. Obreza — deklico, Marija Semenič iz Kontnega — Franca, Alojzija Suban iz Obreza — dečka, Terezija Kolan lz Volčjega — deklico, Marija Kodrič iz Senožet — dečka, Elizabeta znidaršič z Nove gore — Danico, Frančiška Virant lz Koritnega — Stanislava, Olga Jurišič lz Bele Gorice — deklico, Marija Stritar iz 2adovinka — Zdravka. Razglednica iz starega predela Krškega Med pionirji v Rovinju Od 16. do 27. julija so v Rovinju letovali pionirji iz občin Brežice, Videm-Krško in Žalca. Bivali so v hišicah in pod šotori. Telovadni učitelji so jih učiM plavanja, prosti čas pa so izkoristili za kulturno-prosvetno in šport- POROČEVALEC KOMUNE • VIDEM-KRŠKO no dejavnost. Ustanovila so tudi odred škržati, ki je imel Motorist v novomeški bolnišnici 2. avgusta je z dvorišča cementarne »Save« v Vidmu-Kr-škem pripeljal na cesto motorist Franc Tomažin.' Po cesti je v tem hipu pripeljal voznik osebnega avtomobila Franc PlamJtar. Prišlo je do trčenja, v katerem j« bU motorist hudo poškodovan in so ga morali prepeljati v novomeško bolnišnico. Vozniku osebnega avtomobila, ki je kazal znake vinjenosti, so odvzeli vozniško dovoljenje. Na obeh vozilih Je blizu 250.000 dinarjev škode. 12 skupin... V počastit«' dneva vstaje so priredila P*? slavo in s pionirji Slovenski', Konjic izvedli šahovsko te*' movanje. Ob zaključku l«*1, vanja so pripravili oddaj*! »Pokaži, kaj znaš«. Tudi so se pridružili akciji aa d* ranje pomoči ponesrečen*! v Skopju — dali so 13.5* din. Slovo je bilo težko, a & lazile so jih besede: »DrU8° lebo nasvidenje!« S, F- Proslava na Lošccih Tudi na Lošcah so 22. juhj* proslavili dan vstaje. Že traj so hiteli polni kami"111 ljudi iz Senovega proti S* botnem. Toliko ljudi lz Se& vega proti Srebotnem. TO& ljudi že dolgo ni bilo obpjj! slavi sredi vasi pri vodnja** kjer stoji spominska pl°**j Po himni in žalni korač1*? godbe senovške Svobode t imel tovariš Lovro Brezntt *J Jaka kratek govor. SlediW ' še nekaj pesmi moškega * teta Svobode iz Senovega- «j končani proslavi je bil« Z, Tinetovi domačiji prijetna** mača zabava. J- SEVNICA: pomoč odprtih src Občinski štab za pomoč Skopju je v preteklem tednu organiziral v 30 krajevnih organizacijah SZDL krajevne štabe za pomoč ponesrečen- »LISCA«: za 600.000 din perila v Skopje Tudi kolektiv tovarne »LISCA« v Sevnici Je razumel hud udarec, ki jc prizadejal prebivalce Skopja ob zadnjem katastrofalnem potresu: sklenil Je prispevati srajc in drugega perila v skupni vrednosti 600.000 dinarjev. V občini so zbrali do sobote le več kot za S milijone prispevkov, povsod pa pomoč še naprej vnet« pobirajo. ceom potresa v Skopju. Tudi akcije na terenu vodijo krajevni odbori Rdečega križa. Doslej so občani — posamezniki preko krajevnih štabov zbrali že 110.470 din, akcija pa se je takorekoč šele začela. Pretekli teden smo odpre-mild tudi več šotorov za okoli 60 ljudi ter pripravili za 20 ljudi ležišča s potrebno opremo in hrano. Krvodajalci se še vedno prijavljajo, tako v skupinah kot posamezno. Doslej je prijavljenih za oddajo krvi že več kot 400 ljudd. Ceste, ki niso več ceste Cesta Krško—Zidani ne zasluži več tega We\l Tako je razorana, da je *-J nja po njej prava muk" ^ j škoda za vsako vozilo-starja, kti bi sproti kaj £ pravljal, ni nikjer, ker Je stno podjetje uvedlo bri0f _ način vzdrževanja, kar P9 j. Je doslej pokazalo n%j memo. Nič boljša ni tudi na levi strani ^| Vzrok je isti. Kupi grarn so ob cesti, ni pa ces»» da bi gramoz razsuli W j. ravnali kotanje. Priti v =e je co z motornim vozilOI^j) problem. In če so ceste v suhem vremenu take> bo, ko bo deževje? V Sevnico nakupovati SEVNIšK - Predvsem: pogumneje Svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinske skupščine Črnomelj je 24. julija temeljito razpravljal o smernicah za perspektivni sedemletni načrt kmetijstva in o reorganizaciji gozdarstvu v komuni. V razpravi so poudarili, da je treba začrtati smelejšo pot v razvoju kmetijstva in naj bi se kmetijske površine v družbenem sektorju od dosedanjih 600 ha do leta 1970 povečale na 3000 ha. število gbv* goveje živine naj bi se od 1200 glav, kolikor jih imamo zdaj, povečalo do leta 1970 na 4000. Družbeni kmietijski obrat bo moral posvetiti več pozornosti pridelovanju surovin za prehrambeno industrijo »Belsad«. Plodove zelenjave naj bi tu predelali, ostale dele rastlin pa bi porabili za krmo na kmetijskem živinorejskem obratu. Zelenjavo za prehrambeno industrijo °aj hi pogodbeno pridelovali tudi privatniki. V pasivnih predelih in hribovitih področjih okoli Vinice, Adlešič in Sinjega vrha naj bi pridelovali zdravilna zelišča, ki zahtevajo manjše površine in več delovne sile. Delovne sile, zlasti ženske, pa je tod dovolj. Ker bo v zasebnem kmetijstvu vse manj zemlje, bo morala biti ta temeljiteje obdelana. Kdor se bo odločil za zasebno kmetovanje, bo moral res dobro delati na poljih, kdor pa se bo odločil za delo v industriji, bo moral tam pustiti svoje moči. Pogodbeno proizvodna sodelovanje l.ied KZ in zasebnimi kmetovalci je zdaj še nujnejša kot kdajkoli prej. To sodelovanje pa mora biti ekonomsko opravičeno za oba podpisnika pogodbe. Na seji so razpravljali tudi o reorganizaciji gozdarstva in gozdarskih obratov. Imenovali so 9-člansko komisijo, ki bo proučila stanje gozdarstva v komuni in dala ustrezen predlog na seji občinske skupščine, ki bo dokončno odločila o reorganizaciji gozdarstva. V bodoče bo treba več vlagati v gozdarstvo kot doslej, da bo lesno Predelovalna industrija v komuni preskrbljena z lesom z» predelavo. Komuna pa mora imeti od gozdarstva večje dohodke kot doslej. . JOŽE ŠKOF Problem ciganov spet v ospredju Na seji sveta za splošno kjer si jih ogledujejo turi-upravo in notranje zadeve sti. uh fotografirajo in do-obcinske skupščine Crno- ma prikazujejo »kako pri melj, ki je bila 26. julija, nas živimo«. Ciganska našo imeli samo eno točko selja so lahko tudi izvor dnevnega reda: problem epidemij pri ljudeh in ži-Ciganov. Ugotovili so, da valih, ker njihovi psi raz-živi na območju občine Cr- našajo okuženo meso > nomelj 281 Ciganov v 48 Na seji so poudarili, da družinah. V Kanižarici jih podjetja, ki se branijo zaživi 33, na Lokvah 97, v posliti Cigane, ne delajo Srednji vasi 15, pri Štirih prav. Tudi oni so občani rokah 85. v Drenovcu 23 in in'ljudje, ki se morajo preše nekaj v raznih krajih. Od skupnega števila je 135 moških in 146 žensk, med njimi 62 otrok do starosti 7 let. šoloobveznih otrok od 7. do 13. leta je 42, šolo pa obiskuje le 14 Ciganč-kov. V rednem delovnem razmerju je zaposlenih 15 oseb, 40 jih je še za delo sposobnih, niso pa zaposleni. Tisti, ki delajo, za- živi jati z delom in morajo imeti enake pravice in dolžnosti kot vsi ostali. Po daljših razpravah na seji 1e svet sprejel naslednje sklepe: Zavod za zaposlovanje naj sporazumno z gospodarskimi organizacijami stori vse potrebno za vključitev teh Ciganov v delo, seveda tistih, ki so za delo zmožni Pristojni organi naj poskrbijo, da bodo vsi šoloobvezni Cigani res hodili v šolo, naselja ob cestah pa naj preselijo na določena mesta, ki bodo oddaljena od prometnih cest in naj ta naselja primerno urede. Preprečiti je treba tudi doseljevanje Ciganov iz drugih krajev in zahtevati od vseh izpolnjevanje vseh državljanskih dolžnosti in obveznosti. Do prihodnjega poletja: AtC Trebnjem, Mokronogu in na Mirni Kaj bo s šolo na Suhorju? šola na Suhorju, ki je bila zgrajena takoj po vojni, je zelo slaba. Šolski Prostori ne zadoščajo za učenje, postavlja pa se tudi vprašanje, če bo šola sploh lahko nemoteno nadaljevala pouk. Poslopje nima vode in kanalizacije. Prostori so popolnoma zasedeni, razen tega pa ni stanovanj za učitelje. Privatniki imajo le slabe sobice, ki ne morejo zadoščati Potrebam učiteljskega kadra. Zato je začela organizacija SZDL na Suhorju s Podporo občinske skupščine v Metliki akcijo, v kateri bodo uredili šolo in gradili dve ali tri stanovanja za učitelje. V ta namen W notrebovali več kot nv- Prcznik v Gradcu p§. Julija so Gradčand sla-*JH krajevni praznik. Občani SJ pričakali godbo in goste ^ železniški postaji, potem so skupno odšli k spomeniku padlih borcev, kjer je ?Ua proslava Po kratkem »uiturnern programu so pode-odlikovanja borcem in ak-ovistom. V počastitev prazni-so odprli tudi mladinsko Ustavo likovnih del. U lijon dinarjev, upajo pa, da jim bodo priskočili na pomoč tudi delovni kolektivi. Posojilo bodo verjetno dobili pri Komunalni banki v Ljubljani. Vsi prizadeti občani se zavedajo, da bodo le s hitro akcijo rešili šolo težav, ker bi bili sicer prisiljeni ukiniti osemletko. S tem pa bi naredili veliko škodo Suhorju ln okolici Semičani se zanimajo za obisk Gonarsa in Visca »Kompas« organizira v kratkem potovanje, na katerem si bodo lahko nekdanji interniranci ogledali taborišči Visco in Gonars. V teh taboriščih je bilo pred 20 leti precej Semičanov in Belo-kranjcev, zato je za to potovanje precej zanimanja. Cena dvodnevnega izleta je 10.400 din na osebo ax potovanje iz Ljubljane, kar res ni pretirano. Informacije za izlet dobijo interesenti pri Krajevni organizaciji ZB Semič. METLIŠKI T EDIN IK NOVICE ČRNOMALJSKE OMUNE služijo od 15.000 do 30.000 dinarjev na mesec, prejemajo pa tudi otroške do-klade. Organi LM so odkrili že vrsto tatvin, zlasti poljskih pridelkov, ki so jih zakrivili nezaposleni Cigani. Vse ciganske družine imajo 18 zidanih hišic, 21 > barak, ostali pa žive v šotorih. Imajo tudi dve motorni kolesi, 8 konj in kravo, 12 vprežnih voz ter 4 radio aparate. Pravo nasprotje tem Ciganom je njihov rojak Luka, ki ie zelo delaven in ima par konj, gumi voz, dela pa od zore do mraka z vso družino. Pošteno se preživlja in vsi ga imajo radi. Ostali občani se sprašujejo, kako nekateri Cigani rede konje, ko nimajo zemlje, in kako to. da ne ■nlačajo takse od konj in voz. ne gozdne takse in nima io sečnih dovoljenj. Cigani so večinoma naseljeni ob glavnih cestah, tp -število Inozemskih gostov v l5trl se Je v zadnjem času precej povečalo. Največ turistov Je prišlo \y. Zahodne Nemčije. Velike Britanije. Švedske, Nizozemske, Danske in Švice, zmanjšalo pa se je Število Italijanov ln Avstrijcev. Zanimivo le. da Je prISlo precej gostov tudi lz Poljske, ki do sedaj niso obiskovali Jugoslavije v takem številu. S tem pa se je povedalo tudi število nočitev In biva-nle tujih gostov, ki so v lanskem 'etu preživeli pri nas povprečno ".6 dni, letos pa kar 10. . Kakor so sporočili v Trebnjem, so v trebanjski občini začeli s temeljitimi pripravami za uvedbo avtomatskih telefonskih central v treh večjih naseljih v občini: v Trebnjem, Mokronogu in na Mirni. Avtomatsko telefonijo name ravajo nabaviti že v prvih mesecih prihodnjega leta, tako da bi ustrezne centrale za lokalne potrebe delale že v poletnih mesecih leta 1964. Avtomatske centrale in montaža bodo veljale nad 43 milijonov dinarjev, medtem ko bodo imele vse cen- trale skupaj 180 priključkov. Do te izpopolnitve v telefonskem omrežju bo prišlo zlasti na pobudo neposrednih interesentov, ki imajo največ telefonskih naročnikov. Med drugim so v prvi vrsti navedena podjetja, zavodi, ustanove in občinska stavba v Trebnjem. Ti bodo tudi nosilci 60-odstotkov vseh stroškov, ki bodo nastali pri uvedbi te prepotrebne novosti, medtem ko bodo 40 odstotkov stroškov krili s krediti, ki iih bo najelo novomeško PTT podjetje, preskrbela pa občinska skupščina Z elektriko so zdaj zadovoljni En transformator v Trebnjem ni zadostoval, zato so nedavno zgradili še enega. Gradbena dela je opravilo podjetje Remont z Mirne, vseh stroškov pa je bilo 5,6 milijona dinarjev. V Trebnjem' imajo zdaj električni tok tolikšne jakosti, da popolnoma zadošča za največje potrošnike električne energije (Kemooprema, Kovinsko podjetje), izboljšale pa so se tudi usluge v gostinstvu. Medtem ko so se prej gospodinje pritoževale, češ, da jim električni štedilniki zaradi prešibkega toka ne delajo, je Za vsak kilometer v načrtu: milijon dinarjev Občinska skupščina je že naročila načrte za rekonstrukcijo ceste Trebnje—Mokronog. Celoten elaborat bo - izdelala projektantska skupina pri ljubljanskem podjetju »Slovani ja-ceste«. Znani so tudi stroški, s katerimi bo treba plačati načrt. Tako bo načrt za 1 km ceste veljal 1 milijon 70.000 dinarjev. zdaj odpravljena tudi ta malenkost. Novi transformator pa ne bo zadostoval za potre be obrata Parmds, ki bo v jeseni začel obratovati v Trebnjem, ampak bodo v ta namen gradili poseben transformator. TREBANJSKE NOVICE v Trebnjem PTT podjetje, ki je velik interesent za izpopolnitev telefonskega omrežja na svojem področ-. ju, je imelo v svojem programu uvedbo ATC v trebanjski občini- šele okrog leta 1970. Z usposobitvijo ATC v Trebnjem, Mokronogu ln na Mirni za krajevne potrebe v prvi polovici prihodnjega leta bo narejen velik korak do končnega cilja: povezati vse kraje v Sloveniji v enotni avtomatski telefoniji. Hišna ATC od 1. avgusta 1. avgusta zjutraj so v občinski stavbi v Trebnjem prvikrat zazvonili telefoni nove avtomatske centrale. Do tedaj je vse pogovore v tej stavbi urejala pošta. Izlet na Koroško Na sestanku sindikalne podružnice občinskih uslužbencev v Trebnjem so se dogovorili, da organizirajo 10. avgusta enodnevni izlet na Koroško. Na seji so med drugam odobrili pomoč nekaterim socialno šibkejšim članom. Slaba žetev zaradi toče V trebanjski občini je žetev v polnem razmahu, vendar je lcioS-nji pridelek zaradi toče precej manjši kot lani. Posebna komisija je ugotovila, da Je po nepopolnih podatkih za okoli 50 milijonov škode pri žitu. Toča je skoraj povsod uničila od 30 do 90 odstotkov pridelka, na nekaterih poljih pa je bilo žito popolnoma uničeno. Posledice vremenskega neurja se poznajo tudi na drugih posevkih. Kljub slabemu pridelku je bilo med privatniki precej zanimanja za žetev s kombajni In so Imeli trije stroji kmetijske zadruge v Trebnjem dovolj dela. Ker Je žetev že zaključena, lahko ugotovi- mo, da Je zaradi ostre zime in toče največ škode pri Italijanki. Povprečen donos se giblje okoli 20 stotov na hektar ln le v nekaterih predelih okoli Mirne bo pridelek malo boljši. V krajih, kjer ni bilo toče, bo letos zelo dober pridelek krompirja. Letos ga bodo v trebanjski občini pridelali okoli 15 odstotkov več kot lani, vendar ne samo zaradi dobre letine, temveč tudi zaradi večjih posejanih površin. Strokovnjaki pa tudi predvidevajo, da bo odlična letina otave, ki jo bodo zaceli v kratkem kositi. Tako bo letos dovolj krme, predvsem zaradi večje uporabe umetnih gnojil. Upi metliškega turizma Metlika, prijazno starinsko mestece pod Gorjanci. Nedaleč od kraja teče Kolpa, ena naših najtoplejših Na vseh straneh se razprostirajo nepregledne vrste vinogradov, v kate rih zori grozdje za znano metliško črnino. V bližnjih naseljih so še ohranjeni |tari običaji, s kakšnimi ^niejo znani jugoslovanski folklorni ansambli veli- *e uspehe doma in po sve tu. , Toda turistov skoraj ni * to področje. Ce pa pride JOi nrebrzijo s svojimi vo-Belo kralino ln odhitl-]° nrotl boljšim cestam. J.ežko lih je sedaj ustavl-^er Um ne morejo ponuditi najosnovnejših po-*°lev. ki jih Izletniki zah-^valo. Morda bo kmalu Poliše. 6e bodo ustvarjeni unj metliških turistič- nih delavcev: nov hotel, cesta preko Gorjancev in nov vodovod. • »Lepa je Bela krajina, toda zelo skromna. Ko bo stekla premejena cesta prek Gorjancev, bodo gotovo prišli tudi turisti. Dobro poznam okolico 1x1 vem, da je veliko zanimivih krajev za goste. Potruditi se moramo, da jih bomo pravočasno pričakali dobro pripravljeni, da se bodo še vračali v naše kraje. Vse je odvisno od nas«, pravi Marija Ivanič iz tovarne Beti. • »Nisem lz Metlike, vendar mi Je kraj zelo všeč« je povedal Janko Fur-janič. ki Je doma lz Vlvodi-ne na Hrvaškem. »Večkrat pridem v Metliko; tukaj dobiš stvari, ki jih pri nas pogrešamo. V kmetijski zadrugi imajo na razpola- go dovolj umetnih gnojil in odlične zaloge vseh stvari, ki jih želiš. To je eden izmed pogojev za dobro vino ln tudi letošnja VTOčlna je prav primerna za grozdje, čeprav človek kar težko diha.« • Trafikant Miko Hr-njak je bil mnenja, da Je osnova za turiste dober hotel. »Za sedaj Je turistov bolj malo, le ob nedeljah pridejo iz raznih mest-na kopanje v Kolpo. Spomlnč-kov v trafiki nimamo, ker ni za sedaj pravega povpraševanja za temi stvarmi. Nabavil pa bom razglednice z belokranjsko nošo, za katerimi že povprašujejo. Morda bodo kdaj tudi turisti prihajali v večjem Številu k nam« Je zaključil. • Načelnik oddelka za gospodarstvo pri občinski Novi hotel te dobiva svojo podobo. Prijetne sobice in moderna restavracija bo gotovo vabljiva točka za ljubitelje skrajnih južnih krajev Slovenije skupščini v Metliki, tovariš Frenk Molek pa nam Je tako odgovoril: »Gorjanska cesta odpira vrata za belokranjski turizem. Prav tako bo decembra končan tudi metliški hotel, v katerem bodo lah- ko turisti dobili vse. kar potrebujejo. Gotovo iih bo prišlo precej zaradi tople Kolpe in bomo poskrbeli za primerne campinge, prav tako pa še uredili znano izletniško točko Vino-mer. Dobro pitno vođo, ki ie tudi pogoj za razvoj turizma, bomo napeljali še v bližnje kraje Metlike, izboljšali trgovino in uredili mesto. Morali se bomo dobro pripraviti in poskrbeti za mnogo novih stvari. Folklora bo imela prav tako pomembno vlogo, razen tega pa bi bilo dobro urediti tipične belokranjske hiše in poslopja za sprejem gostov, ki jih domače stvari zelo privabljalo«. Decembra bo torej dokončan nov metliški hotel, konec leta bo verjetno že stekla nova cesta preko Gorjancev. Tako bodo Imeli tudi v Metliki osnovne pogoje za razvoj turizma. Potem bo treba izboljšati usluge v gostiščih, urediti boljšo preskrbo, poskrbeti za turistične znamenitosti ln spominke, skratka nuditi gostom veliko več kot sedaj. Turistov ne bodo privabljale slabe reklame! Janez Korošec U (697) DOLENJSKI LIST 9 Uspehi pod pričakovanjem Na 3. seji občinske skupščine v Novem mestu, ki je bila 2. avgusta v Domu ljudske prosvete, so odborniki obravnavali izvršitev polletnega plana, sprejeli resolucijo o programu razvoja občine do leta 1970 in izglasovali več sklepov in odlokov. Po podanem poročilu so ugotovili, da proizvodnja v občini ne gre v skladu s predvidenim načrtom, saj je na osnovi vnovčene realizacije doseženih le 37 odstotkov plana, čeprav je dejanski uspeh nekoliko večji in je bi-lo'-po približnih podatkih doseženo okoli 43 odstotkov programa, stanje gospodarstva v občini še vedno ni najboljše. Ker pa je proizvodnja po izkušnjah v drugi polovici leta višja kot v prvi, bodo podjetja v občini verjetno ob koncu leta svoje načrte dosegla. Industrija - je dosegla na osnovi vnovčene vrednosti 33,5 odstotkov plana, kar je za 12 odstotkov več kot v lanskem letu. Največji odstotek proizvodnje je prikazala Iskra iz Šentjerneja (50,5 odst.) nad 40 odstotkov pa so še dosegli v Labodu, Industriji obutve in v Krki, najslabše rezultate pa imajo Opekarna Zalog, IMV in Iskra iz Novega mesta. Industrija motornih vozil je uspela vnovčiti le 23,2 odstotka letnega načrta, čeprav so dosegli 48,3 odstotke fizičnega obsega. Nesorazmerje med obema pokazateljema je posledica slabe prodaje avtomobilov, saj so od 760 izdelanih vozil uspeli prodati le 444. Težava je v tem, da podjetju stalno primanjkuje precej materiala predvsem motorjev, ker še niso dobiti dovoljenja za uvoz avtomobilskih delov. Zato so tudi prekinili pogodbe s tujimi kupci, kar je občutno zmanjšalo predvideni izvoz avtomobilov. Stanje se v zadnjem času popravlja in podjetje že sklepa pogodbe s kupci Iz Švedske ln Norveške. V novomeški Iskri ne Izdelujejo predvidenih televizijskih stabilizatorjev in bi se morali preusmeriti na druge proizvode in tako izkoristiti vložene investicije. V Opekarni Zalog se je pokvarila junija avtomatska rezalna miza, prav tako pa je manjša proizvodnja tudi posledica pomanjkanja delovne sile. Ce hočemo izpolniti predvideno proizvodnjo do konca leta, moramo vložiti večje sile za proizvodno dinamiko po predvidenem programu in izboljšati trenutno stanje izvoza, v podjetjih IMV in Iskra v Novem mestu pa je potrebno zagotoviti takojšen uvoz reprodukcijskih delov za avtomobile ozir. izkoristiti proizvodne zmogljivosti v predvidenem obsegu. V kmetijstvu so dosegli 51.8 odstotkov letnega načrta, kar pa ni posledica večje produktivnosti, temveč le zvišanja cen. Kmetijstvo, ki zaposluje skoraj polovico aktivnega prebivalstva v občini, je doseglo dejansko 22 odstotkov manj kot v preteklem letu, predvsem zaradi dolgotrajne zime, pomanjkanja umetnih gnojil in slabe kvalitete močnih krmil. Gozdarstvo je realiziralo 23,1 odstotkov, gradbeništvo 34,8, promet 41,4, trgovina 46,4, gostinstvo in turizem 38,5 ter obri 35,7 odstotkov letnega načrta. Odborniki so razpravljali še o uspehih na pod- HovomešJka kronika ročju prosvete, kulture ter zdravstva in socialnega varstva. Do konca junija smo vložili 32,8 odstotkov predvidenih investicij, od tega 28,6 odstotkov v gospodarske in 47,7 odst. v negospodarske panoge. V debati o združitvi trgovskih podjetij Dolenjka ln Standard so odborniki kritizirali neskladnost vodstev posameznih podjetij in napačno prikazovanje stanja z njihove strani. Predsednik občinske skupščine Sergij Thorževskij je tudi seznanil odbornike s končno pogodbo med IMV in KGPK Novo mesto,' vendar je treba čimprej zgraditi novo mlekarno, katere Kapacitete morajo odgovarjati potrebam našega področja. Odborniki so odobrili resolucijo o izdelavi programa razvoja občine do leta 1970 in izvolili poseben odbor, ki bo vodil izdelavo programa v vseh tieh fazah. Po daljši in burni debati so sprejeli predlog o organizaciji gozdarske službe. Tako se bo od KGPK Novo mesto izločilo gozdarstvo in bodo občine Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Metlika ustanovile novo gozdarsko podjetje, ki bo skrbelo za družbene in zasebne gozdove ter za gozdarsko proizvodnjo ni tem področju. Podjetje se bo osamosvojilo 1. oktobra, za v. d. direktorja novega podjetja v izgradnji pa so imenovali inž. Janeza Penco. Skupščina je sprejela tudi poročilo o komunalni in stanovanjski dejavnosti na področju občine in več potrebnih odlokov za našo občino: Od- Veselica pri čampi V nedeljo 11. avgusta bo organiziral krajevni odbor Zveze borcev iz Kamnic veselico pri Campi. Udeležite se prijetne zabave, na kateri bo poskrbljeno za dobro dolenjsko kapljico in za jedačo! Mnogi se bodo lahko tudi razveselili lepih dobitkov pri srečolovu. ■ Ograjen𠻚krbina« med An- drijaničevo in Purlanovo hišo na Cesti komandanta Staneta je že več let predmet spotike v Novem mestu. Stara ruševina, ki je obdana z razpadajočim plotom, je postala skoraj pravo mestno smetišče v samem centru. Vse pa kaže, da bo stanje urejeno, ker se Občinska skupščina že pogovarja z Metalko, ki naj bi na tem mestu gradila si oje poslovne prostore v Novem mestu. ■ Zdravstvnei dom še vedno adaptira stavbo v Jenkovi ulici v prvem in drugem nadstropju. Delne more dokončati, ker sta v drugem nadstropju še vedno dve družinski stanovanji. Zavlačevanje izselitve podražuje dela, razen tega pa ne morejo uvesti sistematičnega dela zobozdravstva in zaščite zdravja mater ln otrok, ki so v naši občini zelo problematične stvari. ■ Za izboljšanje dela svojih strokovnih enot so v bolnišnici nabavili za 8 milijonov in pol nove opreme, vse z lastnimi sredstvi. Ker imajo velike probleme s samskimi stanovanji, so začeli tudi adaptirati in nadzidavati bivši hlev, da bodo lahko vsaj malo omilili stanovanjsko" stisko svojih uslužbencev. ■ Na podlagi analize o stanju športnih objektov je svet za kulturo in telesno vzgojo sprejel sklep o enotnem upravljanju športnih in telesno vzgojnih objektov v mestu. Imenovali so tudi posebno komisijo, ki bo pripravila načrt za Izpolnjevanje tega sklepa. ■ Delo v obratnih ambulantah posameznih podjetij je še vedno precej pomanjkljivo, kčr opravljajo to službo le po nekaj ur zdravniki Zdravstvenega doma. Tudi v V soboto 3. avgusta, je izpred stavbe občinskega od-broa v Novem mestu krenil na pot posebni tovornjak, ki je peljal na zbirno mesto v Ljubljano pomoč makedonskemu ljudstvu, prizadetemu ob skopjanskem potresu. Pošiljka je veljala okrog 1 milijon dinarjev, sestavljalo pa jo je H šotorov, 265 srajc, 5 vzmetnic in 16 žimnic. Prva pošiljka, ki jo je občinski odbor RK v Novem mestu odpremil 29. julija, pa je veljala 4,5 milijona dinarjev. lok o določitvi najnižje najemnine za poslovne prostore in njeni delitvi v sklade, Odlok o hišnem redu, Odlok o namenski uporabi poslovnih prostorov, Odlok o načinu odmere in roku plačila stroškov, ki jih morajo plačati nosilci stanovanjske pravice za uporabo skupnih naprav, Odlok o upravi, o uporabi in vzdrževanju vodovodov ter o plačevanju vodarine na območju občine Novo mesto, Odlok o reguliranju pravice odpovedi najemnih pogodb za poslovne prostore določenih kategorij in Odlok o obvezni vgraditvi hišne telefonske napeljave. Odobrili so posojila za modernizacijo trgovskih lokalov, za ureditev kopališča NOVOMEŠKA KOMUNA na Loki, dali nekaj poroštvenih izjav in sprejeli več sklepov premoženjsko upravnih zadev. Zaradi premajhnega obsega delovanja preide Investicijski biro v Novem mestu v takojšnjo likvidacijo, prostori pa pripadejo Kremenu in Cestnemu podjetju. Izvoljeni so bili tudi člani upravnih odborov zdravstvenih ustanov in občinskega sklada za bolnice. Za v. d. direktorja šole za zdravstvene delavce ambulantno bolničarske smeri je bil imenovan Miroslav Vute, za direktorja Zavoda za socialno zavarovanje pa Zvone Šušteršič. Odborniki so tudi soglasno sprejeli sklep o prispevku milijona dinarjev za izgradnjo novega Skopja in 800.000 din za pomoč Litiji, ob koncu pa so z enominutnim molkom počastili žrtve strahotne elementarne nesreče v Skopju. Janez Korošec Krki, kjer so že uredili za to primerne prostore, zdravstvena služba se ni urejena, ker še nimajo svojega zdravnika. ■ Mestno pokopališče je ostalo v vročih poletnih dneh brez vode, da so rože po grobovih skoraj popolnoma ovenele. Sedaj ljudje hodijo po vodo k sosednjim hišam ali pa morajo po njo na sejmišče. Ker so skoraj vsa pokopališča v Sloveniji dobro oskrbljena z vodo, bi morali za to poskrbeti tudi pri nas. Sprašujemo se tudi. zakaj niso napeljali vodovoda od zadnjih hiš še do pokopališča in postavili nekaj vodovodnih priključkov po pokopališču! Na vsak način bo treba to stvar urediti, ker je voda na pokopališču več kot potrebna. ■ Živilski trg Je bil zadnji ponedeljek zelo dobro založen. Vsa tržnica na zgornjem in spodnjem delu je bila zasedena do zadnjega kotička. Prodajali so paradižnike po 60 din, papriko po 80 din, hruške po 100 din, kumare po 50 din, jabolka po 80 din, ringlo po 70 din, slive po 100 din, fižol po 130 dm, breskve po 140 in 160 din, krompir po 35 din, jajca po 28 din, mleko po 60 din, orehova Jedrca po 1000 din kg, peso po 60 din, špinačo po 50 din, zelje po 40 din in karfiolo po 120 din kg. — Precej so prodali tudi suhe robe, ženske in otroške konfekcije ter obutve iz plastične mase. ■ Gibanje prebivalstva: rodila je Ana Dular iz Šolske 13 — Bredo. — Poročili so se: Anton Do-linšek, mizar s Paderšičeve 18, ln Marija Udovič, uslužbenka lz žabje vasi 67; Julljan Travižan, soboslikar iz smlhela 34, in Marija činit, tekstilni tehnik z Ragovske 18. — Umrla Je: Katarina Cemas, upokojenka iz Detelove ulice 4, 62 let. OBVESTILO ZAVODA ZA UPRAVO POKOPALIŠČ Kljub večkratnemu opozorilu glede oskrbovanja in plačila pristojbine za grobove, svojci umrlih zadeve še niso uredili. Obveščamo vse, da bo Zavod za upravo poko-pališt brez posebnega obvestila oddal prostore interesentom od 1. oktobra 1963 dalje, zlasti na tistih pokopališčih, kjer prostora primanjkuje. Do takrat pa imajo svojci še čas poravnati pristojbine, če hočejo grobove obdržati. Vsi, ki imajo grobove na pokopališčih v Smihelu, Stopičah, Podgradu, Smolenji vasi, Orehovici, Šmarju, Šentjerneju, Grobljah, Beli cerkvi, Škocjanu, Gor. Dolah, Smarjeti, Otočcu, Karteljevem, Mirni peči, Vavti vasi, Dol. Toplicah, Soteski, naj se čimprej zglase pri pokopaliških odborih ali na upravi zavoda. Tudi ostala pokopališča naj začno z urejevanjem, da ne bo prišlo do nesoglasij! ZAKAJ JE NOVOMEŠKI TRG NAJUKAZJl? V tem, da je živilski trg v Novem mestu eden najdražjih v Sloveniji, prav gotovo ni nobene skrivnosti, ampak je stvar postala že tako razvpita, da sega daleč izven meja njegoveda oskrbovalnega področja. Kaže pa, da še ni potrkaia na vrata kmetijskih proizvajalcev v socialističnem sektorju, oziroma še ni tako močna, da bi predrla zidove njihovega slabega posluha in razumevanja za razmere na trgu z zelenjavo in drugimi prehranbenimi kmetijskimi prideki. Glavna družbena kmetijska proizvajalca KGPK in KZ v Novem mestu sta, kot kaže, nevznemirjena^ prepustila vodstvo živilskemu trgu privatnemu sektorju, ki z ozirom na povpraševanje in pomanjkanje določenih kmetijskih pridelkov in tržne razmere sploh sam določa cene. Odtod tudi takšni, pravi termometrski skoki v cenah! Družbeni sektor pa bi z lastnim posegom v take razmere prav gotovo dosegel, da bi novomeški živilski -trg več ne slovel kot najdražji. Po mnenju sveta za blagovni promet, turizem in gostinstvo pri občinski skupščini v Novem mestu glede prodajnih lokalov za kmetijske artikle na novomeškem trgu- ni ovir, v kolikor bi KZ in KGPK naposled le uvidela, da bi imela v novomeških potrošnikih dobrega in solidnega odjemalca, ki je nemara najbolj zainteresiran, da dobi sadje, zelenjavo in druge kmetijske pridelke ceneje kot sicer. Spričo sedanjih razmer, ku za potrošnike niso nič kaj spodbudne, pa bo le treba trezneje presojati stanje, svoj prispevek pa bo dal pri tem tudi svet, ki bo še večkrat razpravljal o teh razmerah, proizvodnji kmetijskih pridelkov in podobnem. To in ono izpod Gorjancev ' ■j Ožje Podgorje brez gostilne! Gostinski lokal v Stopičah je zaprt, ker je inšpekcija ugotovila, da ni upora-, ben. Takrat so obljubLi, da bo gostilna kmalu urejena; minilo pa je že leto, toda 1J3 podgorskih vasi nima niti enega gostišča. Q V Crmošnjicah še vedno vzbujala pozornost kaži-. pota za Doiž. Kjer se podgorska cesta »odcepi od ceste, ki pelje v Karlovac, stoji napis »Dolž 6,5 km«, sredi vasi, ko že premeriš kakih 200 m, pa »Dolž 7 km«. Le kako moreš vedeti, kako dolga je v resnici cesta od Crmošnjic do Dolža! H Slopiški aktiv ZMS je povsem zaspal. Lani so dobili novega predsednika in kazalo je, da bo poživil dejavnost mladih. Fredložil je več načrtov, ki pa so padli v vc-' do; predsednik se je odselil, ne da bi sklical sestanek, kjer bi uradno odstopil. H Pri TVD Partizan Stopite deluje samo nogometna sekcija, ki ima treninge vsa- Pomoč za Skopje iz šmarjete Na izredni seji predstavnikov množičnih organizacij, ki jo je sklical odbor Rdečega križa v Smarjeti, so izrekli sožalje žrtvam v Skopju in se pogovorili o zbiranju pomoči. Množične organizacije iz Smarjete in okolice so že prispevale 54.000 dinarjev, začeli pa bodo pobirati sredstva za pomoč še od vaščanov in okoličanov. Mnogo se jih je prijavilo za prostovoljno krvodajalsko akcijo. Prispevek bodo dali tudi v zdravilišču Šmarješke toplice, Trgovskem podjetju »Standard«, na kmetijskem posestvu v Kleveužu In Družinski vasi. Zbrana sredstva bo Krajevni odbor lukoj poslal na tekoči račun za pomoč ponesrečencem v Skopju. Prebivalcem novomeške občine Na podlagi 1. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 18/52) in 3., 8. in 150. člena zakona o prekrških (Uradni list LRJ, št. 2/59) je Občinski ljudski odbor Novo mesto na. seji ob-' činskega. zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 20. maja 1963 sprejel ODLOK o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij v občini Novo mesto 1. člen Občani, gospodarske in družbene organizacije ter zavodi so dolžni, da pazijo na čistočo, da ne kazijo lepote in zunanjega lica kraja in da se ne dela škoda na javnih prostorih in ne ogroža zdravja ljudi. Z zunanjo ureditvijo dvorišč-, vrtov, zgradb, vzdrževanjem in čuvanjem javnih nasadov se zagotavlja primeren izgled naselij. 2. člen Določbe tega odloTca veljajo za vse naseljene kraje v občini Novo mesto. II. Varstvo zunanjega izgleda kraja 3. člen Organi, ki upravljajo nepremičnine v družbeni lasi-nini, ter osebe, ki so odgovorne za nepremičnine v lastnini 'državljanov, morajo: 1. urediti dvorišča in vrtove, če kvarijo zunanji izgled; 2. popraviti in prebeliti zgradb«, s katerih odpada omet ali so zanemarjene; 3. popraviti in obnoviti zanemarjene strehe, žlebove, snegobrane in odločne cevi; 4. popraviti in obnoviti vhodna vrata, okna, sme-tiščne in gnojnične jame, če so v slabem stanju; 5. gnojne jame in smetišča odstraniti oziroma prestaviti iz izpostavljenih mest na primerno prikrita mesta in jih pokriti v skladu s sanitarnimi predpisi; 6. dovozne poti do zgradb in dvorišč vzdrževati v primernem slanju; 7. poleg stanovanjskih hiš higiensko vzdrževati ostale zgradbe ln skrbeti za red okrog njih; 8. odvajanje meteornih voda, gnojnic in drugih tekočin urediti tri3;o, da se ne stekajo na cesto in cestno odprto kanalizacijo; ko nedeljo. Fantje pridno trenirajo; žal že dolgo niso odigrali nobene tekme. Prav bi bilo, ko bi za mlade nogometaše v Novem mestu in okolici ' organizirali ligo v malem nogometu. Ce bi bilo v ligi Kakih 6 moštev, stroškov skoraj ne bi bilo. Nedvomno bi tako tekmovanje pripomoglo k popularizaciji nogometa v Novem mesiu. M Poletje je čas veselic. Tuui pod Gorjanci jih je dovolj. V nedeljo, 28. julija, je bila že ponovitev veselice aktiva ZMS Hrušica. Kaže, da je hrušiško mladino tragedija makedonske prestolnica malo ganila. —da VROČINA SE POZNA! Proti koncu julija, ko je okoli 25. vročina najbolj pripekala, se je v gostinskih lokalih močno povečal promet. V novomeškem hotelu »Metropol« so takrat v enem dnevu prodali: 60 litrov vina. 423 velikih steklenic piva, 148 malih steklenic piva, 16 litrov likerjev in ostalih alkoholnih pijač, koCvtc in sokov 379 steklenic, vode in sifona 158 litrov, 140 malinovcev in 82 porcij sladoleda. M V novi tovarni suprrfosfaU, ki so jo zgradili v Kosovski Mi-trovici, so v juliju postopno začeli poskusno obratovati. Tovarna, ki Je veljala 12,5 milijarde dinarjev, je zgrajena za letno zmogljivost 250.000 ton superfosfata. s čimer se bo proizvodnja superfosfata v Jugoslaviji povečala pri popolnem obratovaniu vseh zmogljivosti na 1,100.000 ton. 9. v redu vzdrževati žive meje, ograje in drevje ob stavbah in poteh in to tak°> da ne ovirajo javnega Pr0" meta; 10. urediti, da se v letnem čiisu goji cvetje na balkonih in ložah. 4. člen Vsakdo je dolžan vzdržo-vati snago na cestah in nih krajih. Prepovedana so vsa dejanja, ki ogro*uj° ljudsko zdravje, nasprotujejo pravilom snage in hipie" ne ali kazijo zu-anji vid"* kraja. Prepovedano je; 1. metati odpadke ali 'lrU' gače ponesnažiti tla, oki>llw> ali predmete na javnih Pt0" štorih; 2. odlagati odpadke i" gnoj ob cestah, metati lKJ' padike v kanalske požiral"1' ke, ki utegnejo zamašiti nal; 3. odlagati predmete, * povzročajo smrad, na JaVI1^ prostore; PIONIRSKI TROBOJ V PLAVANJU V Kranju je bil 3. avgusta pionirski plavalni troboj v počastitev občinskega praznika in obenem izbirna tekma za republiško pionirsko prvenstvo. Troboja so se udeležile tri ekipe: kranjskega Triglava, radovljiškega Prešerna ln ekipa Partizana-Cclulozarja iz Vid-•na-Krškcga. Zmagala je pionirska ekipa Cclulozarja s 195 osvojenimi točkami pred Triglavom (Kranj) — 182 točk in Prešernom (Radovljica) — 105 točk. Uspeh "a tej pionirski prireditvi Je rezultat sistematičnega dela štirih inštruktorjev, ki trenirajo pionirsko ekipo že vso letošnjo sezono. (Loj-je Jelovšek, Toni Sulc, Rudi Iskra in Lado Hartman.) Rezultat troboja je pa tudi dokaz, da ustvarja klub podmladek, ki bo čez nekaj let uspešno zamenjal dosedanje tavorite, ki nastopajo v II. zvezni ligi in republiški. REZULTATI — Pionirji — 200 m crawl: 1. Janez Nadižar (Triglav) 2:51,1; 2. Zlatko Gelb (Celulozar) 2:58,9; 5. Vojko Mugoša (C) 3:02,8. 100 m hrbtno: 1. Janez Nadižar (T) 1:26,4; 2. Vojko Mugoša (C) 1:38,6; 3. Miro 2iberna (C) 1:45,2. 100 m prsno: 1. Viktor Mohorič Dolenjsko prvenstvo letalskih modelarjev V nedeljo, 4. avgusta, je bilo na letališču v Prečni v organizaciji Aero kluba Novo mesto, ni. dolenjsko prvenstvo letalskih modelarjev. Prvenstva so se udeležili Mode-1arski klub Mirna, modelarski klub Cerklje, Aero klub Novo mesto in kot gosti modelarji Aero kluba Litija. Vseh tekmovalcev je bilo 38, knr je za Dolenjsko zelo lepo šbevUO. Ker je bilo zelo lepo vreme, brez vetra, z močnim dvigale™ toplega zraka, smo pričakovali zelo dobre rezultate. Silo pa je več presenečenj; tako je bil na' primer »večno Prvi« dolenjski modelar v kategoriji modelov na pogon z gumijastim motorjem Dušan Zupane šele četrti; presenečeni6 Je tudi njegova zmaga v kategoriji jadralnih modelov. Z-mimivo je to, da so mlajši modelarji premagali marsikaterega starega »asa-. Zelo do-so se odrezali tudi mode-'»rji iz Mirne ln Cerkelj. , V okviru prvenstva je bil tu- di dvoboj modelarjev Aero kluba Litija in Novo mesto. V tem dvoboju so premočno zmagali modcCarji AK Novo mesto - 2009:733 točk. RezultaU: Jadralni modeli A-l: 1. Jože Kolenc, Mirna, 196 ,točk; 2. Martin Jerln, Novo mesto, 188 točk; 3. Janez Pen-ca, Novo mesto, 178 točk; jadralni modeli A-2: 1. Dušan Zupane, Novo mesto, 667 točk; 2. Anton Piltaver, Cerklje, 340 točk; 3. Martin Brudar, Novo mesto, 308 točk: motorni modeli na gumijasti motor: 1. Ruža Zupane, Novo mesto, 557 točk; 2. Adolf Šuštar, Novo mesto. 477 točk; 3. Franc Fre-lih. Litija. 158 točk; motorni modeli na eksplozijski motor: 1. Veri Kolman, Litija, 196 točk; 2. Peter Gundelj, Cerklje, 79 točk. Tekmovalci so bili s tekmovanjem zelo zadovoljni ln so izrazili željo, da bi se še večkrat srečali. Podobno tekmovanje bo v jeseni na Mirni. Du. (T) 1:33,8- 2. Dušan Zlatic (C) 1:33,9; 6. štetan Kolar (C) 1:48,5. 50 m metuljček: 1. Drago 2u-mer (Prešeren) 0:41,5; 2. Dušan Zlatic (C) 0:42,4; 5. Miro 2ibema (C) 0:48,6. 100 m crawl: 1. Miran Drnovšek (T) 1:21,0; 2. Tone Bizjak (C) 1:21,9; 4. Zlatko Gelb (C) 1:25,0. Štafeta 4x50 m mešano: 1. Triglav (Nadižar, Mohorič, Zumer, Dinovšek) 2:39,5; 2. Celulozar (21-Bema, Zlatic, Mugoša, Bizjak) 2:52,0; 3. Prešeren (Zupan, Pre-sem, Artiček, Mandeljc) 2:54,5. Štafeta 4x50 m crawl: 1. Triglav (Mohorič, BonceiJ, Drnovšek, Nadižar) 2:26,3; 2. Celulozar (Bučar, Pogacar, Cargo, Gelb) 2:44,2; 3. Prešeren (Zupan, Jurkovlč, PfaJ-far, Čeme) 2:51,0. Pionirke — 100 m hrbtno: 1. Marjana Grmek (C) 1:51,5; 2. Ivica Hribar (T) 1:52,4; 4. Tea Zorko (C) 2:14,1. 100 m prsno: 1. Nevenka Drugovi« (C) 1:44,3; 2. Zinka Selih (T) 1:54,6; 4. Štefka Gubenšek (C) 1:58,0. 50 m metuljček: 1. Nevenka Drugovič (C) 0:49,5; 2. Nevenka Eerovnik (P); 3. Nada Breskvar (C) 0:55,2. 50 m cravvl: 1. Ivica Pire (T) 0:41,4; 2. Nevenka 2erovnlk (P) 0:43.9; 3. Nada Breskvar (C) 0:45,9; 4. Zdenka Gelb (C) 0:46,4. Štafeta 4x50 m mešano: 1. Celulozar (Grmek, Gubenšek, Drugovič, Breskvar) 3:21,0; 2. Triglav (Selih, Stare, Pire, Hribar) 3:37,8; -3. Prešeren (Stojilkovič, Jurkovič, Demšar, 2erovnik) 3:55,0. Štafeta 4x50 m cravvl: 1. Celulozar (Grmek, Drugovič, Gelb, Breskvar) 3:12,4; 2. Prešeren (Zab-kar, Slibar, Pesejak, Erman) 3:44,5. Štafeta Triglava je odstopila. . KONČNI VRSTNI RED: 1. CELULOZAR 195 točk, 2. TRIGLAV 182, 3. PREŠEREN 105 točk. L. R. Mladinska brigada v Karlovcu 3. avgusta je odšla v Karlovac mladinska delovna brigada »Janka Premrla — Vojka«, ki jo je organiziral OK ZMS Ljubljana. Brigadirji bodo delali na zemeljskih delih pri premestitvi železniške proge. Ker bo v naselju več brigad, so prireditelji iz Karlovca poskrbeli za pestro brigadna življenje in pripravili več tečajev. V brigadi je tudi deset novomeških in sedem črnomaljskih mladincev in mladink. ■ V Sovjetski zvezi so v torek izstrelili nov umetni zemeljski satelit »Kosmos 19«, ki Je priletel v krožni tir. V satelitu so aparati za znanstvena merjenja ln raziskovanja. V Črnomlju smo srečali tri tabornike: Staneta Zumiča, Jova Grobovška in Franca Draginca, ki so čakali na odhod na Vinico, kjer bodo postavili tabor za 30 makedonskih otrok Celulozar — prvak severne grupe II. zvezne lige v plavanju CELULOZAR : MEDVESCAK (ZAGREB) 13,525 : 12,873 Zadnje srečanje (povratno) v severni skupini II. zvezne lige v plavanju je bilo 3. avgusta zaključeno. Celulozar Je v hudi borbi premagal najtežjega nasprotnika skupine — zagrebško ekipo Medve- ■ Promet v trgovini na drobno je dosegel v Juniju 22,5 milijarde dinarjev, kar je doslej največ v Sloveniji. Lani Je bil 21 odstotkov manjši promet. Celulozar : Rudar (Trbovlje) 12.960:10.922 .Na kopališču tovarne »Djuro Sa-rrJ" Je bil prejšnjo sredo prvenstveni povratni plavalni dvoboj II. «ezne lige med domačim Celulo-^ton in Rudarjem iz Trbovelj, vj^seženih je bilo nekaj prav do-""o rezultatov in osebnih rekor-r?vj Sandi Lileg se Je na 200 m nietuilcek s časom 2:43,8 močno »loliiai slovenskemu mladinske-™" rekordu. Podobno Je izenačil ^ 'Jfcebni rekord Peter Jesenšek V*.,?8 m hrbtno* časom 2:33,2; ^na Breskvarjeva pa je na 100 vil. . fJcek s časom 1:24,8 posta-letos najboljši čas v državi. REZULTATI: MOŠKI — 400 m "»sto: 1. Andrej Svab (Celulozar) l^S; 2. Peter Jesenšek (C) 5:23,4, V Boštjan Malavašič (Rudar) t«?' 4- 0t0 Lukać m Prsno: 1. Peter Kravos 3:03,8; 2. Rudi Iskra (C) 3:07,8; R- Borut Kuhar (R) 3:15.5; 4. Ivo (pT0 m hrbtno: 1. Peter Jesenšek (O *M,2; 2. Tasso Bednaršek 3-iii3- Kudi Kolenc (R) £g'> 4. Ernest Kreže (R) 3:06,8. (tT" m metuljček: 1. Sandi Lileg 2:43,8; 2. Toni Sulc (C) 2:59.6; ti?"1' Kuhar (R) 3:20.0; 4. Lov-"Tolar (R) 3:21,0. (CiT, ? Prosto: 1. Andrej Svab 1(K« '0; 2- Gvid° BurJa (R) ^vil -rJ0nl Sul° (C) 1;10'0: *• Si« ,Dolanc (R> 1:10,0. lulo« 4x200 m Pr»«to: 1. Co-J-ileT t, (MBrJan Naroglav, Sandi >:50(i. ?er J'senSck, Andrej Svub) nest ir Rudar (Oto Luknč, Er- ^v^-,|*™ Tolar' BoS1J"n — 400 ni prosto: 1. Kosum^odišek tR) 5:56,8; 2. Silva Gle'™Kpk. (R) 6:04,5: 3. Btnkn Ijajifi* 'C> 6:21,0; 4. Meri Rav-200 ' 6:31,0. m Prsno: 1. Vesna Breskvar (C) 3:08.2; 2. Nevenka Zlatic (C) 3:26,1; 3. Mateja Podlesnik (R) 3:30,5; 4. Joža Kerin- (R) 3:36,9. 100 m hrbtno: 1. Marjeta sri-bar (R) 1:29,6; 2. Pranja Golob (R) 1:33,0; 3. Deja Gregorčič (C) 1:36,1; 4. Branka Karabaš (C) 1:43,9. 100 m metuljček: 1. Vesna Breskvar (C) 1:24,8 (odličen čas); 2. Iška Kočar (R) 1:32,7; 3. Nevenka Zlatic (C) 1:41,0; 4. Marina Lenarčič (R) 1:45,4. 100 m prosto: 1. Silva KostanJ-šek (H) 1:18,3; 2. Nevenka Kav-šek (R) ,1:21,0; 3. Meri Ravbar (C) 1:26.0; 4. Branka Karabaš (C) 1:31,3. Štafeta 4x100 m mešano: 1. Rudar (Marjeta S rib ar, Mateja Podlesnik, Iška Kočar, Lučka Vodi-šek) 5:53,5; 2. Celulozar (Deja Gregorčič, Nevenka Zlatic, Vesna Breskvar. Meri Ravbar) 6:08,9. V skupnem plasmaju severne skupine II. zvezne plavalne lige trenutno vodi Partizan —1 Celulozar Videm-Krško z več kot 400 točkami prednosti pred Medveščakom iz Zagreba, ki je trenutno drugi, tretji Je Rudar Trbovlje, Crvena Zvezda iz Beograda pa Je izpadla iz lige, ker se nI udeleževala tekmovanj. Ladislav Hartman Kanižarica: Črnomelj 4:1 (3:0) 4. avgusta so se v KanižaricI ir.lajši mladinci pomerili v nogometu i nstreznim moštvom iz Črnomlja. Zmagali so domači s 4:1. Jože Kure je na tej tekmi sam dosegel dva gola. za Kanižarico pa stu bila uspešna ie Zdravko Kure in Andrej Svajger. Edini gol ta Crnomaljčane je dal iz enajstmetrovke Vilko Lozar. Janko Skarjak ščak ter s tem osvojil prvo mesto severne skupine. Ko analiziramo tekmovanje, lahko ugotovimo, da je bil boj za prvo mesto res težak. Klubi v severni skupini so osvojili naslednje število točk: 1. Partizan — Celulozar Videm-Krško — 50,639 točk, 2. Medve-ščak Zagreb — 49,935 točk, 3. Rudar Trbovlje — 42,289 točk, 4. Crvena zvezda Beograd — odstopila od tekmovanja. Vsem marljivim in borbenim plavalcem Cclulozarja iskrene čestitke! REZULTATI: Moški — 400 m prosto: 1. Andrej Svab (Celulozar) 4:59,1 (zelo dober čas); 2. Rena -Albini (Medveščak) 5:05,8; 3. Osvit Dvoržak (M) • 5:06,1; 4. Peter Jesenšek (C) 5:17,6. 200 m prsno: 1. Zdravko Hebl (M) 2:52,8; 2. Peter Kravos (C) 3:01,4; 3. Miljenko Hodžič (M) 3:03,2; 4. Rudi Iskra (C) 3:05,4. 200 m hrbtno: 1. Peter Jesenšek (C) 2:31,2 (nov klubski rekord in drugi čas v republiki); 2. Damir Vagner (M) 2:40,4; 3. Vojko Mi-kac (M) 2:46,0; t. Tasso Bednaršek (C) 2:51,8. 200 m metuljček: 1. Sandi Lileg (C) 2:43,9; 2. Edvard Lutilskv (M) 2:53,0; 3. Toni Sulc (C) 3:02,1; 4. Zdravko Hebl (M) 3:03,4. 100 m prosto: 1. Ronald Lopat-ny (M) 1:03,1; 2. Vojko Mikao (M) 1:04,0; 3. Andrej Svab (C) 1:04,2; 4. Peter Cesar (C) 1:09,3. Štafeta 4x200 m prosto: 1. Medveščak (Lopatnv, Dvoržak, Albini, Lutilskv) 9:30,2; 2. Celulozar (Svab, Lileg, Jesenšek, Sulc). Zt-nskc — 400 m prosto: 1. Ben-ka Gregorčič (C) 6:17,3; 2. Meri Ravbar (C) 6:25,7; 3. Jasna Wa-les (M) 6:37,2; 4. Ružica Horvat (M) 6:59,7. 200 m prsno: 1. Vesna Breskvar (C) 3:05,5 (za desetinko slabše od republiškega rekorda!); 2. Melita Kumer (M) 3:22,1; 3. Nevenka Zlatic (C) 3:22,2; 4. Aleksandra Brnet« (M) 3:31,1. 100 m hrbtno: 1. Deja Gregorčič (C) 1:32,8; 2. Miljenka Jurinjak (M) 1:33,2; 3. Ružica Harvat (M) 1:35,3; 4. Branka Karabaš (C) 1:42,2. 100 m metuljček: 1. Vesna Breskvar (C) 1:42,0 (odličen čas v SFRJ!); 2. MeUta Kumer (M) 1:34,4; 3. Nevenka Zlatic (O) 1:36,0; 4. Aleksandra Brnctic (M) 1:40,9. 100 m prosto: 1. Jasna Wales (M) 1:17,6; 2. Benka Gregorčič (C) 1:22,0; 3. Meri Ravbar (C) 1:23,7; 4. Milenka Jurinjak (M) 1:25,0. Štafeta 4x100 m prosto: 1. Celulozar (Breskvar, Ravbar, Konci-lja, Gregorčič) 5:32,1; 2. Medveščak (Wales, Horvat, Bmetič, Jurinjak) 5:41,9. Izkupiček prodanih vstopnic je bil nakazan na račun sklada za ponesrečence v Skopju. L. H. Kostanjevica, pa plitva Krka do kolen... in navdušenje » kopalcev, ki jih obliva žgoče julijsko sonce... ŠAH: državno mladinsko prvenstvo v Dravogradu V Dravogradu poteka mladinsko prvenstvo SFRJ, na katerem nastopa 16 mladincev, med njimi tudi Senovčan Robert Ceglar. V prvem kolu je imel Ceglar proti prvaku Vojvodine Cvetkoviču že popolnoma dobljen položaj, pa je z grobo napako doživel nezaslužen poraz. Spregledal Je namreč mat. V drugem kolu proti mojstrskemu kandidatu An-tuin-u ni mogel upati na uspeh, kar Je odlični Antunac v partiji tudi dokazal. Presenečenje pa se Je zgodilo v tretjem kolu. Dotlej vodeči Marti-novič Je bil dobesedno pregažen v silovitem Ceglarjevom napadu. Z žrtvami skakača in lovca Je preprečil Martinoviču rokado ln zmagal Po tretjem kolu Je stanje na tabeli naslednje: Cvotkovtč 3 točke. Jelen ln Zagiir (oba Slovenija) 2,5, Antunac in MarU-novič 2, Čebelo, Kovač, Nlčev-skl, Ostojlč ln Ejhazy po 1,5, Ceglar ln Bratko (Slovenija), RubeniS in Rujevič po 1, Iva-novič 0,5 ln Zidanšek brez točke. Slavko Sitar OBVESTILO Danes ob 19. uri bo v Domu .71,A redni društveni brzotur-nir za julij 1963. Vabljeni! Odbor USPEH LD »GORJANCI« Ob svoji ustanovitvi je Lovska družina »Gorjanci« prevzela v upravljanje skoraj prazno lovišče, med člani pa je bil še vedno ukoreninjen stari način lovstva. Zato je morala družina v prvih letih premagovati vrsto težav tako glede gojitve divjadi, kakor tudi prevzgoje svojih članov. Z močnim vodstvom Ji je uspelo, da se Je uvrstila med napredne lovske družine na Dolenjskem. Gojitev divjadi, pravilen lov bi dobro gospodarjenje jc rezultat naporov, ki so jih vlagali člani dolga leta. Lovišče je danes dokaj bogato vseh vrst divjadi in družina ima že vse možnosti za lovski turizem. V ta namen Je bU na letošnjem občnem zboru sprejet sklep, da bo zgradila lovsko kočo. Po sklepu so člani že spomladi pričeli delati in lovska koča je bila kmalu dograjena ter opremljena. Najyeč zaslug pri graditvi Ima predvsem starešina Ivo Goršin. 28. julija so kočo odprli in jo tako izročili namenu. Ob tej priložnosti je bil prisoten tudi predsednik LZ Novo mesto tovariš Franjo Bule, ki Jc družini čestital za njene uspehe. Z lastno lovsko kočo na Gorjancih Je šele omogočen roden lov družine, pravilno upravljanje v lovišču in učinkovita čuvajska služba. *• v strnjenih naseljih čl-SUtl greznice v času od »• aPrtla do 31. oktobra rned S- »a 21. uro; , J- Pisanje po hišah, ogra-)ah ta drugih objektih; Poškodovati, uničevati odstranjevati posode » ^dke, nameščene na javita cestah; v i sušiti' perilo na oknih, ^konih m ložah ob cestah *u Poteh, lztepatl in metati Medmete skozi okno. 5. člen Izložbe vseh lokalov v No-•*» mestu morajo bili od-SI* neprekinjeno od T. do ** ure. Biti morajo čiste ln Ptthemo urejene, v nočnem ^ Pa razsvetljene. kožnem okvirji ln vhod-hlVrata lc*alov morajo bi« ^Pleskam in redno vzdrže-ta Nap!s mora WU Izdelan in vzdrževan 6. člen mestu si! namc-0 Plakati m objave na razglas nih deskah in na krajih, ki so za to določeni. Nameščanje plakatov In objav vrši Komunalno podjetje Novo mesto. 7. člen Zastave, transparenti, parole, lepaki ln drugi priložnostni okraski se morajo odstraniti v dveh dneh po končanih proslavah oziroma prireditvah. 8. člen Obstoječi objekti in naprave, ki kvarijo estetski videz strnjenih naselij, kakor barake, ograje, plotovi, mrež« ln podobno, m niso strokovno urejeni, se morajo urediti ali odstraniti. 9. člen V centru mesta Novo mesto nI dovoljeno rediti domačih živali, pse ln mačke pa le, kolikor to dopušča hiSni red. Izven centra mesta Novo mesto se smejo rediti zajci in perutnina, če ima lastnik primerne zaprte ali ograjena prostore in če njihova reja ne moti okolice. Tisti, ki mu Je kmetijstvo edini poklic, sme rediti domače živali in perutnino v Novem mestu, vendar mora imeti za rejo domačih živali primerne zaprte in ograjene prostore, kar ugotovi za komunalne zadeve pristojni organ občinskega ljudskega odbora. 10. člen Center Novega mesta po tem odloku obsega tele uli: ce: Ljubljanska cesta od hiše st. 1 do vključno 5, Cesta komandanta Staneta, Glavni trg. Cesta talcev, Cesta herojev, Jerebova ulica, Novi trg, Germova ulica, Di-lančeva ulica. Šolska ulico, Jenkova ulica, Detelova ulica, Seidlova ulica, Skrabčcva ulica, Citalniska ulica, Cvel-' bar Jeva ulica, Hladnikova ulica, Breg, Muzejska ulica, Trubarjeva ulica, Dalmatinova ulica, Strojarska pot, Mej vrti. Prešernov trg, Pugljeva ulica, Ulica Majde Sile, Ea-govska ulica, Kandljska cesta, Gubčeva ulica — desna stran, Skalickijeva ulica — desna stran, Paderšičeva ulica, Trdinova ulica, Valantl-čevo, Kristanova ulica, Res-ljeva ulica, Nad mlini, Partizanska cesta, Smihelska cesta, Vrhovčeva ulica in Kosova ulica. 11. člen V naseljih Dolenjske Toplice in Žužemberk se smejo rediti domače živali in perutnina le v primerno zaprtih in ograjenih prostorih. III. Varstvo Javnih nasadov, parkov in otroških igrišč 12. člen Vsakdo je dolžan čuvati nasade, spomenike, otroška igrišča in druge javne naprave za olepšavo kraja. Prepovedano je: 1. v javnih parkih ln nasadih ter na pokopališčih lomiti drevje ali grmovje, trgati cvetlice, obirati sadeže z drevja, hoditi, jezditi ali voziti izven dovoljenih poti; 2. poškodovati živo mejo ob Javnih poteh; 3. poškodovati, prevračati, prestavljati ali zamazati klopi, mize, ograje in druge naprave na javnih mestih in otroških igriščih; 4. prosto puščati pse v javnih nasadih, otroških igriščih in pri spomenikih. IV. Kazenske določbe 13. člen Z denarno kaznijo do 10 tisoč din se kaznuje za prekršek: 1. kdor na zahtevo pristojnega občinskega upravnega organa ne Izpolni dolžnosti, predpisanih v 3. tn 8. členu tega odloka; 3. kdor prekrši določbe 1. do 7. točke 4. člena ter določbe 5., 7. ln 9. člena tega odloka. Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje, kdor prekrši določbe 1. do 4. točke 12. člena tega odloka. Uslužbenci Ljudske milice ln nadzorno osebje javnih nasadov smejo Izterjati denarne kazni lz drugega odstavka tega člena takoj na mestu od tistih, ki jih zalotijo pri prekrških iz 1. do 4. točke 12. člena tega odloke. 14. člen Predlog za uvedbo upravno kazenskega postopka poda za komunalne zadeve ali za sanitarno Inšpekcijo pristojni organ občinskega ljudskega odbora. V. Končne določbe Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Predsednik občinske ljudske skupščine Novu mesto: SERGIJ THORZEVSKIJ VTEM TEDNU VAS ZANIMA I_____._.__^_:__■ i --.......' ZMAGA VOLJE So izredne možnosti za vzpostavitev odnosa med osebno zavzetostjo m družbenim hotenjem. Hotel bi reči, da nekdo, ki čuti potrebo po šolanju, lahko uresniči svoj cilj, ker so mu vrata široko odprta. Naš družbeni si-stem . preseneča tudi v tem, da omogoča neomejeno rast in uveljavitev človeka na vseh področjih družbenega življenja. Življenjska pot FRANCA ŽITNIKA, elektrotehnika pri Elektrotehničnem podjetju v Novem mestu, je pot nenavadne vztrajnosti, volje in dela. Rodil se je pred 24 leti v Dobravi pri Skocjanu, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Leta 1950 se je preselil z mamo in dve leti mlajšim bratom v Kostanjevico na Krki. Tu je pasel živino, delal pri kmetih in obiskoval nižjo gimnazijo. Kljub trdemu delu je končal šolo s prav dobrim uspehom. Oče mu je padel leta i944 kot borec osemnajste divizije v bojih pri Grosupljem. »Nisem i.mel prave mladosti«, se spominja Franci. »Mati je bila bolehna, zalo sva morala z bratom opravljati razna dela pri kmetih, da smo lahko živeli.« želja po znanju pa ga je gnala naprej. Leta 1956 je prišel v Novo mesto v uk za elektroinstala-terskega vajenca. »Tu se ml je pričel odpirati nov svet«, se spominja. »Dobil sem veliko prijateljev med vajenci v internatu, na delovnem mestu in v šoli« Obrtno šolo je končal i odličnim uspehom. »Kaj sedaj? Spoštujem vsako delo. Cenim vse poštene ljudi. Toda delo, ki sem ga opravljal, me ni zadovoljevalo. Hotel sem naprej v šolo. Odločil sem se za večerno tehjtiško šo lo elektro stroke. Ob pomoči in razumevanju podjetja sem tudi to nalogo uspešno opravil« Diplom sko delo: IZRAČUN ASI HRONSKEGA ELEKTROMOTORJA ZA TROJNO ŠTEVILO OBRATOV IN TRI RAZLIČNE MOČI. Franci je eden od prvih v prvi seriji absolventov na večerni tehniški šoli v Novem mestu. Diplomo je opravil s prav dobrim uspehom. Zda) fe srečen. Pri Elektrotehničnem podjetju v Novem mestu, k,er se je tudi izučil, je tehnični vodja dela, po potrebi pa dela' tudi v konstrukcijskem oddelku. Je član upravnega . odbora, član ZK in sploh sila prijazen in delaven mladenič. Njegova velika želja je študirati naprej. »Rad bi postal Inženir. »Bom postal,« pravi. OP se mu zasvetijo. Verjamem tem očem, tej Izredni volji, temu naporu mišic ln duha. Franci, Srečno! S. L. Četrtek, 8. avgusta — Miran Petek, 9. avgusta — Janez Sobota, 10. avgusta — Lovrenc Nedelja, 11. avgusta — Veseljko Ponedeljek, 12. avgusta — Klara Torek, 13. avgusta — Lijana Sreda, 14. avgusta — Demetrij Četrtek, 15. avgusta — Darko ČESTITKA Iranu Klemenčiču, uslužbencu cpekame Prečna, čestitamo za dober uspeh pri motornih dirkah v Ljubljani — vsi njegovi kolegi — motoristi. Brestanica: 10. in 11. VIII. jugoslovanski film »Solunski atentatorji«. 14. VIII. jugoslov film i,Štirinajsti dan«. Brežice: 9. in 10. VIII. angleški film »Betonska džungla«. 11. in 12. VIII. ameriški barvni film »Dvoboj na soncu«. 14. in 15. VIII. ruski film »Dvoje življenj«. Črnomelj: 9. ln U. VIII. amer barvni film »Dom na griču«. 13. ln 14. VIII. italijanski film »Mladoletnica«. Dol. Toplice: 10. in 11. VIII. ameriški film »Ulica Frederik št. 10«. Kostanjevica na Krki: 11. VIII. ameriški barvni film »Starec ln morje«. 14. VIII. jugoslovanski film »Velika obsodba«. Novo mesto Krka: 8. ln 9. VIII. sovjetski film »Dovoljenje za izhod«. Od 10. do 12. VIII. angleški film »Tigrov zaliv«. 13. in 14. VIII. ameriški barvni film »Davy Crokctt«. Semič: U. VIII. ameriški film »Vrtoglavica«. Straža: 10. In 11. VIII. jugoslovanski film »Veselica«. Sevnica: 10. in 11. VIII. ameriški film »Anastazija«. Smarjeta: 11. VIII. romunski film »Oprostite, napačna zveza«. Trebnje: 10 In 11. VIII. francoski film »Napoleonov oficir«. Žužemberk: 11. VIII. ameriški barvni film »čas življenja in čas smrti«. Ob bridki izgubi naše ljube mame, sestre KATARINE CEMAS iz Zilja se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence. Vsem najlepša hvala! Žalujoči: sin z družino ln hčerka Angelca. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani ob tragični Izgubi našega dragega moža, sina, brata in svaka CIRILA LIPOVCA Posebno se zahvaljujemo delovnemu kolektivu »Opremales« ln obratu Tapetništva za vso pomoč, ki so jo nudili ob tej bridki uri, za številne vence njegovih poslovnih tovarišev, sindikalne podružnice, sosedov in znancev ter za požrtvovalnost njegovih sodelavcev iz Tapetništva. Se prav posebno zahvalo tov. Stanetu Gregorčiču za njegove v srce segajoče poslovilne besede in vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so na kakršenkoli način sodelovali in pomagali v teh težkih trenutkih. 2ena Marija Lipovec s hčerko, Lipovčcvl in Dularjcvi. ZAKADI PRESELITVE ugodno prodam takoj vseljivo, skoraj novo hišo s šupo in lepim vrtom. Izidor Dražumerič, Draga-tuš 27, pri Črnomlju. PRODAM KOZOLEC — dvojnik, 2 okni — dobro ohranjen. Metod Bizjak, Vel. Loka. PRODAM RJE PROST ŠTEDILNIK, desni. Naslov v upravi lista. (3245-63) - 10 A2 PANJEV s čebelami prodam. Dol. Kamence 25 a, Novo mesto. HAT 500, dobro ohranjen, prodam. Ivanka Lumbar, Cerovec 4, p. Semič. PRODAM PR1MO NSl), 150 cem, dobro ohranjeno. Mačkovec 8, Otočec ob. Krki. PRODAM KOMPLETNO SPALNICO ln kuhinjo. Pavlin, Zagrebška 21, Novo mesto. UGODNO PRODAM moški šivalni stroj »Gritzner«. Naslov v upravi Usta. (3250-63) DVEMA FANTOMA ODDAM sobo. Paderšičeva 18, Novo mesto. SPREJMEM VAJENKO v cvetličarno. Naslov v upravi Usta. — (3249-63 56 LET STARA VDOVA Išče upokojenca starejših let. Ponudbe pošljite na upravo Usta. (3240-63) ZAMENJAM DVOSOBNO stanovanje v Straži za enakovredno v Novem mestu. Naslov v upravi Usta. (3217-63) MATIČNI URAD ČRNOMELJ V Juliju sta bila izven bolnišnice rojena ena deklica in en deček. PoročiU so se: Karol Volf, dimnikar, in Vida Vrlinič, kuharica, oba iz Črnomlja; Frančišek Kocjan, upokojenec z Dobličke gore, tn Ljudmila Viršček, upokojenka iz Novega mesta; Ludvik Bolta, ključavničar iz Ljubljane, in Amalija Jurejevčič, uslužbenka iz Cr-nomlja; Ivan Orlic, mesar iz Ljubljane, in Štefanija Grahek, tkalka iz Rožanca; Tomislav Pezdirc, pleskar iz Vojne vasi, in Vida Plut, uslužbenka iz Loke. I mrli so: Jurij 2arkovič, kmet iz Gribelj, 82 let; Leopold Skulj, upokojenec iz Kočevja, 67 let; Ferdinand Stonič, pekovski mojster iz Črnomlja, 60 let; Marija Gor-janc, gospodinja iz Črnomlja, 74 let. MATIČNI URAD VINICA V juliju nI bilo ne rojstev, ne smrti, niti porok. MATIČNI URAD NOVO MESTO V času od 29. VII. do 5. VIII. Je bilo rojenih 6 dečkov in 16 deklic. Poročila sta se: Vladimir Butala, eiektromehanik iz Sel pri Draga-tušu, ln Terezija Kump, hči kmeta iz Obrha pri Dragatušu. Umrla sta: Marija Globevnik, žena upokojenca iz Grmovelj, 60 let; Franc Kogovšek, gradbeni tehnik iz Ljubljane, 35 let. njega — dečka, Marija Tomšič lz Cešnjevka — deklico, Ivanka Hra-star iz Otočca — deklico, Ivanka Dimic iz Dolenje vasi — Ivanko. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Ivan Udovč, sin upokojenca z Zajčjega vrha, je padel z drevesa in si zlomil desno roko; Iranca Francija, avtomehaničnega vajenca iz Kočevja, je povozil mo-' ptdist; Franca Košoroga, gozdarskega tehnika iz Mahovnika, je napadla medvedka in mu ranila desno nogo; Valentin Kordiš, upokojenec iz Kočevja, se je s sekiro vsekal v levo roko; Tomaž Znjdaršič, sin uslužbenca iz Le-skovca, si je na brusilnem stroju poškodoval levo roko; Jože Par-kelj, posestnik lz Mirne peči, se je z vilami zbodel v desno nogo. RAZPIS ŠTIPENDIJ UPRAVNI ODBOR KMETIJSKO GOZDARSKO PREDELOVALNEGA KOMBINATA — NOVO MESTO GUBCEVA 15 razpisuje: 1. dve štipendiji za študij na pravni fakulteti 2. dve štipendiji za študij na ekonomski fakulteti 3. dve štipendiji za studij na višji šoli socialni]] delavcev 4. tri štipendije za študij na Biotehnični fakulteti: (1 na agronomski fakulteti — smer rastlinstvo, 1 na agronomski fakulteta — smer živinorej-stvo, 1 na gozdarski fakulteti) POGOJ: dovršena ustrezna srednja šola. - 5. dve štipendiji za študij na srednji kmetijski šoli 6. štiri štipendije za študij na srednji gozdarski šoli (2 redni in 2 izredni) 7. dve štipendiji za študij na srednji tehnični gradbeni šoli. POGOJ: dovršena osemletka. Prošnje s kratkim življenjepisom dostaviti upravnemu odboru Kmetijsko gozdarsko predelovalnega kombinata — Novo mesto, Gubčeva 15, v roku 15 dni po objavi razpisa. RAZPIS DELOVNEGA MESTA Upiravni odbor Lekarne - Novo mesto razpisuje delovno mesto: SNAŽILKE Nastop službe je možen takoj. Opremljena samska soba je zagotovljena. Osebni dohodki so urejeni s Pravilnikom o osebnih dohodkih zavoda. Lastnoročno pisane prošnje s kratkim življenjepisom sprejema uprava zavoda. OBJAVE --RAZPiti Objava MLINARJI, rOZORI UGODNO PRODAM 1 par zmes-nih kamnov ter stroj za Izdelavo kaše In za čiščenje žita. — Ivan 2erbec, Senovo 63. Obvestilo Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili v novi lokal v Citalniško ulico nasproti Delavske menze. — Priporoča se frizerski salon »ADAM«, Novo mesto. Razpis trgovskega podjetja »DOLENJKA« »Dolenjka«, trgovsko podjetje na debelo in drobno v Novem mestu. I y 'niyu>cC7uJSmiati Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Veronika Vr: ščaj iz Cerknega — Andreja, Ro-zulija Kebelj iz Dolnjega Kartelje-vega — Sonjo, Nežka Miklavčič lz Gornje Brezovice — Ivanko, Pavla Novak z Mirne — Jožeta, Marija Davidovlč iz Rumanje vasi — Alenko, Jožica Seruga iz Zaloga — Dragico. Ljubica 2unič iz Dolenjskih Toplic — Zdenka, Rozalija Femec ;z Dolnje Nemške vasi — Silvo, Olga Malenšek lz Hrastovi-ce — Janeza, Marija Celic iz Koroške vasi — Marico, Marija Gor-še iz Meniškc vasi — Erno. Ana Lekič lz Loke — Valerijo, Janja Colu: lz Ljubljane — Majdo, Ana Gešelj iz Zapudja — Anico, Jožica Hudoklin iz Velikih Brusnio — Romana, Marija Vavllč iz Ločne — Janeza, Marija Prijanovič lz Tri-buč — Marijo, Ana Rudman iz Gabrja — Janeza, Marta Zore z Dolža — Andreja, Anica Avsec t Dolža — deklico, Zofija Hrovat iz Brega' — deklico, Julljana Marolt it Bistrice — dečka, Lučka Mohar iz 2abje vasi — deklico, Antonija Crandovec lz Gornje Nemške vasi — dečka, Marija Gabrijel lz. Treb- PEKOVSKE POMOČNIKE z odsluženim vojaškim rokom sprejmemo. Samsko stanovanje zagotovljeno. Plača po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Sprejmemo tudi pekovske vajence z dokončano osemletko; učna doba 2 leti. Pekarna in slaščičarna NOVO MESTO RADIO LJUBLJANA Naročite domači tednik bratu ali sinu, ki je pri vojakih! VSAK D.AN: poročila ob 4.05, 5.05, 6.00, 7.00 , 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00: Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 9. AVGUSTA: 8.55 Pionirski tednik. 9.25 Petkovo dopoldne z ansamblom Rimskih virtuo-eov 10.15 Zvočna paleta. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 13.30 Pol, ure pri ' jugoslovanskih skladateljih. 14.05 Veliki plesni ln godalni orkestri. 15.40 Le veselo, veselo, pastirice. 16.00 Vsak dan za vus. 17.05 Dragulji lz oper. 18.45 Iz našiti kolektivov. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Kratek večerni koncert zbora KUD »Stane 2ugar«. 21 15 Oddaja o morju ln pomorščakih SOBOTA, 10. AVGUSTA: 8.05 Po-starček v mladinski glasbeni redakciji. 9.10 Deset pianistov lz desetih dežel. 10.15 Tojo zabavni zbori. 1100 Pozor, nimaš predno-stil 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Domači napevi za prijetno opol. dne 13.30 NuSI pevci zabavne glasbe pred mikrofonom 14.35 Naši poslušalci čestitajo tn pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba. 10.00 Vsak dan za vus. 17.05 Gremo v kino. 18.45- Novo v znanosti. 19.03 Glasbene razglednice. 20.00 Po domače 20.50 Za konce tedna — ples. NEDELJA, 11. AVGUSTA: 8.30 Dvajset minut z mladinskim zbo- rom Glasbene šole. 9.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 10.00 Se pomnite, tovariši ... 11.50 Tisoč pisanih taktov za dober tek. 12.05 Našt poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.30 Za našo vas. 14.00 Koncert pri vas doma. 15.15 Zabavna glasba. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 »Pod Upico zo-leno« (številnim zvestim poslušalcem slovenske narodne in domače glasbe), 21.00 Popotovanja velikih skladuteljev. PONEDEIJEK, 12. AVGUSTA: 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25-Ponedeljkovo dopoldne ob narodni Glasbi Jugoslovanskih narodov. 10.15 Trije srbski skladatelji. 11,00 Pozor, nlinaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Jaka Ferjan: Pri ograjevanju svinj odredimo več pujskov. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 13.30 Moderni plesni ritmi. 14.05 Morda si želite to poslušati? 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Glasbene uganke 18.45 Na mednarodnih krizpotjih. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Melodije v mraku. 21.05 Skupni program JKT — studio Zagreb. TOREK, 13. AVGUSTA: 8.35 Godala ln lepe melodije. 9.50 Kitarist Bob Bain. 10.15 Operetne melodije. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Marjan Ogrlno: OgrSčica in repica v perspektivnem planu. 13.SO Od tod in ondod. 14.35 Naši po- slušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.30 V torek nasvidenje. 17 05 Koncert po željah poslušalcev. 18.10 Odmevi z gora . . . (planinska oddaja). 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Zabavna orkestra Gino Mescolt ln David Roso. 21.20 Serenadni večer. SREDA, 14. AV6USTA: 8.55 O-troške razglednice. 9.25 Popevke v sredo dopoldne. 10.30 Človek in zdravje 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nusvoti — Inž. Stanko Hatekovlč: Sorte vinske trte v vremenskih nezgodah 1962-63. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 13.30 Slovenski pevci v domačih operah. 14.35 Po romanski ln slovenski glasbi. 15.40 Amaterji pred našim mikrofonom. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Pro-menndnl koncert. 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Urica ob zabavni glasbi. ČETRTEK, 15. AVGUSTA: 8.38 Portret v miniaturi. 9.35 Igrajo veliki plesni ansambli naših radijskih postaj. 10.15 Četrtkov dopoldanski operni spored. 11.00 Pozor, nimaš prednostll 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Fnanc Ooršič: Kmetijsko gospodurstvo Kočevje povečuje proizvodnjo mleka. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 13.30 Nekaj ritmov za razvedrilo. 14.35 Nii.-,I poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba 16 00 Vsak dan zo vas. 17.05 Sovjotskl violinisti. 18.10 Turistična oddaja. 19.05 Glasbeno razglednice 20 00 Četrtkov večer domačih pesmi tn nnpevov. 21.00 Literarni večer. sprejme v delovno razmerje 1 saldokontista in 1 administratorja. V poštev pridejo moški in ženske. — Ponudbe je treba nasloviti na upravo podjetja. Razpis Zavoda za izmero in kataster zemljišč Novo mesto Zavod za izmero io kataster zemljišč, Novo mesto, razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE. Pogoji: ustrezna strokovna Izobrazba ln vsaj 5-letna praksa na samostojnem delovnem mestu. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. NESREČE Eksplodirala je ziračnica V soboto popoldne Je Francu Urhu, vozniku osebnega avtomobila lz LJubljane, na avtomobilski cesti pri Trebnjem počila zadnja desna zračnica na vozilu, zaradi česar se Je prevrnil. Voznik nI dobil poškodb, škodo na osebnem vozilu pa so ocenlU na 400.000 dinarjev. Se enkrat zračnica 31. julija se jc na avtomobilski cesti pri Kartaljevem prevrnil osebni avtomobil (voznik Stane Jeršln). ki mu Je med vožnjo lz Trebnjega razneslo zadnjo desno zračnico. Na ov-tomobilu jc bUzu 300.000 dinarjev škode. Smrt v Krki S. avgusta Je blizu Cciičc vasi iilimil v Krki K letni Milan Der-gane; tantek si jc napravil priročni splav in se z nJim vozil po reki. Sredi Krke se mu Je okoli 14,15 splav nrnudoma IzmuznU izpud rok, Milan pa Je padel v vodo. Ker nI znal plavati, je utrnili. Smrtni padec s strehe 2. avgusta je padel s strehe na zidanici posestnika Koče-varja v Rebčah pri Trebnjem in se smrtno ponesrečil Maksimilijan Potrebin. Ponesrečeni je pokrival streho s slamo. Ko se mu je spodmnknila lestev, na kateri je stal, je padel na vozno potob zidanici. Poškodbe so bile tako hude, da jW je Potrebin podlegel. NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA! List: beladone—volčje češnje, pelina, oreha, grenke detelji1*' šmtirnice, gloga, lapuha, melise« umike, bršljar.a, borovnice Rastline: pelina, gladišnikai hribske rese, arnike, metlike, ta»' žcr.trože, krebuljlce, krvaveg" mlečka, smethke. rumene lakote-krvomočnlce, žoltovine, grenkub1' ce. medene deteljice, melise, P0' lnja, rmuna, vodne kreše, škržf lice, grenke ramsele, navadnp raj0" šele, ptičjega dresna, kislice, vj?" ske rutice, črnobine, ptičje ka»ei zlate rozge, materine dušice, tr»*j nlškega jetičniku, zdruvilnega r tlčntka, pekoče koprive. Korenine: beladone—volčje *** nje, bodeče nežo—kompave, »■* gcliko— gozdnega korena, regr81"' pustinuke, medvedovih tac, mul« divjega janeža, velikega divjes8 neža, srčne moči, gladeža, a«1'* ' rtplnca, cikorije, male n°*2J! sladke koreninice, gabeza. trobe" tlce. Lubje: krhltke, hrasta, ceSm«* Plodovr: borovnic, bezga, jere"1 ke, šlpka, gloga, črnega trna. Kužno: seme Jesenskega P^SJ! ska, gomolje Jesenskega podle»*7 Odkupujemo Se veliko drugfoJJ stlln. katerih Imena pa žurnal vr manjkunja prostora niso objav' na. Odkupujemo tudi lane"8 me- „ Nabiralci! Krhlika se *e '"^ DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: ooćlnsKi ođbon SZ** Brežice. Črnomelj. Metlika. Novo mesto, scvnH* Trebnje ln Vldem-Krško UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gosnlk (g1**' nI ln odgovorni urednik). Rta Dačer. MIloS Jukop** Drago KusteUc ln Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka ž* *X - Letna naročnina 900 din. polletna 450 din: plačil' le vnaprej. Za Inozemstvo 1800 din - TekočI račun podružnici NB v Novem mestu: «0n-Ii-608-9 - NASL^j UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni VS - Pošt tU predal SS - Telefon 21-227 - Rokopls°y.t fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisno pod)e,J »DELO« v LJubllunl