GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 44 — Leto II.
Murska Sobota, 2. novembra 1950
Cena 3 din
Uredništvo in uprava; M. Sobota. Okrajni komite KPS — Ček. račun; Narodna banka Murska Sobota štev 641 -906-030 — Naročnina: Celoletna din 100—. polletna din 50.—, četrtletna din 25 —
Dosedanje šibkosti narekujejo
izboljšanje dela partijskih organizacij v zadružništvu
Partijska konferenca v ljutomerskem okraju
Nedavno se je vršila v Ljutomeru III. redna partijska konferenca, ki ji je poleg ostalih predstavnikov prisostvoval član Polit-biroja KPS in minister za notranje zadeve VLRS tov. Boris Kraigher., Politično gospodarsko poročilo je podal tovariš Verdev Bogo, organizacijsko poročilo Dernekovič Tončka.
Delegati iz osnovnih partijskih organizacij so razpravljali o uspehih in o slabosti dela partijskih organizacij v okraju. Razprava o utrjevanju in širjenju zadružništva je prinesla delegatom najvažnejša napotila, kako se je v bodoče lotiti dela v naših kmečkih zadrugah.
Delo osnovnih partijskih organizacij v KOZ in zadružnih ekonomijah ni bilo povsod tako, kot bi moralo biti v teh pomembnih gospodarskih enotah. V okraju je 17 KOZ, v katerih partijske organizacije sploh ne obstojajo. Poleg ustanavljanja novih partijskih organizacij v zadrugah bodo morali člani Partije najti povezavo z onimi zadružniki, ki izhajajo iz siromašnih in srednjih slojev in ki so se z iskrenimi nameni vključili v novo zadružno življenje. Od 1776 v KOZ vključenih gospodarstev je 306 ali 17°/o malih gospodarstev, 322 ali 19% srednjih kmetov, 443 ali 25% velikih kmetov, 696 ali 39.5% nekmetov. Dejstva, da so nekmetje bivši hlapci in dekle, ki so v veliki meri še vedno pod vplivom bivših gospodarjev, in pa 2066 gospodarstev od 0 do 2 ha še izven zadrug, narekujeta partijskim organizacijam, da zaostrijo borbo za vključevanje malih kmetov v delovno zadružništvo vseh oblik.
Doslej so v nekaterih zadrugah izvolili za podpredsednike mlajše ljudi, ki jih starejši niso hoteli poslušati. V kolikor so prišli v vodstva zadrug manjši kmetje, čestokrat niso obvladali tako velike proizvodnje, dočim so ljudje iz vrst večjih kmetov kaj radi sabotirali delo v zadrugah. Zato bodo morale v bodoče partijske organizacije gledati na to, da bodo zadruge vodili ljudje, ki imajo pri zadružnikih ugled, da bodo obvladali gospodarstvo in tudi v političnem pogledu odgovarjali svojim nalogam v vodstvu zadrug.
Razmerje delovne sile med zadružnim in privatnim sektorjem gospodarstva kaže, da se zadruge borijo s pomanjkanjem delovne sile, saj odpade v KOZ in zadružnih ekonomijah na 1 ha zemlje 0,55 delovne sile, v privatnem sektorju pa 1,20.
Seveda so možnosti obdelave zemlje v zadružnem sektorju boljše.
Tu Je večja možnost strojne obdelave zemlje, ki v zadrugah ublažuje pomanjkanje delovne sile. V letošnjem letu so sprejele KOZ 66% umetnih gnojil, privatni sektor pa 23%. KOZ in zadružne ekonomije imajo 72% kmetijskih strojev, privatni sektor pa samo 25%. Iz tega sledi, da odpade večji kmetijski stroj na 79 ha zadružne zemlje in na 114 ha zemlje privatnika. Ti podatki kažejo, da so naziranja nekaterih zadružnih vodstev, češ da je v zadrugah občutno pomanjkanje delovne sile, v mnogih primerih neutemeljena. Vprašanje se bo še bolj ublažilo, če bodo zadruge pravilno izkoriščale kmetijske stroje in uvedle boljšo organizacijo dela.
Rezultati letošnjih odkupov kažejo, da privatni sektor boljše izpolnjuje odkupne naloge, kljub temu, da je močneje obremenjen. Zadružni sektor je letos oddal v ljutomerskem okraju 93% žita, 100% mesa, 10% masti in 66% mleka. Privatni sektor pa 110% žita, 75% mesa, 63% masti, 113% mleka. Pri krompirju pa odpade od okrajnega plana na zadruge 48%, na privatni sektor pa 52%.
Precejšnje je nesorazmerje pri
staležu živine med zadružnim in privatnim sektorjem. Na 100 ha obdelovalne zemlje odpade na državnem sektorju 9.3% glave, v zadružnih 18.9%, v privatnem pa 9.9% glav. Okrajno povprečje je 14 glav. Dosedanji stalež konj v zadružnem sektorju kaže, da imajo nekatere KOZ (Cven, Krapje itd.) preveliko število konj, ki jih redijo na škodo ostale živine.
Na državni sektor odpade 0,8% goveje živine, na zadružni 17,2%, na privatni sektor z ohišnicami pa 82%. Zakaj tako nesorazmerje med privatnim in zadružnim sektorjem? Dejstvo, da je povpreček na 100 ha ohišnic 208 glav živine, čeprav je možno rediti samo do 82 glav, to dovolj zgovorno dokazuje. To občutno nesorazmerje gre v škodo zadrug, v katerih si nekateri zadružniki protipravno prilaščajo zadružno krmo za rejo svoje živine na ohišnicah. Odtod pri državnem sektorju 24,4%, pri zadružnem sektorju 29.8%, na privatnem sektorju z ohišnicami pa 115,8% glav goveje živine na 100 ha. Selekcija živine je uvedena v 23 KOZ, dočim se dobro izvaja le v 5 KOZ. Selekcijonirane živine v KOZ je 15%.
Nič boljše ni stanje v svinjereji. Zadružniki rede na svojih ohišnicah povprečno 386 svinj na 100 ha. iz česar je prav razumljivo, da se uporablja zadružna krma za rejo svinj na ohišnicah. Zadružni sektor (brez ohišnic) poseduje 46% obdelovalnih površin v okraju, na katerih pa redi samo 11,8% od skupnega fonda svinj.
Konferenca je obravnavala tudi socialna vprašanja v zadrugah. Prikazala je številne napake pri zaščiti matere in otroka, starčkov in onemoglih zadružnikov. Upravni odbori KDZ Cven in v Ključarovcih so bili posebno brezobzirni do zaščite potrebnih ljudi
Partijska konferenca je sprejela številne sklepe, ki bi naj izboljšali zadružništvo v okraju.
Predvsem bodo uredili gospodarstvo zadrug. Zbrali bodo ves razpoložljivi gradbeni material za gradnjo govejih in svinjskih hlevov. S tem bodo dosegli združitev na ohišnicah se nahajajoče zadružne živine. V KOZ bodo uvedli pravilno kolobarjenje in združitev razkosanih parcel. Vprašanje ohišnic bodo pa uredili skladno z zadružnimi pravili in zakonskimi predpisi, normirali dela in uvedli povsod brigadni sistem dela. Nudili bodo več strokovne pomoči predsednikom KOZ, brigadirjem, knjigovodjem in v ta namen bodo organizirali zimske tečaje.
Tudi soboški okraj je polagal obračun partijskega dela
Partijski konferenci v Murski Soboti so prisostvovali poleg zastopnika JA tudi član CK KPS dr. Bratko Ivan, član OBLO tovariš Fortič in ljudski poslanec Miško Kranjec. Uvodne referate sta pod sekretarja OK KPS tov. Bela Brglez in Ficko Mihael. Po referatih so govorili delegati o gospodarskem in političnem položaju v soboškem okraju.
Murskosoboški okraj ima izrazito agrarni značaj, kjer prevladujejo mali kmetje od 1 do 5 ha zemlje. Na vaseh je dokaj razvita domača obrt, v mestu Murska Sobota pa živahno delujejo številna komunalna podjetja, med katerimi so najvidnejši obrati: tovarna perila, tovarna mesnih izdelkov, mestno kleparstvo, metlama itd. V okraju dosegata dobre uspehe v naprednem kmetijstvu drž. posestvi Rakičan in Beltinci. Zadružni sektor obsega široke mreže splošnih kmetijskih zadrug, 10 kmetijskih del. zadrug m večje število zadružnih ekonomij.
Ker Prekmurje ni šlo v taki meri
skozi narodnoosvobodilno borbo kot ostale slovenske pokrajine, se je prva leta po osvoboditvi dokaj šibka Partija znašla pred velikimi nalogami. Potrebno je bilo prevzgojiti predvsem podeželskega človeka. Veliko vlogo je odigrala Fronta, ki je pritegnila velik del kmetov, dočim je Partija le polagoma prodrla na vasi. Lanska partijska konferenca je postavila pred osnovne partijske organizacije velike naloge tako v ideološkem dvigu kot v pritegnitvi novega članstva. Vendar so bili sklepi le delno izvršeni. Ker so se v Partijo tu in tam vrinili tudi taki ljudje, ki so iskali boljše položaje, ni prišlo do razširitve partijskih organizacij. To pa so dobro opravili v onih krajih, kjer so člani Partije odkrito nastopali in če je bilo potrebno, tudi kaj žrtvovali. To so partijska organizacija v Prosenjakovcih, Čepincih, Križevcih in drugje. Pri letošnji akciji frontnih brigad je bil v okraju plan visoko presežen. Akcija je uspela zato, ker so se javljali v brigade prvenstveno komu-
nisti, kakor se je dogajalo v Križevcih, Čepincih, Prosenjakovcih in v drugih vaseh. Tudi v rudnike je šlo 60 frontovcev iz okraja, od katerih je bilo 36 komunistov.
Vendar bi partijske organizacije lahko storile še mnogo več. Tako je graje vredno, da 40 osnovnih partijskih organizacij na vaseh, tekom 1 leta ni sprejelo niti enega člana ali kandidata, čeprav je na vaseh mnogo ljudi, ki zavestno izpolnjujejo vse obveznosti do skupnosti. Tudi v samem mestu, kjer je 31 osnovnih partijskih organizacij, niso storili komunisti vsega.	pritegnejo nove
člane Tako je v tovarni perila od
397 delavk proglašenih 57 udarnic, od katerih je le polovica pritegnjena v organizacijo. Ali pa v okrajnem gradbenem podjetju, kjer imajo od 40 udarnikov samo 4 v organizaciji. Še slabše je v mestni ekonomiji, kjer pri 63 delavcih nimajo niti enega člana Partije. 
Delo okrajnega komiteta in njegovih članov se je sicer živahno od( Nadaljevanje na 2 strani)
Stran 2
»LJUDSKI G LA S«
M. Sobota, 2. novembra 1950
(Nadaljevanje s 1 strani) ražalo na sektorskih sestankih, kot tudi na sestankih osnovnih partijskih organizacij. Napaka pa je bila v tem, da so člani okr. komiteta vedno obiskovali druge vasi in organizacije, ne da bi se pri tem v dovoljni meri poglabljali v problematiko in stanje ene partijske organizacije. To pomanjljivo delo je bilo tudi vzrok, da so ponekod imeli sestanke samo zaradi sestankov, ne da bi izvrševali konkretne naloge na vaseh. Tudi okrajna kmečka partijska komisija se ni znašla v delu. Člani komisije so sicer pridno obiskovali teren, vendar so vršili le kampanjska dela, kakor popis setve, odkupe itd. Tako obstoja v zadrugah samo 5 osnovnih partijskih organizacij, pa še te so zelo šibke ter ne predstavljajo vodilnega vrha. Če bi se tekom leta posvečalo več pažnje zadružništvu, se ne bi dogajalo, da zadružniki špekulirajo z žitom, se odtegujejo obvezni oddaji itd. kot je
to primer v zadrugi Hodoš, Petrovci in drugje. Premalo pažnje se je posvečalo utrditvi zadružnih ekonomij, ki jih je v okraju čez 20. Tukaj bi bilo potrebno poživeti splošne kmetijske zadruge, ki ne predstavljajo predhodnih oblik zadružništva v okraju.
Kakšno pa je stanje Osvobodilne fronte? Tudi tukaj uspehi niso zadovoljivi. Ni bilo pravilno, da se je pri odkupnih nalogah pogostokrat zapostavljalo vaške odbore. V mnogih vaseh so se vaški odbori prav zaradi tega odtujili ljudski oblasti. Temu vprašanju bo potrebno posvetiti ob sedanji volitvah vso pažnjo.
Boljše je stanje AFŽ v okraju, kar se odraža v številnih izobraževalnih tečajih, krožkih itd. Prekmurske žene se vedno bolj prebujajo. Da je temu res tako, so dokazale tudi letošnje volitve v KLO, kjer je kandidiralo 150 žena več kakor ob volitvah v KLO v letu 1947.
Še nekaj misli o okrajnem festivalu v Murski Soboti
Že ob prejšnjih festivalih v Murski Soboti je naše ljudstvo dokazalo, da so festivali postali prireditve, kakršnih si naše ljudstvo želi. Letošnji festival je prinesel še nekaj novega. Dokazal je, da si tudi ljudje izven središča okraja žele večjih prireditev. Pomeni, da so dani vsi pogoji za dvig kvalitete takih prireditev v našem okraju.
Zelo pozitivno je to, da so se po letošnjem festivalu razvile živahne diskusije o organizaciji samega festivala, o festivalu samem in celo o oblikah bodočega festivala v letu 1951. Razen tega so razni opisi festivala bili pomanjkljivi, pa celo netočni. To je tudi vzrok diskusije. Tako smo našli netočne podatke v »Mladini« pa tudi v našem lokalnem listu so bili nekateri podatki netočni. To me je privedlo, da kot eden izmed organizatorjev in sodelavcev napišem nekaj pripomb k letošnji prireditvi.
Festival je imel svoj začetek že lani na okrajni skupščini Ljudske prosvete. Razna društva so takoj po skupščini pristopila k ureditvi svojih knjižnic. V knjižnicah so zvišala število knjig in število bralcev. V Murski Soboti pa so pristopili k temu, da se preseli osnovna šola v novo poslopje in odprejo se novi prostori okrajni knjižnici ter da se da knjižnici tudi čitalnica. To se je tudi zgodilo. Pri tem delu imajo veliko zaslugo vsi okrajni forumi, od okrajnega komiteja KPS, okrajnega LO in sindikalnih podružnic, celo posamezni člani teh podružnic. Nekatere podružnice so pri tem pomagale z večjimi denarnimi zneski in prav tako okrajni ljudski odbor. Razen tega je okrajni ljudski odbor nakazal 20.000 dinarjev za dvig teh knjižnic v okraju. Prav tako bo okrajni ljudski odbor Ljudske prosvete kupil še 25.000 knjig za podeželske knjižnice. Iz izobraževalnih tečajev so nastale tudi gledališke družine, pevski zbori, nova društva in nove folklorne skupine, že ustanovljena društva so bolj intenzivno pristopila k delu. Tako smo imeli gledališke prireditve v Beltincih. Tudi v Tišini je bila uspela odrska prireditev, a Kuzma, Križevci, Puconci, Krog, Ižakovci, Gor. Lendava, Tešanovci, Šalovci, Gorica, Šalamenci, Cankova in še nekateri kraji so dosegli lepe uspehe s svojimi dramskimi skupinami. Naj navedem samo primer društva v Šalovcih, ki
je po uspeli igri vpisalo 15.000 din ljudskega posojila, a društvo v Melincih je popeljalo svoje člane v Ljubljano, Postojno in na Reko, kjer je članom društva dalo še več volje do dela. Društva v Martjancih, Kramarovcih in Domanjševcih ter na Hodošu so pristopila k organizaciji folklornih skupin. V istem času je organiziran pevski zbor v Dolencih žel mnogo uspeha, ker je vodja zbora dosegel lepo kvaliteto v Martjancih. V Kramarovcih, Puconcih, Ižakovcih in v Rakičanu so ustanovljena nova društva.
Z vsem tem delom je okrajni odbor Ljudske prosvete pristopil meseca maja k organizaciji okrajnega festivala. Vsa društva so bila aktivna in vsa so se pripravljala za okrajno prireditev. Nastala je borba za vsebino in obliko festivala.
Da povežemo kulturno prireditev s politično, je okrajni odbor Ljudske prosvete sklenil odkriti ploščo žrtvi okupatorja pokojnemu Cvetku Stefanu. Okrajni odbor Zveze borcev je to iniciativo še bolj razširil in je sam pristopil k akciji za postavitev spominskih plošč pokojnemu Stefanu Kovaču, Cvetku in še četvorici žrtev okupatorja. Prav ob času festivala je bil predviden teden tehnike in tako je tudi Ljudska tehnika stopila v tesen stik z okrajnim odborom Ljudske prosvete. Vse to je bil pogoj za dvig kvalitete festivala. Prav tako je sodelovala tudi okrajna zveza gasilcev.
Predvidene so bile tudi prireditve na terenu. Od teh prireditev sta se vršili le dve in sicer v Gor. Lendavi in Čepincih. V Čepincih so nastopila društva iz Križevec, Dolenec, Domanjševec, Hodoša in M. Sobote. Prvikrat sta nastopili društvi iz Dolenec in združena folklora iz Domanjševec in Hodoša. Ugodno je iznenadil ženski pevski zbor iz Dolencev, ki se bo ob pravilnem delu razvil v enega izmed najboljših ženskih zborov v okraju. Folklorna skupina je nastopila s sedmimi pari plesalk, ki so bile dobro izvežbane. Zaželeno je, da bi društvi iz Hodoša in Domanjševec našli tudi plesalce, kar bi pomenilo, da bi postala njihova folklorna skupina najmočnejša skupina v okraju in bi na ta način dosegla pogoje za izboljšanje kvalitete. IZUD »Stane Rožman« iz Križevec je nastopilo že v soboto, 14. oktobra 1950 z Molierovim »Skopuhom«. Obisk in sodelovanje ljud-
stva v Čepincih je bilo zelo živahno. Naloga okoliških društev je, da še bolj poživijo umetniško delo v zadružnem domu v Čepincih. Predvsem društvo iz Markovec, SKUD »Štefana Kovača« ni bilo žal denarja za sodelovanje svojega zbora in orkestra na tej prireditvi. V Gor. Lendavi sta nastopili le društvi iz Gor. Lendave in Kuzme. Društvo v Gor., Lendavi je dokazalo, da ima vse pogoje za organiziranje večjih prireditev v okraju.
V povorki, ki se je vršila na dan festivala v Murski Soboti, je bila zelo aktivna mladina gimnazije in iz Rakičana, ki je ugajala vsem gledalcem. Vsebinsko je bil zelo dober nastop društev iz Gor. Lendave in Križevec, ki bi morali posvetiti še večjo pažnjo obliki. Razen teh društev so sodelovale v povorki posamezne sekcije društev iz Kuzme, Bakovec in Bodonec, članstvo društev iz Beltinec, Domanjševec, Hodoša, Prosenjakovec, Tešanovec, Tišine in SKUD »Štefan Kovač«. Sodelovali so tudi gasilci, ki so vzorno korakali v povorki in prav tako sekcija Ljudske tehnike. Po končani povorki se je vršil nastop posameznih sekcij in društev. Ženski pevski zbor iz Kuzme ima dober material in bo moral pristopiti študiju novih pesmi. Njihova godba je zaigrala kmečki marš. Tišinski pionirji so dokazali, da so trenutno najboljši pevski zbor. Prav posrečen in živahen je bil nastop pionirske folklorne skupine iz Beltincev Društvo se bo moralo pobrigati za enotno obleko. Gostje iz Koroške so nam predvajali svoje lepe koroške plese. Mlada folklorna skupina iz Domanjševec in Hodoša nas je prepričala, da je zmožna doseči še veliko uspehov. H koncu je nastopil SKUD »Štefana Kovača« s pevskim zborom.
Pravilno je bilo, da je večina ljudstva nastopila kot gledalci, ker to je pogoj zvišanje kvalitete v celem okraju. Mislim namreč na povorko. Konec povorke je bil prav tako posrečen, ker je povlekel za seboj | ljudi. Kljub temu, da nastop pri gimnaziji ni bil na neki posebni kvalitetni višini, je ljudstvo našega okraja vendar pokazalo, da je izredno disciplinirano. Ta pojav je najbolj pozitivni rezultat festivala.
Moramo se ozreti tudi na napake. Napačno je, da bi predsednik in
podpredsednik prevzemala organizacijo veseličnega programa, kot je to pisal Ljudski glas v svoji predzadnji številki. Prav tov. podpredsednik je zelo aktivno sodeloval pri izdelavi programa in organizaciji in bi bilo napačno pisati o njegovem delu površno. Predsednik je imel veliko težav z ozirom na svoje delo. Napaka je tudi pri tajniku, ki ne zna mobilizirati ljudi, da bi razbremenil sebe In je pravilna kritika, ki trdi, da bi kvaliteta na ta način dosegla višjo stopnjo. Toda napaka je še nekje, ki jo ni nihče poudaril. V OOLP so ljudje samo iz Murske Sobote. Če pa bi bili v odboru tudi ljudje iz vasi, se ne bi zgodilo, da nekatera društva v M. Soboti sploh niso prišla. To bo treba nujno popraviti na okrajni skupščini meseca novembra. Preostra kritika je izrečena tudi na račun tovariša Kirala, ki je bil ves čas predpriprav zelo delaven.
Ne smemo v naprej izreči kritike zaradi nesodelovanja nekaterih društev na festivalu, ker še ne vemo pravih vzrokov izostanka, toda vsekakor bi bila dolžnost društev, da bi se že do danes opravičila zaradi nesodelovanja. Tako n. pr. niso sodelovala društva iz Fokovec, Martjanec, Kroga, ki so zelo blizu, in mislimo, da ni bilo težav za nastop. Tudi skupina iz Cankove se je zelo aktivno pripravljala za nastop in prav tako društva iz Markovec, Ženavlja. G. Petrovec in Kramarovec ter Serdice, ki tudi niso prišla. Res je, da so te prireditve terjale od društev tudi finančna sredstva, toda delo v društvih je pogoj za premagovanje takih težav. V bodoče naj ne bodo vzroki za nesodelovanje prav te težave, ker sedaj je čas, da se društva na osnovi svojega vsestranskega dela usposobijo za take nastope. Društvo v Prosenjakovcih je n. pr. spremenilo vsebino, ne da bi se o tem pogovorilo z OOLP, nasprotno pa je društvo v Rakičanu pokazalo veliko samoiniciativo ter upoštevalo navodila OOLP. Društva iz Melincev in Ižakovcev so imela objektivne težave, ker je imel njihov vlak več kot eno uro zamude. Kljub temu pa so prinesli venec v Mursko Soboto.
O prireditvi festivala bi  se dalo še marsikaj napisati, toda o pomanjkljivostih bomo več pisali po skupščini Okrajne Ljudske prosvete.
V radgonskem okraju so se pripravili na „teden cest “
Letos so po številnih KLO radgonskega okraja sprejemali volivci delovne plane za teden cest, ki se bo vršil od 22.—29. oktobra.
Letos bodo v okraju navozili na ceste preko 1300 kubičnih metrov gramoza. Na OLO in po vseh KLO so postavljeni posebni štabi, ki bodo vodili delo na cestah. Prav tako so sprejeli plane dela tudi cestarji in se dobro seznanili s tekmovanjem v tednu cest. Le tako bodo lahko prostovoljnim delavcem pri delu mnogo pomagali.
V Apaški kotlini so organizacije uvedle tekmovanje med vasmi. Fronta v Apačah je napovedala tekmovanje vašem Podgorje, Žepovci in Lutverci. V Apačah samih so sprejeli obveznost, da bodo letos navozili na ceste 160 kubikov gramoza, v Podgorju 60 kubikov, v Brengovi 96 kubikov — slične obveznosti pa so dali vsi KLO v okraju. Samo
člani ZB bodo prispevali v Tednu cest preko 2500 prostovoljnih delovnih ur.
Temeljite priprave za »Teden cest« dajo slutiti, da bodo v radgonskem okraju tudi letos dosegli lepe uspehe. S tem bodo še enkrat potrdili priznanje, ki so ga dobili spomladi, ko so bili najboljši v Sloveniji in so prejeli v dar radio aparat
Radgona: Ljudska knjižnica v Radgoni šteje 1600 knjig in brušur. Število obiskovalcev knjižnice se je letos v primerjavi z lanskim letom povečalo za štirikrat. Tako je v drugem polletju lanskega leta obiskalo knjižnico 417 ljudi, ki so prečitali 780 knjig, letos pa je do 31. septembra obiskalo knjižnico 3000 obiskovalcev, ki so prečitali 4644 knjig. Med čitalci so najbolj priljubljena dela pisateljev: Bevka. Jurčiča in Miška Kranjca.
M. Sobota, 2. novembra 1950
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
Postati mojster svojega dela -
je cilj nove uredbe
V času od 1. novembra do 31. decembra t. l. bodo po vseh podjetjih državnega kakor tudi zadružnega in družbenega značaja prevedbe delavcev v ustrezne nazive po njihovih strokovnih sposobnostih. Delavci v privatnem sektorju in državnih obrtnih delavnicah se za enkrat ne prevajajo.
Prevedba ima globok značaj za naše nadaljnje gospodarstvo. Z njo bomo dobili jasno sliko strokovnega kadra, obenem pa tudi pravilno oceno sposobnosti poedinca. Socialistično bo preverjeno: »Koliko daješ skupnosti, toliko boš upravičen od nje prejemati.«
Uredba, ki je bila objavljena v Uradnem listu FLRJ št. 57-50, ima namen, da pravilno prikaže strokovnost naših delavcev in nakaže bodoči sistem strokovnega usposabljanja delovnih ljudi. Splošno navodilo o prevedbi delavcev v nazive (Ur. list FLRJ št. 60-50) jasno nakazuje delo in odgovornost ko misij za prevedbo. Naziv, dodeljen delavcem, mora biti dejanski odraz njegovega strokovnega znanja. Sleherni delavec bo preveden v tisti naziv, ki ga obvlada in ki ima zato tudi predpisano delovno dobo.
Komisije za prevedbo so že dobile konkretna navodila za delo na okrajnih seminarjih, vendar se v soboškem okraju polaga temu delu v gotovih primerih premala pažnja. Da bo prevedba pravilno izvršena, bodo morali temu posvečati več pažnje tudi delavski sveti. Partijske in sindikalne organizacije v podjetju morajo zainteresirati slehernega delavca o njegovi vlogi kot posameznika v prevedbi. Personalna služba v podjetju je dolžna, da zbere od delavcev vse dokumente, ki so potrebni za pravilno prevedbo in jih predloži komisiji za prevedbo. Podjetja morajo izdati delavcem, ki so bili zaposleni v njem, pa danes niso več, potrdila, če oni to zahtevajo.
Delavec mora za komisijo zbrati vse dokaze o zaposlitvi, dokazati mora svojo strokovno usposobljenost s spričevali o dovršenih šolah in o opravljenih izpitih. Oni de-
lavci, ki nimajo nobenih dokumentov iz časa pred letom 1945, imajo možnost, da z dvema pričama na KLO dokažejo resničnost. V delovno dobo se šteje tudi čas v NOV in raznih internacijah v bivši Jugoslaviji ali v času okupacije.
V interesu slehernega delavca je, da si te dokumente čimprej dobavi, da bo komisija res lahko ocenila njegovo sposobnost in čas v delo. V določenem nazivu se lahko dajo prenesti tudi delavci, ki trenutno niso zaposleni, če se v navedenem roku javijo komisiji za prevedbo na svojih OLO-jih.
Ker nas loči še kratek čas do pričetka prevedbe, naj sindikalne in partijske organizacije v podjetjih resno priskočijo na pomoč komisijam z agitacijskim delom, tako da ne bi bilo pozneje nesoglasij, da komu ni bila stvar dovolj jasna.
Križevski pionirji so dobili novo vodstvo
Na roditeljskem sestanku v Križevcih so starši izvolili odredni svet Zveze pionirjev, ki šteje 15 članov. Tako je dobil 600 članski pionirski kolektiv novo vodstvo, ki mu bo pomagalo v bodočem delu.
Med pionirji je veliko zanimanje za različne interesne krožke. Vsi pionirji so se prijavili za strelski krožek, ker hočejo postati dobri in izurjeni branitelji svoje domovine. Pionirke so se vključile v krožek za folklorne plese. Zanimiv je bil prizor, ko  pionirji izvedeli za namero pionirk. Pionir Janezek je vprašal pionirke, zakaj so se prijavile za folklorni krožek, ko pa vendar nimajo plesalcev. Po šaljivkah, ki so 
padale na račun pionirjev, so se tudi odločili za folkloro.
Na osnovni šoli v Križevcih so že poprej delovali lutkarski, šiviljski in risarski krožek, v katere so se sedaj pionirji množično vključili. Ustanovili so že radioamaterski, šahovski, dramatski in pevski krožek, katere vodijo odrasli tovariši.
Kako dela jeruzalemska
ljudska inšpekcija?
Če se danes oglasiš na upravi državnega posestva v Jeruzalemu in povprašaš po delavskih inšpektorjih — te hitro napotijo k Ivanu Vočancu, ki na posestvu opravlja inšpektorske dolžnosti.
V pogovoru z Vočancem izveš, da ima tudi svojega namestnika, ki pa mu doslej ni ničesar pomagal, prav tako mu niso nudili dovolj pomoči sindikalna podružnica, niti uprava. Samo nekoliko besed o doseženih uspehih. Delavska inšpekcija na posestvu je v tem letu izvršila več kontrolnih pregledov. Pregledala je zaščitne naprave na strojih, kontrolirala izdajanje delavskih knjižic in živilskih kart, pa tudi na stanje dimnikov ni pozabila. Pri vsaki hiši je pregledala, če so dimniki pravilno zgrajeni in če odgovarjajo požarnovarnostnim predpisom.
Mesar Mernik Franc je zadnje čase večkrat ogoljufal delavce na posestvu pri izdajanju mesa. Čim je Mernikova dejanja izvedela inšpekcija, je uspešno posegla vmes in naredila stanju v mestnici konec. 26. avgusta t l. je našla v Mrnikovi mesnici 11.50 kg mesa. ki ga je Mernik skril za predal, strankam pa je odgovarjal, da mesa nima na zalogi. Takoj po najdbi prikritega mesa je inšpekcija izvedela, da je Mernik poslal po Šterman Tereziji iz Brebrovnika 3 kg mesa na svoj dom. Ugotovljena dejstva je javila upravi posestva, ki je pozneje Mernika odpustila iz službe.
Kako pa je s pomočjo, ki jo je
inšpekcija dobila od okraja? Ta pomoč ni bila zadostna, čeprav je prišel večkrat na upravo posestva okrajni inšpektor in pregledal poslovanje. V takih slučajih je le redko kdaj poklical delavskega inšpektorja posestva, da bi sodeloval pri kontrolnih pregledih. Takšen postopek je škodoval ugledu inšpektorja posestva in ni pripomogel k njegovemu strokovnemu usposobljanju. Prav sigurno pa tudi pregledi od strani samega okrajnega inšpektorja niso bili uspešni, če pri njih ni sodeloval domač človek, ki razmere na posestvu najbolj pozna.
Zadnji čas je delo inšpekcij na posestvu skoraj zamrlo. V Jeruzalemu namreč sedaj prevladuje mnenje, da je inšpekcija odveč, ker je upravljanje posestva prevzel delavski svet. To mnenje nekaterih tovarišev pa je napačno. Prav delavska inšpekcija bo lahko desna roka upravnemu odboru in delavskemu svetu pri odpravljanju napak. Zato v bodoče ne bo smelo biti delavskemu svetu vseeno, kakšno bo delo inšpekcije na posestvu. Dosedanja praksa je pokazala, da v 175 članskem delovnem kolektivu ne zadostuje en sam inšpektor. To pa še predvsem velja za Jeruzalem, kjer je teren posestva zelo razsežen in je uspešno delo enega inšpektorja skoraj nemogoče. Prav v tem je dober predlog Vočanca, da bi vsaka delovna brigada imela svojega inšpektorja, vsi inšpektorji pa bi tvorili grupo, ki bi kolektivno odgovarjala za svoje delo pred volivci.
V radgonskem okraju so letos odprvi 6 nižjih gimnazij, 3 osemletne šole in 11 osnovnih šol. Odprta sta tudi 2 nova dijaška domova- in to v Apačah in v Vidmu ob Ščavnici. V obeh domovih je okrog 60 gojencev. Na račun teh domov bo dijaški dom nižje gimnazije v Gornji Radgoni, ki je bil do sedaj prenapolnjen, precej razbremenjen.
Na vseh osnovnih šolah je vpisanih 3681, na nižjih gimnazijah pa 714 učencev. V okraju je tudi šola za učence v gospodarstvu s tremi razredi in 66 učenci ter I. razred nižje glasbene šole, ki je bila to leto usta-
novljena s 96 učenci. Na osnovnih in osemletnih šolah manjka še 23 učnih moči. Deloma je vrzel zamašena s 7 absolventi, ki pridejo na šole v začetku novembra s pedagoškega tečaja v Selnici. Velik problem ie tudi pomanjkanje strokovnih, predmetnih učiteljev po gimnazijah.
V začetku novembra bo odprta nova osnovna šola v Orehovcih, ki bo imela v tem letu en, v prihodnjem šolskem letu pa že dva oddelka.
Zaradi trgatve in drugih poljskih del je bil šolski pouk v septembru slab (od 75 do 80%), proti koncu oktobra pa se je izboljšal.
Lojze Trstenjak
(Nadaljevanje)
Malačič je ostal osamljen. Se Kelenc, za katerega je mislil, da ga je pridobil na svojo stran, se je nenadoma izgubil. Kelenc ga ni več pogledal. Malačič, čeprav je bil zadružnik, ni delal v zadrugi. Le tu in tam je poslal hlapca kak dan, da mu ni nihče mogel kaj očitati. Drugače pa Malačič ni slabo živel. Ob vstopu v zadrugo je prikril deset metrov pšenice, kravo in dve svinji, kar je pravočasno pospravil k svoji sestri v sosedno vas. Ker je imel velike hleve, so mu dodelili štiri zadružne mlekarice, za kar je prejel štiri vozove sena. Vendar Malačič ni pustil krmiti zadružne živine s senom. Hlapcu je naročil, naj meša slamo v seno. Le ko je prišel brigadir, je dal v jasli sena Tako so krave polagoma izgubljale mleko. Vrag naj zna, kaj je s temi bušami? — je tarnal vpričo briga-
dirja. Ponoči pa je neopazno odpeljal voz zadružnega sena k sestri. Tudi z mlekom je bila ista pesem. Malačič je tuhtal in premišljeval, kje bi se dalo okrniti zadrugo, ki mu je zmešala račune, ne meneč se za zadružnike, ki so budno spremljali njegovo razdiralno delo v zadrugi...
Na sestanek je prišlo vse staro in mlado. Kako tudi ne. Na sestanku bo podal upravni odbor poročilo o rezultatih mlačve, ki je bila končana pred dobrim tednom.
Prišel je tudi droben aktivist iz okraja ter prisedel k upravnemu odboru za mizo. Sestanek je otvoril predsednik ter podal poročilo o poteku in rezultatih mlačve. V zadrugi je bil dosežen odličen hektarski pridelek. Pšenica je dala 20 stotov, rž 18, ječmen pa celo 26 meterskih stotov na hektar. Zadruga
je oddala državi vagon ječmena in štiri vagone pšenice. »Zadružniki prejmejo vsak po 250 kg belih žit. kar si lahko odpeljejo naslednji teden.« »To ni pravična razdelitev!« se je oglasil nekdo v zadnjih klopeh. »Res je tako, Trlep,« se je obrnil predsednik do starejšega moža, ki je izrekel besede. »Vendar vas vprašam, kdo bo kriv, da smo zrnje enakomerno razdelil?« Ker je bilo v dvorani tiho, je predsednik nadaljeval: »Sami smo krivi, tovariši, ker smo se branili normiranega dela. Če bi imeli uvedeno normirano delo, bi vsak zadružnik dobil po učinku. Takrat se ne bi zgodilo, da dobi lenuh ravno toliko, kakor tisti, ki se je najbolj klal z delom.« Da, to je bilo res, zato zadružniki niso naprej ugovarjali.
Po predsednikovem poročilu je vstal aktivist z okraja ter pogledal po ljudeh. Spregovoril je z visokim glasom o zadružništvu, ki dobiva na vaseh večji razmah. Pohvalil je zadružnike, ki so složno rešili in ob pravem času izvršili žetev in mlačev. Malo je postal ter nadaljeval: »Na žalost pa zadruga hrani v svoji sredini tudi take, ki samo lenarijo
na račun poštenih zadružnikov in kradejo zadružno imovino.« »Pri nas nikdo ne krade!« je vzkipel zadružnik Kuhar in grozeče pogledal aktivista. »Povejte, kdo je ta!« so se razburili ostali zadružniki. Aktivist ni odgovoril, za trenutek je nastala napeta tišina. Toda že je vstal stari Trlep. predsednik nadzornega odbora, ter dejal: »Jaz bom pokazal, kdo je med nami, ki ne zasluži, da bi tukaj sedel. Ti si, Malačič, da veš!« je pokazal z roko na mogočnega Malačiča, ki je sedel v prvi klopi. »Tožil te bom, prasec!« je vzkipel Malačič rdeč ko rak. »Kdo je prasec, o tem bomo pozneje razpravljali,« je mračno in trdo nadaljeval Trlep »Tukaj bi te opomnil na nekatere stvari, zadružnik Malačič, za katere misliš, da ne vemo, n. pr. kje imaš svinje, ki si jih skril pred vstopom v zadrugo? Kje je zadružno mleko, ki si ga na črno prodajal v Soboto? Kje je voz sena, ki si ga odpeljal k sestri ter ga tako odjedel zadružnim kravam?« Trlep je Čital s papirja obtožbo za obtožbo.
(Nadaljevanje sledi)
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
M. Sobota, 2. novembra 1950
Z našo mrežo smo ujeli
vse resnične, a vesele
Kdo ga je zaprl?
Brankec, poslovodja KZ v Stročji vasi je hotel biti sladek fant Priliko mu je dala služua. Poverili so mu 7,5 kg čokolade, 1,5 kg keksov in 7 doz marmelade. Vsa ta sredstva, ki bi jih moral predati ljudstvu, je uporabil za osladitev življenja. Pobiral je tudi takso za porod od mladih mater. Vsaka plenica je stala 8 dni več, kot je bila cena. Potem se je tudi zgrabil s člani KZ, ... in odnesel jim je  222 kg jabolk. Nato je njegova »poštenost« dobila značaj sorodstva vse vasi. Nekdo je rekel, da je zaprt. Ljudje ne vedo, ako ga je zaprla čokolada ali ljudska oblast Na uho povedano: »Čokolada in ljudska oblast«.
Ali že veste . . .?
Da moraš v hotelu »Sršen« v Ljutomeru povedati, da si minister, ker drugače ti Slavica ne ponudi prijazne besede, jajca in košček kruha? Za navadne zemljane servira z »Nimamo nič!«
Ista Slavica prodaja brizganec po 27 din namesto po določeni ceni 22 dinarjev?
Ravnotako še ni ljudska inšpekcija ničesar ukrenila proti ljubeznivi Slavici?
Da je rekel Elici in Milici, ki sta nameščenki poverjeništva za lokalno gospodarstvo pri OLO v Ljutomeru, neki kmet tako: »Pri nas v Pristavi imamo krave in teličke. Pojdita jih česat ker one (krave) ne razumejo »krasnih« besed, s katerimi se ve dve obmetavata v uradu?«
Kritičen pregled kult. prireditev ljutomerskega okraja
Skoraj vsako nedeljo prirejajo po vaseh ljutomerskega okraja kulturne prireditve, ki so večkrat dobro izvedene, pa tudi dobro obiskane. Vendar pa sega pri nekaterih prirediteljih ozadje teh nastopov v povsem zgrešeno, obsojanja vredno smer. Le malo je bilo doslej res »kulturnih« prireditev, kjer se ne bi na vso moč popivalo. Po številnih prireditvah je celo prišlo tako daleč, da so obiskovalci kar v času prireditev sedeli pri jedači in pijači ne meneč se za stvari, ki so se na odrih dogajala. Prva posledica takšnih nastopov se kaže že pri izvajajočih, ki se v izdajanje le težko vživajo, svoje vloge podajajo prisiljeno, ko vidijo med gledalci pijane ljudi, ki se za njihovo delo ne zanimajo. Na teh ljudeh pa izvajanje nastopajočih tudi ni pustilo nobenega vzgojnega učinka, ki bi bil marsikateremu človeku potreben. Pa še nekaj. Na teh prireditvah se zaužije mnogo dobrin iz garantirane preskrbe, ki drugod manjkajo. Če bi človek prijel za svinčnik in seštel vse tiste količine prehrambenih artiklov ki se na teh prireditvah nekontrolirano potrošijo, bi nastala lepa številka, ki bi zadostovala stoodstotnemu kritju potreb garantirane preskrbe po nekaterih proizvodih, zlasti po mesu pri katerem je kritje potreb najbolj kritično
Zelo poučljiv primer so prireditve, ki so jih izvedla nekatera vaška KUD in SKUD »Janeza Kavčiča« v Ljutomeru ob priliki prve razstave lokalnega gospodarstva. Društva so pravilno razumela povabilo na sodelovanje, ki jim ga je poslal IO LPS.
Prvi nastop godb je bil na zabavišču razstavnega prostora. Pri koncertu so sodelovale: Godba SKUD »Janeza Kavčiča«, medzadružna godba VINOZ in godba iz Male Nedelje Slabo pa je na godbenike vplivalo okolje, v katerem so program izvajali Prepevanje, vpitje žvižgi in drugi hrup nekaterih pijancev ni bil nič kaj prijeten. Prišlo je celo tako daleč, da je med izvajanjem pristopil k dirigentu neki pijanec, ga potegnil za rokav in zahteval, da godba zaigra »Čardaš.«
Ponesrečen je bil tudi nastop god-
bene sekcije SKUD v kinodvorani. Orkester, ki je predvajal več točk lahke glasbe je neštudiran program slabše izvedel, kot ponavadi. Na nastopajoče je zelo slabo vplivala praznina v dvorani, saj je nastopu prisostvovalo samo 26 poslušalcev. Ah je bilo v času nastopa orkestra takšno stanje na zabavišču. Ne. Tam se je gnetlo ljudi, ki so zamenjali resničen kulturni užitek z vabljivo vinsko kapljico.
Dramska sekcija SKUD je v okviru razstave priredila samostojen nastop, kjer se je gledalcem predstavila s ponovitvijo Kranjčeve štiridejanke »Pot do zločina«. Izvedba drame je bila v prejšnji sezoni mnogo boljša kot tokrat. Mnogo težav je povzročila dramski sekciji nenadna odpoved tovarišice Nemčeve, ki je igrala »Evo«. Tovarišica, ki je prevzela vlogo namesto Nemčeve, jo je še dobro obvladala, vendar pa ni bila zadostno vigrana v okolje ostalih igralcev. Splošno  menje je, da so se pevski zbori na svojem nastopu še najbolje izkazali. »Prleški fantje na vasi« iz Razkrižja so zapeli 6 narodnih in borbenih pesmi. Kar veselo je bilo poslušati ubrane pesmi tovarišev: Žuneca, Kutnjaka B., Zenkovič Š. in Hošeljna. Prav posebno je poslušavce navdušila domača prleška himna, ki so jo lepo zapeli. Uspeh Razkriškega kvinteta je lahko za zgled mnogim pevskim sekcijam na podeželju, ki kaže, da se da z vestnil delom marsikaj doseči. Tudi skupen nastop pevskih zborov je dosegel lep uspeh, pri poslušalcih pa iskreno odobravanje.
KUD »Franc Prešeren« iz Stare ceste je pokazal vidne uspehe kar je potrdil nastop njegovih pevcev. Tudi pevski zbor SKUD se bori s težavami. vsled pomanjkanja moških, ki naj bi v njegovem sestavu sodelovali. Ta slabost se je pokazala na nastopu zbora, v katerem prevladujejo ženski glasovi. Pri medzadružnem pevskem zboru, ki je na nastopu pokazal najmanj kvalitete — je opaziti, da nastopa na prireditvah le priložnostno in mu po vsej verjetnosti manjka sistematičnih vaj in energičnega pevovodje. Pa še na pionirski pevski
zbor nižje gimnazije ne smemo pozabiti, ker si tudi ta uspešno utira pot svojega razvoja.
Ti dve zadnji prireditvi sta bili res množično obiskani, predvsem zaradi dobre agitacije. Pri ostalih prireditvah je za agitacijo skrbel razstavni odbor, ki ni bil kos nalogi že zaradi prevelike preobremenjenosti v delu na sami razstavi Vsekakor je bilo zgrešeno to, da je organizacijo kulturnih prireditev prevzel tudi razstavni odbor, ki m poskrbel za to, da bi bile prireditve tudi v tehničnem oziru nemoteno izvedene. To je tudi vzrok, da ni sodelovala dramska sekcija iz Veržeja, ki ni mogla nastopiti zaradi pomanjkanja potrebnih kulis in nepripravljenega prostora in odra.
To je nekaj slabih strani, ki so se doslej dogajale na kulturnih nastopih in prireditvah. Dolžnost vseh KUD in ljudi, ki se bavijo s kulturno-prosvetnim delom je, da napravijo potrebno prelomnico v bodočem delu ter da poskrbijo za zdrave prireditve, ki naj bi bile povsem ločene od vinske kapljice.
Že prve dni meseca oktobra so v radgonskem okraju pričeli s pripravami za »Teden tehnike«, ki se bo vršil od 5. do 12. novembra. Pri OOLT je bil ustanovljen poseben pripravljalni odbor, v katerem so zastopniki vseh množičnih organizacij. V komisijah LT za kmetijstvo so zastopani kmetijski strokovnjaki, ki bodo na terenu s poljudnimi predavanji pojasnjevali kmečkim množicam pomen tehnike za dvig kmetijstva z večjimi hektarskimi pridelki. Kljub časovnim dolgim pripravam za »Teden tehnike« pa še nekateri člani pripravljalnega odbora niso seznanjeni s svojimi dolžnostmi. Pripravljalni odbor je sicer na svoji prvi seji sprejel plan dela, vendar pa je ta vse preveč posplošen in se premalo ozira na potrebe Ljudske tehnike na podeželju. Zato bodo morali v Radgoni temeljito popraviti, da zamašijo vrzel v delu, ki doslej najbolj šepa po naših vaseh.
V organizacijo LT je vključenih 786 članov, največ mladincev, medtem ko žena nimajo v svojih vrstah. Avto-moto društvi obstojata v Radgoni in v Radencih ter sta izmed vseh klubov najbolj aktivni. Pozdraviti je množičnost dela teh društev v vzgajanju kadra šoferjev, saj je v času njunega obstoja položilo šoferske izpite 106 čanov Ljudske tehnike. V Radgoni delujeta elektro-strojni klub in fotoamaterski klub Splošna kluba Ljudske tehnike obstojata pri Benediktu in v Radencih. Na nižji gimnaziji v Radgoni je v preteklem šol-
skem letu delala postaja »Mladih tehnikov«, ki se je izkazala pri izdelavi šolskih učil. Formalno so bili postavljeni splošni klubi LT na Kapeli, Ledineku in še v nekaterih vaseh, ki pa so ob nezadostni pol oči OO LT v zadnjem času razpadli. Okrajno vodstvo se je trikrat menjalo, s čemer se je slabilo njegovo delo. Med predavatelji so ljudje, ki zaslužijo pohvalo. Med njimi je tov. Mulec Karel ki je z veliko požrtvovalnostjo vodil trimesečni teraj. Člani LT so v tem letu opravili 2500 prostovoljnih ur izven organizacije in 500 ur v klubih Ljudske tehnike.
 Zdaj pa še nekaj o planu dela v 
»Tednu tehnike«. Avto-moto društvi bosta v »Tednu tehnike« organizirali po tri akcije na naši vasi. Člani društev bodo v KDZ popravili stroje in poljsko orodje ter pregledali vse zadružne traktorje. Člani pripravljalnega odbora bodo skupno s strokovnjaki predavali po vseh večjih vaseh o pomenu tehnike. Predavanja bodo praktična in bodo govorili o dvigu našega kmetijstva. Elektro-strojni klub iz Radgone je sprejel obveznost, da bo elektrificiral vas Benedik. V načrtu je tudi manever vojaškega značaja, ki ga bodo izvedli člani LT skupno z gasilci, PAZ in strelskimi organizacijami. Najboljši člani bodo odšli na izlete v Tovarno avtomobilov v Maribor in k izvorom nafte v Lendavo, kjer se bodo seznanili s tehničnimi pridobitvah v naši industriji.
SOBOTA : KLADIVAR (CELJE) 15 : 0 (9:0)
V nedeljo, 29. novembra je bila po hladnem vremenu (—3 C) odigrana v Murski Soboti pokalna nogometna tekma med domačo Soboto in Kladivarjem iz Celja. Moštvo Kladivarja, ki je igralo le z 8 igralci, se ni moglo uspešno uveljaviti in je tekmo izgubilo z visokim rezultatom.
Takoj v začetku je domače moštvo doseglo tri gole, deloma po krivdi vratarja gostov. V tem polčasu je
napadalna vrsta Sobote devetkrat zatresla mrežo nasprotnika in to brez posebnih težav.
V drugem delu igre so gostje nudili večji odpor, vendar se nikakor niso mogli uveljaviti in so prejeli še šest golov.
Igra ni bila zanimiva, deloma zaradi prevelike premoči domačega moštva, deloma pa zaradi razmočenega igrišča. Za Soboto so bili uspešni: Zelko 6, Pavličevič 3, Fujs 3, Vertarič 2 in Horvat 1 gol. Moštvo Kladivarja, Čeprav oslabljeno, se je častno borilo do konca igre.
Drobna vest
Ljutomer. V letošnjem letu je bilo v Ljutomeru 149 kinopredstav, ki jih je obiskalo 30.000 delovnih ljudi. Najbolj obiskani so bili filmi: Ameriški »Ali baba in 40 razbojnikov« s 1701 obiskovalec, sovjetski »Pravljica o sibirski zemlji« s 1397 obiskovalcev, angleški »Hamlet« s 1306 obiskovalcev. Med domačimi filmi pa je bilo največ zanimanja za celovečerni falm »Zastava«
Med Ljutomerčani vlada veliko zanimanje za napredne in idejne filme. Mnogo delovnih ljudi pričakuje, da bo zlasti sedaj v zimskem času prišlo do predvajajnja dveh filmov tedensko. Ta želja delovnih ljudi bi vsekakor prinesla zaželeni uspeh, zlasti, če bi se prevajali kvalitetni in idejni filmi. Tudi zaprte sindikalne predstave bi se verjetno obnesle, če bi med upravo in sindikalnimi podružnicami prišlo do večjega sodelovanja in povezave.
Če se nisi poravnal naročnine „Ljudskega glasu“ — stori to nemudoma, sicer se ti pošiljanje lista ustavi!
Urejuje uredniški odbor — Odgovarja uredniški odbor. — Naslov uredništva: »Ljudski glas«, Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna.