tfm&bht* TtOmi
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
V BORBI ZA OSVOBODITEV SLOVENSKE KORO-' ŠKE NAM STOJI OB STRANI NEPREMAGLJIV ZAVEZNIK -R,ESNIC A
letnik n.
Ščitijo fašiste, dolžijo Osvobodilno fronto
Zadnji dogodki na Koroškem kažejo, da so se. nacistični in z njihovo miselnostjo prepojeni elementi v svojem šovinističnem besu začeli v borbi proti koroškim Slovencem zatekati k »krajnim sredstvom. Z zločini, z nasiljem — kakor so delali dolga leta prej — bi hoteli zadušiti vsako manifestacijo naše narodne zavesti in zatreti našo osvobodilno borbo za vsako ceno. Pravzaprav se nič ne čudimo, da jc stari nacist spet zgrabil za bič. da bivši SS-ovci in teroristične »Wurf-komrnande« organizirajo napade na slovenske antifašiste in da podivjana fašistična drhal sramoti partizansko zastavo. Vse to le potrjuje, da dena-cifikacija na Koroškem ni izvedena, da nacistični duh ni izruvan in da se Sovražniki koroških Slovencev nočejo odreči barbarskega germanizatorske-ga početja.
V trenutkih ko se voditelji današnje Avstrije pred svetom trudijo dokazati uspciie demokratizacije Avstrije. fašistične provokacije na Koroškem prav gotovo ne potrjujejo njihovih izjav. Se bolj pa razkriva današnji položaj koroških Slovencev v Avstriji zadržanje avstrijskih uradnih Predstavnikov in obeh vodilnih političnih strank do fašističnih provokacij in nasilja nad koroškimi Slovenci.
To zelo prepričljivo kaže poročilo koroške deželne varnostne direkcije Po znanem napadu fašističnih elementov na prireditev Osvobodilne fronte v Železni Kapli 16. marca t. 1. V uradnem komunikeju ni niti besedice o nacistih, z biči in palicami oboroženih SS-ovcih. o ilegalno organiziranih fašističnih skupinah, ki so napadle antifašistično prireditev. Ne! Kot pro-vokatorji smo ožigosani slovenski antifašisti. Zato, ker smo se drznili priti nu slovensko prireditev, ker smo se drznili prepevati partizanske pesmi in ker smo si upali razviti zastavo, ki je nekoč vodila borce proti fašizmu na junaške pohode. Vse to je po poročilu avstrijskih uradnih organov »pro-vokacija«, ki daje »domovini zvestim« fašističnim elementom pravico, da z hiči in palicami napadajo koroške Slovence. Tako je na slovenske antifašiste spet padla beseda »izdajalci« *at0, ker hočemo svoje pravice, ker nočemo biti zaničevani sužnji,. — in sfari sovražniki koroških Slovencev ^Pet kričijo svoj »Horuek!«
Kako zelo jc to podobno oblikam nasilja, ki smo ga doživeli v najbolj črnih dneh svoje preteklosti! Toda niočno se motijo organizatorji teh sofističnih napadov na koroške Slovence in njihovi uradni zaščitniki, če mifiHjo, da nas bo to nasilje ustavilo i naši borbi: Kakor nas ni zadržal 'Htlerjev gestapovski teror, ampak je rudil šc večji upor, bo tudi zdaj naš nagovor še krepkejši, šc bolj odločen
°j proti fašizmu.
Napadi fašističnih elementov na t ?vpnske antifašiste samo kričeče posujejo utemeljenost opozoril, ki jih
nroški Slovenci neprestano naslavl ja-n ° na mednarodno demokratično jav-v°st z našo zahtevo, da je treba pod-„.etl naj odločnejše ukrepe za uniče-s»e nacizma na Koroškem in zato. da ja ”arn koroškim Slovencem da polno rr, Vstv° svobodnega razvoja, ki je tiv«n?. s?rno v priključitvi k Federa-1 'judski republiki Jugoslaviji.
DUNAJ, V TOREK 25. III. 1947
i
ŠTEV. 18 (46)
Mladina Slovenske Koroške jugoslovanski mladini in demokratični mladini sveta
Pokrajinski odbor Zveze mladine za Slovensko Koroško je ob pričetku svetovnega mladinskega tedna postat Centralnemu svetu Ljudske mladine Jugoslavije naslednjo pozdravno brzojavko:
,.Pošiljamo mladini Titove Jugoslavije ob pričetku svetovnega mladinskega tedna plamteče borbene pozdrave vse antifašistične mladine Slovenske Koroške.
Medtem ko praznuje mladina svobodne Jugoslavije mladinski teden v znamenju velikih naporov za gospodarski podvig domovine, se bo Titova mladina na KoroSkem še bolj odločno borila za osvoboditev koroških Slovencev. Izpostavljeni še vedno
napadom fašističnih elementov in njihovih zaščitnikov vztrajamo odločno in neomajno pod vodstvom Osvobodilne, fronte, zvesti svetlim zgledom junaških borcev v letih borbe za osvoboditev naše skupne domovine.
Že v mladinskem tednu bomo izpolnili obveze, ki smo si jih zadali za dvomesečno tekmovanje z geslom: Vse za priključitev k Titovi Jugoslaviji."
Istočasno je Pokrajinski odbor ZM zav Slovensko Koroško naslovil na Svetovno federacijo demokratične mladine v Parizu naslednjo brzojavko:
„Antifašistična mladina Slovenske Koro-
ške, ki se mora še danes boriti pvoti fašističnemu nasilju za osnovne pravice svojega naroda, pošilja ob začetku svetovnega mladinskega tedna Svetovni^federaciji de-mokratinče mladine in vsej napredni mladini sveia svoje borbene pozdrave.
Ko smo se združeni z vsemi jugoslovanskimi borci pod vodstvom maršala Tita borili z orožjem proti nacizmu, sino doprinesli velik delež k zmagi svobodoljubnega človeštva. Tudi danes je naša pravična borba za osvoboditev in priključitev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji dol borbe vseli naprednih sil za pravičen mir in resnično demokracijo.”
Moskovska konferenca:
Molotov o nemških reparacijah
V svojem govoru o gospodarskih načelih nemške mirovne pogodbe je zunanji minister Molotov nakazal tudi veliko važnost pravične rešitve vprašanja reparacij. Na Potsdamski konferenci je bilo sklenjeno, da morajo zavezniki napraviti do 2. februarja 1946 seznam industrijskih obratov v zapadni zasedbeni oblasti, ki so namenjeni za plačilo vojne škode. Ta rok je prekoračen že za leto dni in vendar še danes ni narejen ta spisek. Angloameriškc zasedbene oblasti z raznimi izgovori ovirajo dobave industrijskih naprav, ki so namenjene Sovjetski zvezi kot predujem na račun reparacij. Medzavezniška repara-cijska komisija se je zaradi neizpolnjevanja sklepov o reparacijah že dvakrat pritožila svetu zunanjih ministrov.
Molotov je predlagal, da bi zavezniška reparacijska komisija podala svoje poročilo svetu zunanjih ministrov. V razpravi, ki je nastala okoli tega predloga, je sovjetski zunanji ministor še enkrat poudaril važnost vprašanja reparacij in angloameriška zunanja ministra opozoril na dejstvo, da sta njuni državi sprejeli na račun reparacij že velike vrednosti. Velika Britanija in Amerika sta zasegli ves
Svet zunanjih ministrov je pričel razpravljati o bodoči državni obliki Nemčije. Na zadnjem sestanku zunanjih ministrov jc sovjetski zunanji minister Molotov podal predlog Sovjetske zveze, kakšna naj bo bodoča ureditev Nemčije. V svojem govoru jc Molotov obširno razčlenil in utemeljil sovjetski predlog. Poudaril je, da se sovjetsko ljudstvo ne želi maščevati nad nemškim narodom, temveč da želi novo, miroljubno in demokratično Nemčijo. Stališče Sovjetske zveze do bodoče nemške državne ureditve je označil 9. maja 1945. leta že generali-sim Stalin. V njegovem proglasu sovjetskim narodom je rečeno: »Sovjetska zveza proslavlja zmago, vendar nima namena, da bi Nemčijo razkosala, niti da bi jo uničila «
v inozemstvu naložen nemški kapital, razen kapitala v nekaterih državah vzhodne Evrope. Velik del nemške tv-govske mornarice jc prešel v'roke Angležev »n Amerikancev. Angloameri-kanci so prepeljali iz Nemčije pomembne industrijske obrate. Prav tako je tudi ogromno število dragocenih nemških patentov in iznajdb prešlo v roke Angležev in Amerikancev. Vrednost te nemške posesti, ki je prešla v last. Anglije in Amerike, se ceni na 10 milijard dolarjev. Poleg tega se pošiljajo danes iz Nemčije v Anglijo, ZDA in Francijo milijoni ton premoga, les in drugi proizvodi. Tudi pošiljke tekoče nemške industrijske proizvodnje gredo na račun reparacij. Velika Britani ja in Amerika sta zadržali tudi zlato, ki so ga zavezniške čete zaplenile med vojno. Vse to dokazuje, da se zapadne države niso odpovedale reparacijam, nasprotno, da so v tem pogledu zelo delavne.
Na naslednjem sestanku zunanjih ministrov je Molotov podal v zvezi z vprašanjem reparacij poročilo, ki pojasnjuje, da je Sovjetska zveza do 1. januarja 1947 prejela iz zapadnih zasedbenih področij Nemčije na račun reparacij pošiljke v skupni vrednosti samo 5 milijonov dolarjev.
Nemčija se kot država ne sme uničiti. Prav tako pa se država s tako visoko stopnjo industrijskega razvoja kot je Nemčija, ne sme spremeniti v zaostalo državo brez lastne industrije. Ti načrti nasprotujejo zahtevi po ponovni vzpostavitvi evropskega in celotnega svetovnega gospodarstva. Ne samo to. Politično življenje Nemčije bi bilo razmajano in bj privedlo do ponovnega ogrožanja svetovnega miru. Nemški narod nedvomno želi. da bi živel v skupni državi. Razkosanje Nemčije bi omajalo zaupanje nemškega ljudstva do zaveznikov. Želja po novi enotni nemški državi bi privedla nemško ljudstvo znova v roke militaristov, ki želijo vstajenje vojaške države, ki bi vladala nad drugimi narodi. Ce bo pa želja nemškega na-
roda po enotni skupni državi postala orodje militaristov, potem je stremljenje zaveznikov po demokratični in miroljubni Nemčiji obsojeno na klavrn konec. Razkosana Nemčija tudi ne bo imela osrednje vlade, ki bi bila odgovorna, da bo nemški narod izpolnil vse svoje obveznosti do zaveznikov.
So razni načrti za razkosanje Nemčije. Federativna oblika nemške države, odcepitev zapadnih nemških oblasti od ostale Nemčije in drugi. Vsi ti načrti bi naposled povzročili uničenje samostojne nemške države. To pa ni v skladu z nalogo (demokratizacije Nemčije in z željo po ohranitvi svetovnega miru.
Potsdamska konferenca ni predvidevala federativne oblike bodoče nemške države. Po sklepih te konference bi se morala likvidirati centralizirana državna uprava, ki jo je vpeljal Hitlerjev režim. Zato so se vzpostavili demokratični krajevni samoupravni organi, demokratične stranke in okrožne, pokrajinske in deželne uprave.
Sklepi potsdamske konference predvidevajo tudi ustanovitev nemških osrednjih upravnih oblasti. Ti sklepi se niso izvršili. Zaradi tega smatra sovjetska vlada za potrebno, da se ustanovijo predvidene upravne oblasti in da sc prične z delom za sestavo začasne nemške vlade.
Molotov je zunanjim ministrom obrazložil načrt sovjetske vlade, kako naj bi se sestavila začasna nemška vlada, ki bi zagotovila politično in gospodarsko enotnost Nemčije in hkrati prevzela odgovornost za izpolnitev nemških obveznosti do zavezniških držav.
Razgovori o avstrijski , mirovni pogodbi
Opolnomočenci zun. ministrov za pripravo mirovne pogodbe z Avstrijo, so podali svetu zunanjih ministrov prvo izčrpno po-, ročilo o uspehih svojih razgovorov. Pri razgovorih o uvodu pogodbe niso opolnomočenci dosegli sporazum v dveh vprašanjih:. 1. ali bodo štiri velesile in Avstrija edine države, ki bodo podpisale avstrijsko mirov-, no pogodbo, ali če bodo tudi druge države sodelovale, pri podpisu pogodbe; 2. ali je Avstrija odgovorna za sodelovanje v vojni.
Politični del avstrijske mirovne pogodbe ima 16 členov. O sedmih členih Se opolnomočenci niso sporazumeli. Nasprotna mnenja povzroča vprašanje jamstva avstrijske neodvisnosti, člen o prepovedi priključitve
Sovjetski predlog za bodočo ureditev Nemčije
Avstrije k Nemčiji in zlasti prepoved vsake oblike Velikonemške propagande v Avstriji. Sporazum tudi ni bil dosežen o vprašanju avstrijskih meja. Ni še odločeno, če bodo avstrijske meje ostale i4te kot v letu 1938 ali če bo ugodeno pravičnim zahtevam Jugoslavije. Dalje so različna mnenja o vprašanju, če naj pogodba prepoveduje vsem nemškim državljanom, da živijo v Avstriji, ali samo vojnim zločincem. Prav tako ni bil dosežen sporazum o členih, ki se nanašajo na vojne zločince in razseljene osebe.
V vojaškem delu pogodbe so opolnomočenci dosegli sporazum v sedmih členih, enajst jih je pa ostalo še nerešenih. Sporazum ni bil dosežen o vprašanju orožja in tehničnih pripomočkov, o vprašanju prepovedi nekaterih panog vojne proizvodnje,
raziskovanj, vojnih eksperimentov, vojnega materiala in vojnih obratov. Tudi vprašanje odhoda zavezniških čet iz Avstrije je ostalo nerešeno.
Gospodarski del pogodbe ima 25 členov. O 15 členih opolnomočenci še niso razpravljali. Sporazuma niso dosegli o vprašanju nemškega imetja v Avstriji, o resti-
tucijah in o členu, ki določa povračilo škode, povzročene/imetju članic Združenih narodov.
Po poročilu je sovjetski zunanji minister Molotov izrazil željo, da bi opolnomočenci za avstrijsko vprašanje pospešili svoje delo. Soglasno so sprejeli Molotovljev predlog, naj bi opolnomočenci do sobote končali razgovore o členih avstrijske mirovne pogodbe. Na konferenco so bili povabljeni tudi avstrijski predstavniki./
»Avstrijsko planinsko društvo" legalno zatočišče
nacistov
A vstrijski parlament je pred nekaj dnevi razpravljal o spremembah zakona o društvih. Predstavnik OeVP je zavrnil zakonski predlog, ki ga je bil izdelal parlamentarni odbor. Predlog zakona določa med drugim, naj valjajo za razpuščena vsa društva, ki imajo v svojih pravilih kakršne koli nacistične ali rasne določbe ali drugačno iašistično protidemokratično ali ve-lenemško vsebino in ki so njih pravila vsebovala take določbe že pred anšlusom. Čeprav je zakonodajni odbor, v katerem so predstavniki vseh strank, torej tudi OeVP, sprejel takšen osnutek zakona, je predstavnik OeVP javno nastopil proti omenjenim določbam.
Proti tej reakcionarni igri so ostro nastopili poslanci obeh drugih strank. Poudarili so, da je popolnoma jasno, da hoče OeVP ščititi društva z velikonemškimi cilji, med katerimi je na prvem mestu »Avstrij-sko planinsko društvo", naslednik nacističnega ..Nemškega planinskega društva". To društvo se je že nepretrgoma od leta 1924 bnvilo s tajno nacistično propagando. Njegove planinske koče so bile zbirališče ilegalcev v Avstriji; v njih so se skrivali SA-in SS-oddelki. Novo društvo že ..deluje", kar nam zgovorno pove dejstvo, da je šele pred kratkim prepovedalo delavskim športnikom vstop v eno od društvenih planinskih koč. Na planinskem področju ob mejah Nemčije vladajo nenavadne razmere.
Nemški državljani hodijo čez mejo brez nadzorstva in obnavljajo zveze s svojimi prijatelji iz nacistične dobe. Znak planinskega društva, planika, je izdelan tako, da ga z malim popravkom lahko spremeniš v kljukasti križ z napisom „Ja".
Komunistični poslanec Honner je poudaril, da OeVP noče iztrebiti ostankov fašizma, temveč da želi nuditi fašistom celo nove možnosti za udejstvovanje.
Pri glasovanju so poslanci OeVP glasovali proti socialističnim in komunističnim glasovom ter tako izsilili, da je bil zakonski osnutek vrnjen zakonodajnemu odboru, da bi prejel za OeVP primerno »iormula-cijo".
Tudi nam so še dobro v spominu »turisti", ki so hodili na uaše planine in tam v kočah širili strup nacistične propagande, se nemoteno zbirali in organizirali. Dobro poznamo bivše koroške zastopnike »Planinskega društva", bili so sami ilegalni nacisti. Izkazali so se kot najuestrpnejši sovražniki slovenskega ljudstva. Po želji OeVP naj bi spet pričeli hujskati in rovariti in naj bi v naših gorah ustvarili središča velikonem-ške in Slovencem sovražne propagande. Za danes so postale posebno v borbi proti fašizmu gore In planine simbol in poroštvo svobode, nam so znamenje zmage in velike bodočnosti. Zato tudi ml odklanjamo obnovitev društva, ki je dolga desetletja pripravljalo pot nacizmu.

SUROVO ODRIVANJE ORGANIZACIJE ZN
Urednik lista »Nation," Kirchway razpravlja o Trumanovem predlogu za podporo Grčiji in Turčiji in pravi, »naj bi se po Trumanovem načrtu uporabil ameriški denar in istočasno ameriško orožje, da bi uravnovesili grško gospodarstvo in zatrli partizansko gibanje".
K Trumanovim obtožbam, češ da hočejo antifašistični grški partizani uvesti v Grčiji totalitaren režim in da v ta namen prejemajo iz tujine pomoč, pravi Kirchyray, da so njegove trditve brez osnove. Truman je začel izvajati svoj načrt, ne da bi počakal, da bi komisija Varnostnega sveta pojasnila vzroke napetega stanja na severni grški meji.
Clankar nadaljuje: „2e samo to, da Truman surovo odriva organizacijo združenih narodov, zadostno označuje politični značaj njegovega načr,ta,"
BANKROT GRŠKE VLADE JE KLJUB
TRUMANOVI PODPORI NEIZBEŽEN
V rimskih novinarskih krogih trdijo v zvezi s Trumanovim govorom, da znaša podpora, ki sta jo doslej nudili Grčiji Anglija in ZDA od osvoboditve, nič manj kot
milijardo dolarjev.
Trdijo, da je Anglija izdala za grško armado 350 milijonov dolarjev in za grški uvoz še 190 milijonov dolarjev. 32 milijonov dolarjev so porabili v denarju, da bi obdržali vrednost grške valute. Amerikanci so prispevali 22 milijonov dolarjev za grške nakupe iz amerikanskih vojaških skladišč v Evropi.
Unrina pomoč Grčiji je znašala skupno 24 milijonov dolarjev in anglo - amerikanske dobave živil pred začetkom Unrino akcije 80 milijonov. Predvidoma ZDA ne bodo dale Grčiji nič manj kot 331 milijonov dolarjev, in sicer 250 milijonov dolarjev, ki jih je Truman pred kratkim zahteval od kongresa, 50—60 milijonov iz nameravanega 350.000 milijonskega ameriškega fonda za podporo raznim evropskim državam, in 21
milijonov iz ameriškega kredita za Grčijo, ki do sedaj še ni izrabljen.
Hkrati izražajo mnenje, da ta vsota ne bo zadostovala niti za najnujnejše potrebe grške vlade. Samo za vzdrževanje grške vojske bo potrebno letos 120—150 milijonov dolarjev.
Zaradi tega smatrajo mnogi komentatorji, da je od ameriške vlade nameravana finančna akcija tako odmerjena, da lahko samo zavleče gospodarski polom sedanjega grškega režima, nikakor pa nima namena, da bi podprla povojno obnovo porušenega narodnega gospodarstva Grčije.
DEMOKATICNE ZASLUGE ALBANIJE
Zunanjepolitični opazovalec lista »Trud" Razlogov piše v članku o zakonitih pravicah Albanije med drugim naslednje:
Pri posvetovanjih namestnikov zunanjih ministrov je postala mala demokratična Albanija predmet živahne razprave. Sovjetska delegacija se je ob podpori Francije zavzela za to', da bi bila Albanija pritegnjena k posvetovanju o vprašanju mirovne pogodbe z Nemčijo. Proti temu predlogu so nastopili zastopniki Anglije in ZDA.
Borba albanskega naroda proti fašističnim osvajalcem se je pričela že v aprilu leta 1939. Albanski narod, ki šteje milijon ljudi, je v vojni izgubil 28.000 padlih vojakov ter je imel več ko 12.000 ranjenih. Izgube fašističnih vsiljencev so znašale v Albaniji 53.683 mrtvih, ranjenih in ujetih, kakih sto tankov in bojnih voz, 1334 topov, 2855 strojnic in 15)34 kamionov.
Po razbitju fašistične Nemčije, ko je polagoma postajalo jasno, da hoče albansko ljudstvo korakati tudi nadalje po poti demokracije in narodne neodvisnosti, so zavzele ZDA in Anglija do njega sovražno stališče. Tisti, ki so v trdih letih borbe slavili junaške Albance, so zdaj Albaniji nenadoma pokazali hrbet.
Albansko l judstvo ima polno pravico, da zavzame svoj prostor med državami, ki so se s svojimi oboroženimi silami udeležile borbe proti fašizmu. Prehodne razlike v političnih nazorih, ki sedaj ločijo Albanijo od drugih držav, tega ne morejo preprečiti.
Masarykova izjava o tradiciji prijateljstva med ČSR in Jugoslavijo
Zunanji minister Cehoslovaške Jan M a -s a r y k je podal narodni skupščini poročilo o češkoslovaški zunanji politiki od pariške konference do danes. Seji čehoslovaškega parlainenta sta prisostvovala veleposlanika Jugoslavije in Poljske in veliko število drugih uglednih osebnosti.
Masaryk je govoreč o pariški konferenci poudaril, da je čehoslovaška delegacija podpirala jugoslovanske zahteve po pravični rešitvi tržaškega vprašanja, ker je Trst za CSR velike gospodarske vrednosti.
Ko je govoril o odnosih CSR do slovanskih držav, je Masaryk izrazil željo, da bi bile slovanskim državam zagotovljene takšne meje, ki odgovarjajo njihovim upravičenim narodnim in gospodarskim koristim in hkrati jamčijo njihovo varnost. CSR želi trajno in prijateljsko sodelovanje med narodi, utrditev miru in preprečitev novega
napada. Masaryk je izjavil, da smatra poljsko zapadno mejo za dokončno in dodal: „Naši odnošaji z bratsko Jugoslavijo so se še bolj utrdili in poglobili, ko smo sklenili pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči ter sodelovanju 9. maja lanskega leta v Beogradu. Pred tem, v marcu lanskega leta, je imelo naše ljudstvo priložnost izraziti svoja bratska čustva do jugoslovanskih narodov, ko je maršal Tito obiskal Ce-hoslovaško. Čehoslovaška delegacija z ministrskim predsednikom Fierlingerjem na čelu je bila za časa svojega bivanja v Beogradu maja 1946 najprisrčneje pozdravljena. Tudi naslednji obiski članov čehoslova-ške vlade v Jugoslaviji so dokazali globoko vkoreninjeno tradicijo prijateljstva med narodi obeh držav. Sodelovanje naših delegacij na pariški konferenci in na zasedanju organizacije Združenih narodov je bila popolnoma v duhu teh tradicij."
200.000 NEMŠKIH PATENTOV V ANGLEŠKIH IN AMERIŠKIH ROKAH
Zunanjepolitični opazovalec „Pravde” — Meljnikov ugotavlja, da so nemški patenti najvažnejši izvor, iz katerega črpajo ZDA in Anglija reparacije. Po podatkih inozemskega tiska znašajo reparacije iz tega računa nekaj milijard dolarjev.
»Anglo-ajneriški državniki trdijo," tako piše Meljnikov, »da zanje nemški patenti nimajo posebnega pomena in da so jih radi pripravljeni odstopiti za splošno porabo." Tako se je na primer pri razpravljanju o reparacijah na svetu zunanjih ministrov Be-vin skliceval na to, da britanske in amerikanske oblasti izdajajo publikacije o nemških patentih.
Bilo pa bi brez uspeha, če bi kdo hotel v teh publikacijah najti podatke o resnično važnih nemških iznajdbah. Publikacije pristojnih britanskih in amerikanskih usta- , nov opisujejo take patente, ki nimajo posebnega pomena niti za industrijo niti za poljedelstvo. Vse količkaj važne patente in iznajdbe pa skrbno skrivajo in jih prištevajo v kategorijo tako imenovanih »tajnih vojaških patentov".
To je ena plat te zadeve. Druga plat pa je v fem, da pomenijo nemški patenti izred-’ no važen izvor za obogatitev britanskih in amerikanskih monopolnih podjetij in s tem važno postavko za reparacije, ki jih prejemajo od Nemčije.
Anglo-ameriškim zasedbenim oblastem je padla v roke ogiomna množina nemških patentov in iznajdb. Njihovo število znaša 200.000.
Londonski list ..Times" ugotavlja, da je v Angliji 10.000 tehnikov sestavilo 3.400 poročil o najvažnejših panogah nemške industrije. Britanska in ameriška industrija je že doslej izkoristila veliko število nemških patentov. Dopisnik „New Chronicle" poroča, da je neki ameriški tovarnar ponudil vladi ZDA 20 milijonov dolarjev, če bi mu dovolila izkoriščanje nekega nemškega patenta.
Nemški list »Tribuno" je na primer mnenja, da znaša vrednost vseh nemških iznajdb in patentov v anglo-ameriških rokah blizu 5 milijard dolarjev.
KOLIKO NEMŠKIH VOJNIH UJETNIKOV IMAJO ZAVEZNIKI?
Dne 14. marca so izmenjali zunanji ministri Velike Britanije, Francije, ZSSR in ZDA podatke o številu nemških vojnih ujetnikov, ki so v njihovih deželah.
V Franciji je 631.482 nemških vojnih ujetnikov; od teh jih je v narodnem gospodarstvu zaposlenih 500.000, v severni Afriki jih je 19.601, v francoski zasedbeni coni Nemčije pa 18.606.
Pod nadzorstvom britanskih oblasti je izven meja Nemčije 435.295 nemških vojnih ujetnikov.
Na ozemlju Sovjetske zveze je danes 890.532 nemških vojnih ujetnikov. Od kapitulacije Nemčije je bilo iz vojnega ujetništva odpuščenih 1,103.94 nemških vojnih ujetnikov ter poslanih iz ZSSR nazaj v Nemčijo.
Združene države imajo pod svojim nadzorstvom 30.936 vojnih ujetnikov; od teh jih je 15.103 zunaj meja Nemčije in 15.8J v ameriški zasedbeni coni Nemčije.
Libanonski tisk ostro kritizira Trumanov, govor. List „A1 Hadaf" piše, da samo imperialisti ploskajo Trumanu.
Monarhoiašisti so ubili v Solunu voditelja makedonske Komunistične partije in bivšega kmetijskega ministra Jeana Zevgosa.
Madžarsko pravosodno ministrstvo zahteva od zaveznikov, da se Madžarski iz-roče pobegli vojni zločinci.
V	Gythionu na Peloponezu se je tolpa reakcionarjev polastila krajevnega zapora in pobila 40 komunistov.
Centralni lcomitet francoske Komunistične partije je izjavil, da je proti nadaljevanju vojne zoper vietnamsko osvobodilno gibanje.
V	Hannovru morajo obrtniki še vedno izpolniti obrazce, da so polnokrvni Nemci, brez primesi judovske krvi.
V	španski pokrajini Teruel so se rudarji zagradili v rudiiike in se uprli Francovi policjji.
V	Belgiji stavka 30.000 rudarjev, ker je vlada podražila cene premogu.
Mesec dni po objavi amnestije v Poljski se je oblastem predalo 10.400 članov podtalnih terorističnih organizacij.
C ^ipj^s^jsszišs )
Otroški dom v Ljubljani je bil odprt na mednarodni ženski dan 8. marca. Delovne matere bodo lahko čez dan pustile svoje majhne'otroke v domu, kjer se bodo igrali in delali. Vlada LR Slovenije je dala na razpolago poslopje, sindikati in množične organizacije, predvsem AF2- pa so z velikodušno pomočjo omogočile opremo in otvoritev novega otroškega doma.
Hotelsko podjetje LR Hrvatske je obnovilo pet velikih hotelov v Dubrovniku, ki imajo trenutno več ko 500 postelj. Se letos bodo obnovljeni nadaljnji štirje veliki hoteli, ki bodo lahko sprejeli goste že v tem poletju.
Narodno gledališče Vojvodine v Novem Sadu, eno najstarejših gledališč v Jugoslaviji, je te dni gostovalo v Beogradu s komedijo Jovana Sterije Popoviča »Pokondi-rena tikva” (Novopečena dama) ter z Mo-lierejevim »Tartuffeom". Prvo srbsko gledališče v Vojvodini je nastalo leta 1836. Z njim so tesno povezana znamenita imena srbskih dramaturgov Joahima Tujiča, Jovana s'terije Popoviča, Djure Jakšiča, Laze Kostiča in drugih. Na avtonomnem področju Vojvodine je sedaj 8 stalnih gledališč in okoli 500 diletantskih skupin. Prihodnji mesec bo priredilo novosadsko Narodno gledališče turnejo po vsej Jugoslaviji. V mesecu maju bo priredilo več predstav na mladinski progi Samac—Sarajevo.
Ljudsko Stelje v Jugoslaviji. Vlada FLRJ je izdala odredbo, po kateri bo v kratkem izvedeno ljudsko štetje v Jugoslaviji, hkrati tudi štetje družin in kmetijskih posestev* Patriarh srbske pravoslavne cerkve GaV-rllo je sprejel skupino duhovnikov, delegatov I. kongresa Ljudske fronte Srbije-Pri razgovoru je izjavil, da Ljudska front3 ni ndkaka navadna stranka, temveč splošno ljudsko gibanje, ki deluje za blaginj0 ljudstva. Patriarh Gavrilo je dalje rekel, s simpatijami spremlja sodelovanje duhovnikov v Ljudski fronti, ker oni na ta nači” služijo ljudstvu in cerkvi.
miklova zala bo vstala, ZILJA PROSTO ZAIGRALA, CELOVEC, BELJAK SO MEJNIKI POSTAVLJENI V BORBI VELIKI.

m 'femfiif!
fgSflpil....Ut
w i Ipt '

Pogovor z dopisniki
Uredniku ..Slovenskega vestnika" se je pred kratkim pritožil eden od naših dopisnikov, češ da objavljamo njegove dopise lako ostrižene in skrajšane, da jih 'sam ne sPozna več. Zraven je ta dopisnik še uredniku zabičal, da se mora v bodoče malo bolj ozirati na to, kar bi ljudje radi slišali in brali, na primer poroke, smrti, nesreče in iakšne stvari.
Urednik se je nato odločil, da bo temu dopisniku odgovoril s pismom. Vzel je iz omare, kjer hrani vse dopise, ki mu jih Pišejo iz vseh krajev Slovenske Koroške, ^np pisem. Pričel je prebirati stara, v .Vestniku' že objavljena pa tudi neobjavljena Pisma. Kar je ugotovil, ga je čudno zmedlo. Videl je še enkrat, da imamo koroški Slovenci le malo takšnih dopisnikov, ki bi Se tudi zavedali, kakšni bi morali biti do-Pisi za naš .Vestnik'.
In urednik je sklenil, da ne bo poslal odgovora nezadovoljnemu dopisniku, am-Pnk da bo v listu povedal vsem, ki nam Pišejo, kako naj pišejo, da bo prav.
Danes živimo v izrednih razmerah. Preživeli smo strašno vojno, udeležili smo se narodnoosvobodilne borbe in bijemo najtežji boj za dokončno osvoboditev, za priključitev k naši resnični domovini — Ju-goslaviji. To je danesmaše glavno vprašanje, naša vsakodnevna skrb, ki ji mora vsak od nas posvetiti največjo pozornost. Naš .Vestnik' je gotovo med prvimi borci 2a Slovensko Koroško — on izraža želje *n hotenje naše lepe dežele. .Vestnik' hoče šim več pripomoči koroškim Slovencem k njihovim pravicam. Zato urednik najbolj skrbno pregleda pošto naših dopisnikov. V vseh dopisih išče tistih stvari, ki lahko pod-Pro in podkrepijo naše zahteve, stvari, ki dokazujejo, kakšne krivice se nam godijo, dejstva, ki govore o nasilnem ponemčeva-o slovenskem značaju dežele, o borbi 'n današnjem zapostavljanju koroških Slo-vencev itd. Nešteto drobnih stvari je, ki ^nimajo urednika: osebni spomini koroških Slovencev, ki govorijo o krivicah, zapostavljanju in borbi v preteklosti, spomini ’2 narodnoosvobodilne vojne, dokazi naše Orodne in kulturne samobitnosti, predponi pa živo, sedanje življenje, sedanja b°rba in vse, kar govori o njej. Vsi spo-lb*ni pa morajo biti podprti s konkretnimi ^°kazi, kajti veliki svet ne moremo prepričati s svojimi čustvi, ampak predvsem 2 dejstvi.
Urednik je sila zadovoljen, da je naš 'Vestnik' list, ki sporoča vsemu svetu res-nk;o o naši Koroški. Dober dopis je zato
veliko vreden. Vsak dopisnik bi moral zato stremeti, da pove vse novice iz svojega kraja, ki na kakršen koli način lahko pomagajo v našem boju za osvoboditev Slovenske Koroške — s tem namreč, da pred vsem svetom razkrinkujejo laži, ki jih o naši ..enakopravnosti" trosijo reakcionarji, in s tem, da ugotavljajo neizpodbitno našo pravico. Osebna čustva in solze ter trpljenje zatiranega naroda niso dovolj močna, da bi prebudila kosmato vest vladajočih reakcionarjev, ki bi nam radi ukradli svobodo. Samo pred .neizpodbitnimi dejstvi, samo pred trdnimi dokazi bodo reakcionarji morali popustiti. Oni bi bili neskončno veseli, či bi mi ne imeli dokazov za svoje pravice. Toda koroški Slovenci imamo na svoji strani najmočnejšo, nepremagljivo zaveznico — resnico! To resnico naj nam sporočajo naši dopisniki.
Geslo vsakega dopisnika naj bi bilo: ..Vestniku" bom javil vsak dogodek iz našega kraja, ki je v zvezi z našo bffrbo za svobodo, ne glede na to, ali je bilo to že
V Štebnju pri Beljaku je nastavljen kot kaplan rajhovec Leib. Ne samo da ne razume niti besedice slovenski in da potemtakem ne more opravljati bogoslužja v zadovoljstvo slovenskega prebivalstva, poskuša tudi na razne načine širiti nemški jezik v čisto slovenski fari. Vpeljal je vsako nedeljo nemško pridigo in naročil otrokom, naj vprašajo svoje starše, v kakšnem jeziku naj poučuje verouk. Ta način germanizacije na koroških šolah je star, vendar so ga doslej izvajali predvsem veliko-nemški in nacistični učitelji pod vodstvom koroškega »Heimatbunda*. Slovensko prebivalstvo odločno protestira proti temu, da spet skušajo uvajati metode Maier-Kaibi-tscha in njegovih zločinskih pomočnikov.
NOBENA KRIVICA SE SE NI POPRAVILA
Ko so maja 1945 partizani pregnali fašistično vojsko in osvobodili Slovensko Koroško, je zavladalo med slovenskim prebivalstvom pravo veselje. Toda že kratko nato so zasedle ozemlje britanske zasedbene sile in jugoslovanski partizani, ki so se na tej zemlji borili v najtežjih vojnih letih, so se morali umakniti. Vzpostavljena avstrijska uprava, pa se od pregnane nacistične v marsičem ne razlikuje. V veliki meri so ostali stari nacistični funkcionarji na svo-
davno ali pa se je zgodilo danes. Dopisniki naj postanejo danes borci za pravice koroških Slovencev in ne toliko opisovalci ženitovanj, pustnih prireditev in veselic. Po vsem, kar je urednik sporočil svojim dopisnikom, je vsakdo že tudi lahko uvidel, zakaj ne objavljamo v listu, kdo in katera se je poročila, kdo je umrl, kdo se je ponesrečil in so ga odpeljali v bolnišnico. To so za prizadete ljudi važne stvari, toda za večino bralcev ni nič zanimivega. Dopisi naj imajo torej predvsem splošen pomen, pripovedujejo naj stvari, ki zanimajo ves kraj, občino ali pa so pomembne za vso Slovensko Koroško. S tem pa urednik noče reči, naj bi dopisniki nič ne poročali o manjših dogodkih. ..Vestnik" bo z veseljem prinesel vsako stvar, ki bo zanimiva za naše bralce. Urednik samo želi, da bi se danes vsi koroški Slovenci zavedeli, da je sedaj prvo naša borba in naša zmaga. Zato tudi prihaja ..Vestnik" med slovensko koroško ljudstvo.
Urednik se za danes poslavlja od dopisnikov in je prepričan, da bo v nekaj dnevih dobil na mizo kup pošte iz vse Slovenske Koroške.
jih mestih in bivši gestapovski agenti so se znali celo vriniti v službo okupacijskih oblasti. Tako je občinski tajnik v Vovbrah Josef Jesch, ki je bil odlikovan z nacističnim zlatim križem „za zasluge". Na naši šoli poučuje slovenske otroke registrirana nacistka. Pouk slovenščine sabotirajo in tudi verouk je nemški. Vsi protesti staršev pri dekanu Cebedinu so ostali brezuspešni.
Germanizacija v šoli se nemoteno nadaljuje. Premoženje slovenske hranilnice v Vovbrah je bilo leto 1941 zaplenjeno in zavod združen z nemško »Raiffeisenkasse” v Grebinju. Avstrijske oblasti nam še do danes te krivice niso popravile. Posestva bivših slovenskih izseljencev še do danes niso prepisane na zakonite lastnike.
Vse to dokazuje, da sedanje avstrijske oblasti nimajo namena, da bi Slovencem popravile storjene krivice in zagotovile pravice, kakršne bi moral imeti narod, ki se je ob strani velikih zaveznikov hrabro boril za svojo svobodo in za uničenje fašizma.
RINKOLE
Nacistični elementi še vedno mislijo, da nas bodo ustrahovali s svojimi terorističnimi metodami. Še pred nedavnim smo poročali, da so nacistični pobalini napadli sekretarja OF in izseljenca tov. Franca Kropivnika — Sronca. V nedeljo, 2. marca pa ga je v gozdu pri Blatu zopet napadel zna-
ni pretepač in nacist Albin Podrečnik, p. d. Bobej iz Metlove. S psovkami „Ti prekleti Titov bandit" je navalil nanj in ga začel obdelovati s pestmi.
Motijo se, če mislijo, da nas bodo ustrahovali s takimi metodami in nas t odvrnili od naše borbe. Vsak tak napad nas le še utrjuje v naši odločnosti in v prepričanju, da je naš boj pravičen in upravičen.
KULTURNA PRIREDITEV V BOROVLJAH
V nabito polni dvorani so nastopili šentr jakobski gostje z igro ..Rojstvo v nevihti". Igra, ki je današnjemu času primerna, je občinstvo sledilo z velikim navdušenjem in nagradilo igralce z odobravanjem. Lep je bil tudi nastop citrašev z duetom, še bolj pa je navdušila pesem mladih pevk. Želimo, da bi nas Sentjakobčani še večkrat obiskali, ker je želja po slovenski besedi in prosveti v Borovljah še prav posebno velika.
BILČOVS
Za pust so naši prosvetaši uprizorili burko, ki ima prav zanimivo zgodovino. Napisal jo je namreč po spominu Franc Izop iz Št. Jakoba v izseljeniškem taborišču Schvvarzenberg na Bavarskem. Nastopili so tudi pevci, recitatorji in pionirčki. Sedaj pa se naši prosvetaši pripravljajo za svoj nasto ob velikonočnih praznikih. Prepričani smo, da se bodo zares potrudili in da bodo v znamenju tekmovanja pripravili prihodnjo kulturno prireditev še prav posebno skrbno in v duhu novega časa.
VEČER NA VASI
Kakor po ostali Koroški, smo se tudi v šentjakobski okolici začeli zbirati na večernih sestankih. V Lešah se nas je zbralo nad 30 ljudi. Tovariš Joža nam je v svojem političnem pregledu obrazložil razliko med naprednimi in kapitalističnimi državami. Govoril nam je o napredku obnove in o mogočnem ljudskem ustvarjanju v novi Jugoslaviji ter naslikal žalostne razmere v Avstriji, ki imajo vzrok v tem, da Avstrija še ni našla poti do prave demokracije. Posebej je očrtal sedanji položaj na Koroškem, kjer odgovorne oblasti ne poznajo skrbi za izboljšanje življenjskih razmer delovnega človeka, ampak imajo le eno skrb, da bi ostala »Koroška nedeljena". Poudaril je, da se moramo koroški Sloven-1 ci boriti tako dolgo, dokler ne bomo dose-. gli svojega velikega cilja. To smo dolžni svojim mrtvim tovarišem, ki so dali mlada življenja za svobodo in priključitev Slovenske Koroške k Titovi Jugoslaviji. Enoduš-no smo sprejeli resolucije, naslovljene na maršala Tita in tovariša Molotova. Na koncu pa smo skupno brali naš »Slovenski vestnik".
RAJHOVSKI KAPLAN POMAGA
PONEMCEVATI
-■—tir—■—
_ Koroške
0r Mirt Zwitter:
Škoda, ki jo je prizadejalo nemško nasilje slovenskim kulturnim ustanovam na Koroškem
9- Uničeni ali popolnoma izropani so bili Slednji kulturni domovi na Koroškem:
a)	Dom SPZ v Žitari vasi, razlaščen in Po*9an, škoda šil. 38.000.
b)	Dom SPZ v Podljubelju, razlaščen in 2r°Pan, škoda šil. 7.000.
k Narodna šola v St. Petru pri St. Jako-U v Rožu, škoda šil. 23.000.
, c) Narodna šola v St. Rupertu pri Veli-°Vcte škoda šil. 16.000. a i )zr°pani prosvetni domovi v Melvičah ro v'Jakobu v Rožu, Podravljah, Bo-$k* * V , • Selab' dinjah, Smarjeti v Rožu, p ° Hodišah, Celovcu, Dobrli vasi. 26 69 tega je bilo izropanih ali uničenih še Pa	0drov >n dvoran/ Skupno ocenje-
*°da zaradi uničenja kulis, inventarja, 9 roerob itd. W1 34.000.
skhLSl°Venski Prosvetni zvezi in slovenist pr°svetnim društvom ter kulturnim klatn°Vam ie bilo razen tega uničenih osem ske 'rjev' 14 harmonijev, 22 pihal šmihel-it(j 9odbe, I89 tamburaških inštrumentov auer Zapušeini poslanca Franceta Grafpn-Ja se je nahajalo tudi dvoje znamenitih
orgel, ki jih je sam zgradil in ki so danes uničene. Ocenitev te škode je nemogoča.
f)	Izropana je bila osrednja pisarna Slovenske prosvetne zveze v Celovcu in uradni prostori ostalih slovenskih organizacij. S tem, sta bila uničena dva razmnoževalna stroja, 18 pisalnih strojev in celotna oprava. Skupna škoda ocenjena najmanj na šil. 16.000.
g)	Zaplenjen osebni avtomobil Slovenske prosvetne zveze znamke Opel—01ympia iz leta 1939, nerabljen. Kljub ponovnim zahtevam, da se SPZ dodeli nujno potrebno vozilo, koroške oblasti zaplenjenega avtomobila niso vrnile niti dovolile novega. Za nabavo enakovrednega avtomobila bi bilo potrebno 10.000 šilingov.
V kolikor je sploh možno oceniti uničene kulturne zaklade in razno uničeno imetje, ki ga je izgubila Slovenska prosvetna zveza in druge kulturne ustanove Slovenske Koroške, znaša skupna škoda, ki jo je povzročilo nacistično divjanje na Koroškem, nad 1,344.000 šilingov. Za osnovo temu računu služijo uradno dovoljene cene.
ki so seveda neprimerno nižje kakor dejanske cene.
To je dokončni uspeh »politike kulturnih svoboščin in popolne enakopravnosti manjšine". To barbarsko uničenje vseh kulturnih vrednot koroških Slovencev je duhovno in miselno pripravljala velikonemška napadalna pblitika koroških režimov v prvi avstrijski republiki. Isti celovški šovinisti, ki so to uničenje pripravljali, so ga pozneje tudi dejansko izvajali. Najtežja krivda zadene duhovne očete tega edinstvenega divjanja, ki jih najdemo v krogu celovških napadalnih organizacij. Prvi pomagači tega zločinstva nad kulturo slovenskega naroda na Koroškem pa so bili šovinistični učitelji, ki so nahujskali neodgovorno mladino, da je uničila celoten slovenski knjižni zaklad.
Takšen je bil duhovni in gmotni položaj slovenske prosvete in njenih ustanov ob zlomu nacistične Nemčije. Armada jugoslovanskih partizanov, ki je osvobodila Slovensko Koroško, ji je prinesla tudi svobodo kulturnega in prosvetnega izživljanja. Sb rom vse Slovenske Koroške so se začele vrstiti kulturno-prosvetne prireditve.
Z umikom osvobodilne Jugoslovanske armade in ljudske oblasti pa je bilo komaj vzklilo novo življenje zopet zatrto. Organi britanske vojaške oblasti na Koroškem so prepovedali in večkrat tudi s silo preprečili nadaljnje slovenske prireditve. Tako so razgnali slovensko kulturno prireditev v
Pogrčah pri št. Vidu v Podjuni 19. avgusta 1945 in v Vogrčah pri Pliberku 26. avgusta 1945. Pri tem so sodelovale motoriziran«* britanske enote. Da bi se v bodoče preprečili taki posegi, je bila 21. avgusta 1945 poslana na britansko vojaško upravo vloga za obnovitev Slovenske prosvetne zveze. Z odlokom MGK/3I z dne 7. septembra 1945 je bila zahteva odklonjena in prepovedano vsako kulturno udejstvovanje in javne prireditve.
Ker je britanska vojaška vlada postopoma predajala oblast in upravo v roke Avstrijcem, je v začetku novembra 1945 delegacija OF za Slovensko Koroško obiskala prosvetnega ministra začasne avstrijske vlade, dr. Ernesta Fischerja, člana KPOe, ki se je tedaj mudil v Celovcu. Predložila mu je zahteve, da se izvede vsaj odredba o dvojezičnih šolah, da se tiskajo slovenske 1 učne knjige in da se obnovi Slovenska prosvetna zveza in druge kulturne organizacije koroških Slovencev. Minister Fischer je izjavil, da »se on in avstrijska vlada zavedata pomena velikih žrtev in vojaškega doprinosa jugoslovanskih narodov za osvoboditev jugovzhodne Evrope in tudi Avstrije. Zato bo smatrala avstrijska vlada za svojo častno dolžnost, da ugodi zahtevam koroških Slovencev. On sam kot prosvetni minister pa da je trdno odločen, da očisti predvsem koroško šolstvo vseh nemško-nacionalnih elementov ter da v polni meri podpre vse sodelavce za pravično ureditev šolstva koroških Slovencev.”
(Se nadaljuje)
27. marca 1941
je spregovorilo jugoslovansko ljudstvo
25. marca 1941 so jugoslovanski narodi zvedeli, da je Dragiša Cvetkovič na Dunaju v imenu kraljevske vlade podpisal pristop Jugoslavije k trojnemu paktu. Ta novica ni bila nepričakovana. Vsa politika tedanjih jugoslovanskih vlastodržcev je morala privesti do sramotne pogodbe. S tem je bilo samo končano eno najbolj žalostnih obdobij v zgodovini narodov Jugoslavije. ki so to vest pravilno razumeli kot svojo smrtno obsodbo.
Dva dni pozneje se je Beograd pte-budil v revolucionarnem razpoloženju. V noči na 27. marec je skupina častnikov izvedla državni udar. Cvet-kovič-Mačkova vlada je morala odstopiti. Ljudstvo je ta dan jasno pokazalo vsemu svetu, da noče paktirati s fašizmom, temveč da je pripravljeno boriti se za svojo svobodo. Ljudstvo je v veličastnih manifestacijah zahtevalo naslonitev na Sovjetsko zvezo, v
kateri je vedno čutilo edinega varuha svoje neodvisnosti.
Nova vlada je oklevala. Volja in zahteve množic pa so bile premočne, da bi se vlada mogla temu postaviti po robu. Tega dne je jugoslovansko ljudstvo po dolgih desetletjih spet lahko javno povedalo, kaj misli in čuti.
27. marec je zato resnično zgodovinski dan. S tem dnem je jugoslovansko ljudstvo jasno- izpovedalo svoj politični program. Po naglem zlomu stare jugoslovanske vojske in pobegu vlade v tujino so jugoslovanski narodi v štiriletni težki borbi ta program tudi izpolnili. Zaradi tega lahko štejemo ta dan kot pričetek borbe jugoslovanskih narodov za njihovo osvoboditev. 27. marec je bil zgled drugim narodom, zgled borbenosti, neustrašenosti in domoljubja.
imperialistični načrti z zapadno Nemčijo
Časopis »Novoje vremja« kritizira v zadnji številki načrte za razkosanje Nemčije in pravi v uvodniku:
Če študiramo izkušnje zasedbe v Nemčiji, vidimo, da so priprave za preobrazbo nemškega političnega življenja v raznih zasedbenih conah Nemčije različne. V sovjetski coni sc dejansko podvzemajo ukrepi za demokratizacijo družbenega in gospodarskega življenja nemškega naroda, česar ni mogoče reči o zapadnih zasedbenih conah Nemčije. Okupacijske oblasti v zapadnih conah ne izvajajo demilitarizacije in denacifika-cije in ovire, ki jih stavljajo na pot razvoju naprednih sil, pripravljajo nemški reakciji ugodna tla.
žalostne posledice te politike so se že pokazale: gospodarska stagnacija in omajanost, brezobzirna ofenziva proti delavskemu razredu, vgnezdenje reakcionarnih elementov na upravnih in gospodarskih položajih v deželnih vladah in skupščinah. V takih okoliščinah se predejo načrti, po katerih naj bi bila Nemčija razkosana, njen zapadni del naj bi bil ločen od celote in postal središče tako imenovanega »zapadnega bloka«.
Razkosanje Nemčije ne more služiti miru in varnosti.
V bistvu imamo tri skupine, ki se posebno živahno bavijo z .načrti za razkosanje:
1.	vodilne plasti severoangleške tež-
ke industrije, ki je njihovo središče znana »Birgminghamova klika«;
2.	ameriška katoliška skupina, ki ima po eni strani zveze z Vatikanom, po drpgi strani pa z vplivnimi ameriškimi finančnimi in političnimi krogi. Ta skupina stoji blizu Morganove banke in ima vpliv na zunanje ministrstvo in generalni štab;
3.	gospodarji in lastniki francoske težke industrije, zbrani okoli lotarin-ških jeklenih magnatov, zlasti okoli de Vendela in starega Comite de For-ges. Imajo zveze z montanističnimi industrijskimi trusti v Belgiji, Luksemburgu ter v Posarju in jih podpira reakcionarni tabor de Gaullea.
Vsaka teh treh skupin ima svoje posebne ozemeljske želje;. Prva se ozira po zapadni Nemčiji, zlasti na Porurje, druga gleda na zapadno in južno Nemčijo, na Avstrijo ter celo na bližnje podonavske države in Italijo, tretja pa na zapadno in jugozapadno Nemčijo. Čeprav si te želje pogosto nasprotujejo, to še vendar ne izključuje' možnosti raznih sporazumov med njihovimi zastopniki.
V britanskih načrtih prevladuje misel osi Birmingham—Essen. Ta misel je postala odločilen, čeprav zakrinkan činitelj celotne zunanje politike Anglije. Magnati britanske topilniške industrije imajo v svojih rokah usodo današnjega britanskega gospodarstva. Njihov položaj pa se je po drugi svetovni vojni bistveno spremenil. . Na
vseli svetovnih trgih grozi splošen napad ameriških izvoznikov. Če bi industrijska središča kot n. pr. Porurje in Lotaringija padla v roke ameriških tekmecev, bi bila Birmingham in Sheffield p otisnjena popolnoma vstran. Na drugi strani- preti angleškim industrijcem jekla, aa bodo pqd naskokom delavskega razreda, ki zahteva nacionalizacijo jeklene industrije, izgubili pogoje za proizvodnjo v lastni deželi.
Da bi našli nekakšen izhod iz te zagate, hočejo odpraviti »zastarele« in »nedonosne« narodhostne meje in priključiti Porurje Birminghamu. Izredno bogata proizvajalna sredstva Porurja in cenena nemška delovna
sila naj bi britanskemu imperializmu dovedla novih življenjskih sokov. Brž ko bo postalo Porurje kolonija, bo lahko Vladati iz Diisseldorfa ali iz Kolna s pomočjo krajevnih nemških kolonialnih uradnikov, socialdemokratov vrste Schumacher in laže bo to doseči, če bi se v ta sistem zveznih držav poleg malih nemških enot vključile v še druge »nerentabilne države« kot Francija, Belgija, Holandija in Luksemburg.
Med načrtom za razkosanje Nemčije. ki ga jc navdihnil britanski sindikat jekla, in med načrtom za ustanovitev zapadnoevropske federacije je neposredna, organična zveza; tako ugotavlja na koncu »Novoje vremja«-
Kako gleda na Čehoslovaško novinar iz južne Afrike
Za povprečnega obiskovalca, ki pride na Čehoslovaško, je mnogo in marsikaj zanimivga — tako v politiki kot v gospodarstvu. Toda obiskovalec ki pride iz Južne Afrike, iz dežele, ki njene politične in rasne teorije zelo spominjajo na fašizem, še posebno ob-strmi zaradi nasprotja med njegovo deželp in Čehoslovaško
Tukaj so ljudje svobodni. To opaziš takoj ob prihodu. Njihovo vedenje, drža, samozaupanje, vse razodeva srečen narod. Obiskal sem njihove tovarne in jih videl pri delu. Šel sem na njihove športne prireditve, kjer se me je prijelo njihovo navdušenje. Prisluhnil sem, ko so svobodno in od krito govorili o politiki. In potem sem primerjal to resnično ljudsko demokracijo s svojo domovino!
V	Čehoslovaški gre mladina prostovoljno na delo v rudnike ali pa pomaga na kmetih. Svoje počitnice izrabi s tem, da nudi svojo pomoč pri proizvodnji, kjer je pač potrebno.
V	Južni Afriki grozovit sistem sili črnce, da delajo v zlatih rudnikih za dva šilinga na dan. Če protestirajo, potem razpravlja z njimi samo policija z nasajenimi bajoneti in gumijevkami.
V	Čehoslovaški voli ljudstvo. Preteklega maja je pristopilo 91 odstotkov češkega prebivalstva svobodno in odkrito k volivnim ž^ram in izvolili so demokratično vlado.
V	Afriki 80 odstotkov vsega prebivalstva nima volivne pravice. Teh 80 odstotkov ljudi ima temno kožo.
V	Čehoslovaški prejme Ijifdstvo sadove obilne sadne letine. V Južni Afriki sežgejo sadje ali pa potopijo v ocean del sadne letine, da bi cene sadja ne padle. Tam znaša umrljivost otrok 33 odstotkov — večinoma za posledicami podhranjenosti.
Opazoval sem prebivalce Prage, kako hodijo zvečer v gledališča, na koncerte, na plese, glasbene prireditve-Pri tem sem mislil na osem milijonom Afrikancev, ki ne smejo stopiti na cesto, brž ko pade noč. i V Čehoslovaški sem videl procvit kulture, slišal znamenito češke skladatelje na koncertih, ki so bili vsak ve-čer. Videl sem palačo, ki je namenjena za češke pisatelje — tam najdejo mir in lahko nemoteno delajo. Videl sem, kako je narodna osvoboditev našla svoj izraz v ljudski umetnosti-In potem sem mislil na Južno Afriko, na mojo deželo, kjer rasno zatiranje izpodkopava vsako narodno kulturo-To je sedanjost, kaj bo prinesla bodočnost? Ta dežela, Čehoslovaška, ima bodočnost. Če rečem bodočnost, potem mislim s tem, da nudi ČŠR svojim 12 milijonom prebivalcem srečno, svobodno, neomejeno življenje. Otroci lahko zrastejo polni zaupanja, da bo njihovo življenje koristno, da nji' hovo delo ne bo prineslo uspeha sfr' mo njim, marveč tudi njihovim otrokom in otrok otrokom. Temelji za to se polagajo sedaj, postajajo trdni it1 trajni. Doba borb za to je skoraj že mimo. Težave, ki se danes še kažejo-bodo rešene. Demokracija v Čehoslovaški ima globoke korenine. Pred Afrikanci pa jc še borba.
Bery! Storm
dopisnik lista »Capetown Guardian4
Izdajatelj, lastnik, odgovorni urednik lista: dr. Matko Scharwitzl, Wien XVI, Ottakri**' gerstrasse 83. — Glavni urednik: dr. Franc* Zrvitter. — Uredništvo in uprava: Wien lV< Waaggasse 6/II. Telefon B 29-9-20. — P®' družnica uprave: Celovec (Klagenfurt), Voh kermarklerstrasse 21/1. — Tiska: ,.Globus < Zeitungs- Druck- und Vorlagsanstalt G. ***• b. H., Wien I, Fleischmarkt 3—5.
—--------	. . J_j . LI__.-...._...

K R I STI N
m
PREŽIHOV VORANC
Rane so bile sicer enostavne, toda vnete, in ko jih je pregledal, mu je znoj pokril plešo. Kar se jc ta dan dalo napraviti, jc opravil, potem sta se z materjo vrnila v hišo, kjer se je ta spet vlegla v posteljo, zdravnik pa je sedel k mizi, kjer ga je čakala malica, in klel še hujše kakor pred prihodom.
»Tista luknja je dobra, to moram reči, toda ti stara se nimaš premakniti iz postelje.«
»Kdaj boste spet prišli?« je vprašala mati in ga prosila, da ranjenke ne pozabi.
»Da se mi ne premakneš iz gnezda, to ti rečem,« je dalje klel zdravnik in ni dal odgovora. Zapustil je hišo brez vsake obljube, da bi se še kdaj vrnil.
Ko je zdravnik zapustil hišo, se je šele prikazal Vojenkov sin in vprašal mater, kako stoji. Mati mu ni mogla povedati ničesar takega, kar si je sin želel, in ko je sin zapustil sobo, sc mu je vrtelo v glavi. Sam bi najrajši
takoj splezal v skrivališče, toda bal se je videti tisti suhi, bledi in lepi obraz ranjenega dekleta, ki je ležalo brez moči tam gori, kajti vest mu je vedno močneje očitala, da je on kriv vsega tega. Na to, da se zdaj na hišo lahko zruši največja nesreča, pri tem ni mislil. Tudi sam nase ni mislil.
Zvečer je ležal na travi za plotom in si grizel ustnice. Lune še ni bilo na nebu in zato jc bilo temno, čeprav se je na milijone zvezdic trudilo, da bi toplo noč kolikor mogoče razsvetlilo. Edino široka rimska cesta je s svojim sijajem šla od severa proti jugu, kjer se je dotikala gore v ozadju. Stari jeseni, ki so obdajali gonje (pot do pašnika za živino) proti gozdovom, so šelesteli v nočni mir s svojo sanjavo melodijo. Vojenkov sin se je moral zagrabiti za travo pod seboj da sc ni dvignil in splezal v skrivališče. Toda tega ni smel. ker mu je prepovedala mati. Rekla je, da ima skrita partizan-
ka veliko vročino .in da jo je treba pustiti pri miru. Rekla mu je to s takim glasom, da se je mladeniča pola-ščal obup.
Naenkrat sta legli k njemu dve temni senci, ki sta se medtem izkopali iz temnih gonj. Ena senca je bil Rojcn-kov Francuh, druga pa je bila Sojen-kov Blažuh.
»Kako je?«... sta ga vprašala s tako tihimi glasovi, ko da hi vprašal veter, ki je vlekel skozi gonje.
»Menda bo že. ne ve se pa še nič.« je odgovoril domači sin z razbitim glasom.
»Potem bo slabo,« je odvrnil Ro-jenkov.
»Potem bo slabo za nas,« je dodal še Sojenkov.
Nato sta se dvignila in odšla, od koder sta prišla.
Naslednji dan je prišel zdravnik že navsezgodaj k hiši. Mater Vojenco je našel v postelji, a razen nje jc našel v hiši še veliko patruljo nemške policije iz trga. Pet mož je sedelo v hiši za mizo, drugi so bili zunaj pred hišo.
»Kaj se to pravi?« je začel vpiti zdravnik nad gospodinjo. »Danes je slabše, kakor je bilo včeraj. Gotovo nisi ubogala in si hodila pokonci. Potem se kar sami zdravite. To se pravi sabotaža, žreti zdravila, ki jih danes tako rabimo za vojsko. Jaz ne prevza-
mem nobene odgovornosti. Izberi^ si kakega drugega osla!«
»No, tako hudo pa spet ni,« je sk*1' šal pomirjevati komandant patrulj6' »Če je človek bolan, je pač bolan. $*il je samo v shrambo po žganje. Take#* žganja še nismo pokusili, kakršno \e pri tej hiši.« Nalil je kozarec in ga P°' nudil zdravniku, ki ga je takoj j praznil. Nato je vprašal zdravnika, ™ f ni kaj zapazil, ko je hodil iz trga-»Jaz nisem ničesar zapazil. naposled tudi nič ne briga, jaz zdravnik, ki opravljam svoje dolži*0' sti. Preklete babe!«
Nemcev dolgo ni bilo mogoče! spr* viti iz hiše. Pili so kakor žolne in P*fj- I šali sadjevec in žganje, dokler niso b!j. | popolnoma pijani. Zraven so obrač^ dvoje velikih svinjskih plečet, ki ^ | jih grizli h kruhu.
Ura je bila že skoraj poldne, Pje( [ den so jih spravili iz hiše. Gosp od* je nosil velikanski vrč še po goric*. njimi, samo da bi se jih zlepa Ko so naposled izginili proti -j« pod njivami, se je gospodar oddal**1 ‘ »Pol polovnjaka sadjevca je §1°, s pol praseta. Bili so že navsčzg00 t tukaj. Hoteli so vedeti, če nismo * v pazili kakih hostnikov. To ni prijc*0 stvar, če človek malo pomisli «