5. štev. Novo inento, 1. marca XXIV. letnik. p. dolenjske noyic Izliajnjo t. in 15. vsaccj^a meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina zà Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino iu oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestn. Letošnja oddaja trt iz državnih trtnic. Že od leta 1886, torej Že 22 let, se oddajajo iz državnih trtnic na Kranjakem trte in je v tem času država razdelila nad 12 milijonov amerisklli trt deloma brezplačno, deloma proti |ako nizki ceni tako, da Be lahko računa, da je v tem čaau država kranjakim vinogradnikom samo tem potom podarila okoli pol milijona kron in je gotovo 8 tem najbolj znatno pripomogla do tega, da so se iz novega zasadili po trtni uài opustoscni vinogradi. Od prvega početka in vsako leto pred in pri oddaji trt se od strani državnili uradov poudarja, da država ne oddaja trte le v ta namen, da bi se ž njimi zasadili vsi pusti vinogradi na Kranjskem, ampak da je v prvi vrsti namen države ta, da se pripomore vinogradnikom do prave vrste (sorte) ameriških podlog, da se torej oddajajo trte nekako le za seme in da je torej dolžnost vsacega vinogradnika, ki je enkrat iz državnih trtnic trte dobil, da jih doma naprej pomnoŽuje in si za nasad svojih vinogradov sam doma potrebne trte pridela. To je tudi prav laliko. Mesto da bi vse v vinograd posajene trte oeepil, pusti jih vinogradnik nekaj necepljenih rasti in od teh maternih trt napravlja vsako leto ključe, te vloži v zemljo, da se »ikoreničijo in ima vsako leto potrebne sajenke (bîlfe) doma, ga skoraj nič ne stanejo in so boljše kot tuje trte, ker 80 doma vzgojene in na domačo zemljo navajene. Kadar je pa vinogradnik vse vinograde z domaČimi trtami zasadil in nobenih ameriških trt več ne potrebuje, počepi tudi te materne trte in jih pogruba, tako da mu v vinogradu niso na potu. V to je podpisani pri predavanjih, pri potovanju itd. že nestevilnokrat vinogradnike nagovarjal, aH kaj pomaga, ko pri nas ves pouk in vse prigovarjanje nič ne izda. Da, znani so mi celo slučaji, da si vinogradniki se toliko truda ne vzamejo, da bi po vinogradu pobrali rezino (ali rezje) ameriških trt, kadar spomladi trte obrezujejo in napravili iz nje ključe, češ, vsaj dobim trte zastonj ali za par grosev v državni trtnici. (^e pa potem trte ne dobi, misli, da se mu je zgodila velika krivica. Tak vinogradnik tudi rajse kupi najslabše smeti v Novem mestu in drugod na trgu za drag denar, kakor da bi si potrebne trte sam doma vzgojil ; posledice tega seveda potem sam najbolj občuti. Take slabe trte par let v vinogradu hirajo in potem jih mora ven vreči in druge zasaditi. To so gotovo nezdrave razmere in je trciba tako brezbrižnost najostreje grajati ! Zadnja leta je država, ki je že tako ogromne svote za trte žrtvovala, omejila oddajo trt v toliko, da sedaj nobenih trt več ne kupuje na tujem, ampak da razdeli samo one trte, ki jih pridela v državnih trtnicah na Kranjskem. Letošnji pridelek v državnih trt-nicah bo v najugodnejšem slučaju znašal kakih 2lO do 220 tisoč ukoreniČenih trt {bilfj in 760 do 780 tisoč ključev, poleg tega je država na predlog podpisanega ktipila na Kranjskem okoli 100.000 ključev po 12 K. liilfe se bodo vse razdelile med vinogradnike, ključi le deloma, ker jih je treba zopet nekaj (vsaj 700 tisoč) vležiti v zemljo, da se v prihodnjem letu dobe potrebne sajenke (bilfe). Okoli 210 tisoč bilf se ima torej razdeliti, vse pravočasno vložene prošnje od strani vinogradnikov se glase pa na 600 tisoč bilf in poleg tega še na 210 tisoč ključev. Iz tega sledi, da sajenk (bilf) ne more noben vinogradnik dobiti več kakor 100 do 200, ključev dobi sicer lahko veČ, ampak tudi ne toliko, kolikor bi si vsak želel. Z velikimi stroški rigolani vinogradi bodo torc' ostali po večini nezasajeni in ker je veliko slabeje So» v drugem letu trte saditi, utrpijo 8 tem vinogradniki — seveda po lastni krivdi — veliko škodo. Toliko vinogradnikom v vednost in v poučilo. Upam, da bode letošnji nedostatek trt naše gospodarje vendar enkrat spametoval, da bodo od sedaj naprej tudi sarai nekaj trt pridelovali in da se ne bodo vedno^ in vedno zanašali le na tujo pomoč. — Zakaj je pa na Štajerskem drugače! Štajerci delajo s svojimi doma pridelanimi trtami lepe kupčije. Podpisani je letos sam naroČil in plačal na Štajerskem po 40 K tisoČ sajenk riparije, sedaj se jih pa sploh nikjer več ne dobi, ker so vse zaloge razprodane. Bohuslav Skalický, C. kr. viuaraki uailzumik la Eranjulc^- Kako se prideluje lahko prav zgodnji krompir. Pridelovanje zgodnjega krompirja ima velik go^pff-darski pomen. Tudi pri nas na Dolenjskem bi se lahko veliko zgodnejše prvi krompir na trg prineslo, kakor se ga donaša, ako bi se ga v ta namen na posebni naČIn pridelovalo. Ta način hočemo danea popisati, Tu storimo z željo, da bi se ga poprijeli naši kmetovalci, osobito v bližini mest. Prva stvar, katera je potrebna v namen pridelovanja zgodnjega krompirja, je pač prava zgodnja sorta istega. Take pri nas po Dolenjskem že dlje časa poznate starejše sorte so: zgodnji rožnik in kifličar. Druge, še zgodnejše sorte, katere pa pri nas še nič kaj razširjene niso, bi bile: Manthnerjev najzgodnejši obistnik lepo rumenega mesa, Mauthnerjev rumeno-mesnati ananas, marjolaine ali takozvani pet tedenski krompir itd. Kdor hI si hotel zgodnjih in pripoznato dobrih sort krompirja na* baviti, obrne naj se skratka na deželno kmetijsko šolo na Grmti. Tam se prideluje take vrste krompirja leto za letom v večji množini, pa nihče domačinov se za nje ne oglasi. Zato si želimo, da bi temu že skoraj drugače postalo. Ako se ima zgodnjo sorto, potem gre pa z njo v namen dosege kolikor mogoče zgodnjega pridelka glede pridelovanja iste nekoliko drugače postopati, kakor se to z aavadaim krompirjem pri nas na njivah dela. Postopati }e treba camreč tako, kakor to kmetovalci okolo Berolina Da Nemškem delajo. Tam prinesejo začetkom mesca marca semenski krompir zgodnih sort v eobe, kjer ga v kakem kotu, posebno pa pod posteljami, v vlažen pesek zasujejo. Do konca marca, pričetka aprila tako v pesek vloženi krompir izkali in prenesejo ga na prostor, kamor ga mislijo posaditi. To prenašanje se mora pa seveda pozorno vršiti, da se krompirjevi pognankt ne odvalijo ali ne polomijo. Posajajo pa tako skaljeni krompir, dasi po navadnem načinu, razume se samo o sebi, da z najvežjo pozornostjo v prav dobro pripravljeno zemljo, in v kar le mogoče preksolnčni ter zavetni legi. Obdelujejo ga tudi popolnoma navadno. Ako se primeri, da slana vršičke takega krompirja posmodi, to niČ ne stori, ker zrastejo hitro drugi. Kar pa v varstvo pognankov takega krompirja vendar storé, je to, da jih obdajo v pričetku s slamnatim gnojem. Pri nas po Dolenjskem nahajajo se ob Krki in ob potokih marsikje take lege, katere bi se z največjo koristjo za tako pridelovanje zgodnjega krompirja izkoristile, kakoršno smo tu popisali, le lotiti se je treba stvari. —1— Dva važna pogoja za vspešnb mlekarstvo po naših mlekarnah. Mlekarstvo se je začelo razvijati po malem tudi po Dolenjskem. Nastalo je že par mlekarn, ki delajo za sedaj se v skromnem obsegu, ki pa obetajo lepo bodočnost, ako se bodo svoje naloge prav poprijele in ako bodo tudi zadružniki kot oddajalci mleka storili svojo dolžnost. Vsak pricetek je težak in tako se kažejo tudi pri naših Eovih mlekarnah težkoče in sicer pred vsem glede dobave popolnoma snažnega in zdravega mleka. Dve napaki sta, ki lahko v tem pogledu mnogo škodujeta po iolekarnah in kateri je treba korenito odpraviti, ako naj VBpevajo mlekarne po Dolenjskem. Te dve napaki se ti-četa naših gospodinj, katerim so te vrstice tudi pred vsem namenjene. ^ Prva napaka je ta, da manjka v marsikateri hiši in —marsikateri gospodinji potrebne snažnosti. NiČ pa 0^abšega za mleko kakor je nesnaga. Ce se mleko b^ . porabi, se tega tolikanj ne čuti. Vse drugače pa je, če se mleko naprej pošilja in če kaj časa stoji. V takem slučaju se premalo snažno mleko rado pokvari. Eno samo slabo mleko lahko pokvari vse drugo. Zato je pa pri pošiljanju mleka v mlekarne strogo paziti na to, da smo z mlekom snažai do skrajnosti. Snažna mora biti molža, snažna mlečna posoda in snažen tudi prostor, kjer postavljamo mleko. Kdor se temu ne more privaditi, naj ne spada med zadružnike, ker škoduje s svojim slabim mlekom vsem, ki zalagajo mlekarno. Drugič je pa potreba, da smo pri vsem ravnanju z mlekom do skrajnosti pošteni in vestni. Gospodinja. ki ne more z mlekom pošteno ravnati, naj ga rabi HA se. Poštenje zaLteva, da dajemo mleko v nepokvarjenem stanju v mlekarno, tako, kakor smo ga dobili iz vimena. Gospodinja, ki slepari na ta način, da priliva mleku vode, da meša posneto mleko s polnim mlekom ali pa mu primeša pogretega mleka, taka gospodinja naj se odstrani od skupnega oddajanja in naj se tudi drugače kaznuje za svoje nepošteno ravnanje. Take brezvestne gospodinje škodujejo mlekarni iu jo pripravljajo ob dobro ime. Žalibog, da so nekatere naše gospodinje ravno v tem oziru tako nespametne, da si štejejo za posebno dobro lastnost, ako morejo na en ali drug način nkaniti svojega bližnjega. Tako nepošteno ravnanje z mlekom mora izginiti, ako naj postanemo sposobni za mlekarske zadruge. Kakor je treba pri zadružnem mlekarjenju poštenih rok, tako je treba slednjič pa tudi na to gledati, da se različnega mleka poljubno ne meša, zlasti v tem slučaju ne, ako oddajamo mleko samo po enkrat na dan v mlekarno. Jntranje mleko naj se spravlja v posebne posode, opoldansko in večerno pa zopet posebej. Sploh naj velja načelo, da ne smemo mešati starejšega mleka z novo na-molzlim. Le mleko dveh zaporednih molž se lahko meša, jutranjega mleka pa ni mešati z večernim, ampak ga je najbolje posebej oddajati. Pri nas se pa rado zgodi, da se meša vse vprek. Že pri snažnem ravnanju in pravilnem hlajenju se mleko v takih slučajih rajše kvari, če je kaj časa na poti, nikar pa pri tem ravnanju, kakoršnemu smo mi vajeni po deželi. — Pazimo toraj na vse to in skrbimo, da s poštenim in dobrim ravnanjem pospešujemo napredek naših mlekarn, saj so mlekarne poklicane, da delajo nam na dobro. Ako bodemo snažni in pošteni z mlekom, potem bodo prenehale vse tožbe, ki se tu pa tam slišijo o naših mlekarnah. __—r— Konjka (tramvaj) Bistrica-Puščava-Mokronog. Pt) toči zvoniti je prekasno. Tako hi bilo tudi brez koristi, vponašati malom»«rnost vsem onim faktorjem, ki so pri trasiranju železnice Trebnje-Šent-Jani pustili lepi in napredni dolenjuki trg Mokronog dobre tri kilometre na strani. Zdaj se to ne da več popraviti, pač pa je treba akodo, ki jo bode vsled tega trpel trg, vsaj deloma zmanjšati. A to bi se dalo doseći s konjko oi Železniške postaje Bistrica-Paš£ava do Mokronitga, Mokronog, ki šteje nekaj čez 800 prebivalcev, a z bližnjo okolico gotovo ćez tisoč, je središče obsežne sodnije (do 15.000 duš) in davkarije, ima, notarja in zdravnika, ter dobi sčasoma gotovo tudi lekarno. Tržani so prav podjetni in napredni go8|iodarji. Poleg poljedelstva in razvite živinoreje se bavijo tudi z obrtnijo, posebno s kožaratvom, V novejšem Časn se je odprla parna žaga in mlin, in kar je gotovo napredno tudi parna koptlj. A ker je premog v bližini, je nada, da se razvije obrtnija sčasoma še bolj. Mokronog ima štiri velike letne sejme in vsak četrtek tržni din. Poleg dobre ljudske šole bo treba sčasoma poskrbeti tudi za meščansko šolo, ki je za ves ta obsežni kraj prava potreba. Mttkronog bi mogel biti tudi prijazno letovišče za tujce, ker ima že zdaj dobro urejene gostilne, a vrb t«ga lepo okolico. Z Žalostne gore je krasen razgled po celi prijazni okolici. Razgled sega do Kuma, do štajerskih gor pri Zidanem mostu m do Zaplaza. Po krasni ceati, skoraj vse po somi se pride v dobri uri mimo cerkve sv. Petra in zapuščene starodavne kapelico, kjer je po legendi propovedal sam av. Metod, na Trebelno, kjer se nudi z brda sv. Rozalije še veči razgled posebno proti jugu in iztoku vse do Gorjancev in hrvaških gor. A nič manj prijazni morejo biti izleti v Šent Rupert, na Mirno, v Tržišče, Šmarjeto itd. Izletnikov bo přihnalo ^ semkaj gotovo veliko, čira se odpre nova železnica Trebnje^Šeat Janž, a ko bi se izvela še proga Sevnica-Trebuje-Videm-Štanjel, potem pa se posebno veliko. Takrat se bu povečil tudi promet, ter bi konjka bila prava potreba. Ker se ravno zdaj popravlja cesta od Mokronoga k železniški postaji, naj bi se pri tem mislilo, da se cesta dovoljno razširi za navadni promet a tudi za konjko. Pa konjka na deželi! Da, tako je v našem naprednem času treba popravljati napake onih, ki so imeli skrbeti o pravem času za povoljne prometne zveze. Tako konjko zii osebni promet in za tovore si je uredila nedavno Velika Gorica in ž njo tovarna v Oičah kraj Zagreba. Tudi Velika Gorica je oddaljena od proge južne železnice tri kilometre, Ker so je pa v novejšem čaau promet jako povečal, so si uredili podjetni pre-bivavci konjko na akcije, ki dobro nosijo. Velika Gorica je vas, ki šteje okoli 800 prebivavcev. Ce bi se kdo od Mokronožanov za stvar zanimal, more dobiti pojasnila pri turopoljski občini (Velika Gorica). —•i—f*^ Politii^ni pregled. Pri volitvali v kmeřkih obÈioali, ki so »e vršile 21. februarja v kraryski deželni zbor prodrli so vsi oficielní kandidatje S. L. S. z ogromno večino 14.202 glasovi, in sicer naslednje: V sodnih okrajih Ljubljana-Vrhnika gg. dr. Ivan Šusteršić z 2399 in Fran Povse z 2486 glasovi; v sodnih okrajih Kamnik-Hrdo g. dr, Janez Krek 2 1710 glasovi; v sodnih okrajih Tržic-Škofja loka gg. Franc Demšar z 1835 in Janko Zabret z 1809 glasovi; v sodnih okrajih Radovljica-Kranjska gora g, Josip Pogačnik z 1032 glasovi; v sodnih okrajih Postojna-Logatec-ííenožeÉe-II. Bistrica-Cirknica gg. dr. Ignacij Žitnik z 2267 in Franc IJrobnic z 2209 glasovi ; v sodnih okrajih Vipava-Idrija g. Ivan LavrenŽič z lUGl glasovi; v sodnih okrajih Novomesto-Kostanjevica-Krako g. Josip Dular z 1510 glasovi ; v sodnih okrajih Trebnje-Zatičina-Žužemberk Mokro nog-Litija-Iladeče gg. Franc Kosak z 3132, dr. Fvgen Lampe z 3070 in .Josip Mandelj z 3008 glasovi; v sodnih okrajih Kočevje-li,ibnica-Vel. Lašče gg. Franc Jaklič z 1489 in Franc Bartol z 14J4 glasovi; v sodnem okraju Črnomelj-Metlika g. Franc Šuklje z 924 glasovi. Dne 28. lebr. vršile pa so se volitve v mestih in trgih in so prodrli vsi kandidatje narodno-napredne stranke, in sicer: Vrhnika-Postojna-Lož g. Lenarčič z 194 glasovi; Kranj Škofja loka g. Pire z 172 glasovi; Uadovljica-Tržic-Kamnik g. dr. Janko Vilfan z 202 glasovoma; v Idriji dobila sta g. dekan Arko 120 in g. Engelbert Gangl 121 glasov, veled česar pride v tem kraju do ožje volitve; Novomesto - Kostanjevica - Kržko - Visnjagora - Metlika-Črnomelj g. Plantan z 340 glasovi ; Kočevje-Ribnica g. dr. Eger z 149 glasovi; Ljubljana gg. dr. Tavčar z 1468 in dr. Triller z 1395 glasovi. V avstrijski delegaciji sprejel se je mej drugim tudi predlog Dobernigov, naj vojna uprava naroča tudi za leto 1910 svoje potrebščine pri obrtništvu, in to v večji meri kot dosedaj. Sprejel se je tudi proračun skupnega finančnega ministrstva in najvišjega sodnega dvora. Mej tem, ko »mo imeli mi dokaj mirne volitve, je na sosednem Hrvatskem vrelo, da je joj. Zapirali so kandidate takozvane seljačke (kmečke) stranke, tekla je v nekaterih krajih kri, zaprli več meščanov, ki so bili podpisani na volivnem oklicu, in postavljali razne zapreke volivcem raznih, vladi neprijaznih strank, vkljttb temu opozicija zmaga gotovo in baron Ranchu, kateri, kakor poročajo razni listi, se že pripravlja, da odkuri, je odzvonilo. Na Ruskem so prišli na sled veliki zaroti, ki je bila naperjena proti osmim visokim dostojanstvenikom. Po dveh zarotnikih, ki sta izdala zaroto, izvedela je policija vse načrte teroristov. Zasledujejo še 50 članov te zarote. Vojno sodišče pa je obsodilo deset teroristov, ki so nameravali velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča usmrtiti, na smrt. Francozom v Maroku se ne godi ravno predobro, '^ne 16. in 17. febr. bili so pri Mediuni in Bel liesidu od Maročanov pošteno tepeni. S hrabrim bajonetnim napadom prodrli so vojaki maroške čete, ki so jih obkolile, m se tako rešili gotove smrti. Z velikim naporom rešili 80 svoje mrtvece in ranjence. Kakor vse kaže, na Portugalskem se ne pridejo kmalu miru. Položaj je skrajno kritičen. Pripravlja se reakcionarna vstaja, da se kralja prisili k diktaturi proti republi-(îanom. Resni možje so prepričani, da vsak čas izbruhne revolucija. Državni svet je razveljavil vse protiustavne naredbe in razpustil zbornico ter določil volitve za 5. marca. Zgradba nove župne cerkve v Prečni. V. Vstavijo se vozniki, apna zroanjka, ravno prav, trudni 80 gasilci, žejni laĚni tudi, tieba da se oddahnejo in okrepćajo. Sttipijo se v vrsto, skrbna kuharica in postrežljive dekle ie nesejo kruha, pa tudi nekaj vina. Vsak dobi kos kruha in kozaiee vina ali dva. Po mučnem delu gre res skoraj vs'ika jed v slast pa tudi telo ktepi. Kmet iu delavřc je sicer res redni trpin, pa jedno srečo vendar ima: v naravi božji v svežem straku, pod milim nebijm dela in živi. Sika čtsti zrak, bistro pije vodo, po-žirek \ioa ludi kedaj, ni'rno mn mine dan, prekratek mu je vsak, se krajša mu je tiha noč. Nedidžno bije mu arce, strasti njegovih ne pozna, êe manj velikomeatnih spridenih razvad, pri trndth in težavah krepi gA mirna vest, pa vera tiva v B»ig:a, Pri apnenici. Prvi voznik mi pove, da je pri apnenici nerf d í pred cerkvene voznike drugi silijo, apneničarju prinesejo pijaOe, pa nas odrivajo. Pí idite pogledati! Take razvade pri apniinici Bo mi dobro znane, zato se precej napotim. Seveda 8pn^nlěa^ in njegovi delalci Su po navadi itejni, saj tndi ni éuda, siromaki morajo v razbeljeni apnenici delati, apno prijemati z n»kami, kakor v kunni peći so: povsod jib peće, v n< ge, v roke se bolj, obraz imajo kot kuhan rak, grio suho kot staro uanje, ves život je presuSeu. Ni čuda, da se czirajo kedo in kedaj jim ponudi hladen poíirek dobre vinske kaplje. Hvaležni si» mu zato, napi ej ga spUBte, nalože mu najlepšega apna v kosih, pa dobro mero tudi mu dajo, drugi pa morajo čakati na sirani, so nejevoljni, godrnajo, ker jih preziraj« in tožijo o krivici, o samopridnosti, (protekciji) in še mnogo drugim. — Saj na svetu je res tako, tudi diugod po visokih in nižjih službah: prijatelji naprej, neznanci Ostanejo na strani, protežirane! naprej, zaslužni možje nazaj, mlađi naprej, stari v stran, rogovileži, krićači navzgor, modn, zmerni, plemeniti možje navzd'il. V teh mislih sem že pri apnenici. Kaj je? Dober znanec grajSiakov je prišel po vuz apna. Kaj hočemo? Kaka izjema je povsod, še dva diuija tudi ćakata. Zatrdim, da je apno cerkveno, tega ne smejo drugim oddajati, cerkveni vtz-mki ne smejo se odrivati, pogovorim se z vsemi lepo, točno v redu gre vse naprej. Vrnem ae Uraj, za menoj pa zavpije apne-ničar, ne pozabite kaj pijače sem poslati. Bomo že ali pozabili ali poslali, odvrnem domu hite. — Tu je šlo spet vilo naprej do večera. Ravno tako tudi drugi in tretji dan. Pridni Podgorci in Prečenčani so prišli ravno tako vestno vizit in g"8it, brez zamude in ovire se je polnila jama, Dejo je bilo vidno teije, ker je apno bilo vedno višje, koli so se krivili, pa pridna dekleta so zredila z vodo apno, da se je vkljnb visočini vse zmeHalo. Po tridnevnem naporu smo bili trudni. Dobro, da je bila v Četrtek Mala maša, Srřno sem zahvalil v cerkvi trudne far-mane in za petek zopet poprosil bližnji Zalog za vožnjo, nevoz-nike pa od tam, in Cegeljmce, Hudo, Daljni vrh, za gašenje. Od vsake hiše (lo jednega delavca, — Spet prišli so točno, vozli apno, ženske nnaile vedo v škafih, moški pa v brentah, diugi zopet mešali, apno pa se je topilo kot vročega pomladnega dne zimski sneg, prelivalo m šumelo je v polni jami kot belo sveže mleko, kaj bi tudi ne, saj je nas bilo delavcev isti dan &6. V soboto in pozneje so prišli nekteri zaostali, metali in vodo nosili. Tako smo imeli 300 starih vagapnaza novo ceikev. Veseli smo btli vsi, kaj bi ne v tako kratkem čanu, toliko apna pa tako blizo nabaviti — Tu je bila zasluga za novo cerkev vnetih far-mauov in postrežljivega grajSčaka v Zalogu. Meseca oktobra istega leta 1898. je naredil grajščak zopet apnenico na vinku svojega gozda „bukovja." Tam se »kuha po navadi dobro apno. Samo vožnja me je skrbela. Pot je zelo navzdol pa .razorana in kamenita. Pa nekaj smo se že apnenci privadili, pa tudi na stražke voznike in one z Lok in Sel, ki vozijo vedno po tem gorovju sem se zanesel. Poprosil sem jib, pa so zopet prišli. — Popred pa smo morali podaljšati jamo, jo še přisuti, da smo imeli prostor za apno. V enem tednu smo zopet zvozili in ugasili 203 vag apna. Delo je bilo pa sedaj v vsakem oziru težje, vožnja daljša po klancu; no pa Stražani imajo srčnost saj vozijo leto in dan, pa še celo po noči: (glje, drva, hlode, tramove, kamen in listje. Tndi goro bi speljali, da se zavzamejo in tako so tudi dobrohotno speljali apno, brez kake nesreče. Gasilci iz teh vasi in Gor, Kamenic so imeli tndi težje delo, jama je bila Telika, do 12 m dolga, 4—5 m široka, čez 3 m ]!:ltiboka. Vse to apno mešati in zrediti, to ni kar si bodi, krepkim možakarjem so se lomili moôni koli. Prinesli smo seneno ird in ta ae je Šibila, ter apno z njo mešali. Ko smo v veSer proti koncn tedna p'o zvršenem delu stali okoli jame, reiSe nekdo malo hudomušno: da bi kak zlikovec na daljnem koncu prevotlil jamo, ki je přisuta, bi skoraj vse apno steklo iz jame. Precej me je pogrela ta opazka, pa ne zato, da bi se bal kakega hudobnega človeka, ampak zgodilo bi se pa kaj lahko, da se přisuta zemlja vdere proč, jama se odpre in škoda se naredi grozovita. Tisto noč sem kaj slabo spal; čul sem čez polnoč, pa pogledoval skoz okno na apneno jamo. — Ko sem se vlegel sera Be prav pogostno zbudil in hodil gledat, Če je se jama polna. — Hvala Bogu! niČ hudega ni bilo, drugi dan se je začelo apno gostiti, v nekaj dneh se je vtrdilo in dasi smo še vodo nanj nanašali ni bilo nobene nevarnosti. Seveda skrbi menda na svetu ne bo nikoli konec, druga me je začela mučiti, kaj ko bi kdo v tako jamo padel naj človek ali živina. Ograditi jo moramo. Tine je pripeljal dva voza smrek iz breitenauskega loga, pa jamo ogradil, po apnu smo pa vrgli malo prsti, da se ni sušilo od poletne vročine, Cez leto dni pripeljajo breitenauski hlapci zopet štiri voze apna, farovški in sosedje grejo tudi ponj, pa smo spet dobili 65 vag prav finega apna, v Potočno vas in D. Kamence pošljemo po gasilce in v dveh dneh je jama polna s kupom, spet jo moramo prisipati, da nam apno ne uide. Tako smo imeli velikansko jamo polno apna 568 vag. Ko se je vstrdilo, smo je pokrili z peskom za novo ceikev, tu se je mladilo in mastilo do 1. 1907 ko amo na spomlad začeli zidati novo cerkev. Bilo je voljno, mastno kakor maslo, zaleglo je še enkrat toliko, kakor na novo vgašeno. Dozdevalo se nam pa je, da ga je se premalo, zato smo 1. 1906 prilično vzeli 91 vag od Martina Berus posestnik v Daljnem vrhu. Gospodarji od tam in Gor. Kamene so je vozili, drugi nevozniki in Prečenčani pa gasili pa druge sosedne vasi. Jamo smo skopali nasproti zvoniku stare cerkve. Apno to, dasi ni bilo tako belo, je bilo tudi mastno, izvrstno za zid. Da bo enkrat konec te apnene zgodovine, naj še povem, da smo v jeseni 1907, ko smo že stavbo zgradili iz Ponikev pripreljali 180 novih vag (à lOO kil) lepega belega apna v stari jami smo ga vgasili. Po vahcdni polovici fare smo naprosili vozn kov, gasilcev pa v Prečni, Kal, Suhor, Ùeséa vas, Zalog. — Približno je bilo vt:ega apna 780 vag, veljalo je pa 21&0-76 kron, Upamo, da nam ga ne zmanjka za snaStenje, saj ga je pri zidanju ostalo 100 vag starega in novega imamo 180 kïintalov. Pač nam bo pa denarja primanjkovalo, prosim cenjene čitatelje, dobrohotno spomniti se nage nove cerkve. Do zdaj so darovali: G. Josip Zennik, Trst, 3 krone; vel. g. Mihael Bogulin, župnik na Velikem Gabiu, 60 kron; p. n. g. Jera Recelj v Konatanjeviei, 40 kron; Mramur Ivana, Novomesto 10 kron; Neimenovani 9 kron. Dobri Bog povrni mnogotero! (Da^e eledl.) --eattEise— Piše se nam: Iz Novegamesta. (Občni zbor kmetijske podružnice.) Dne 13. febr. se ]e vršil občni zbor kmetijske podružnice novomeške. Zbralo se je 22 članov, ki so sledili z vsem zanimanjem poročilu o delovanju podružnice kakor tudi razpravam navzočih zborovalcev. Iz porjčila o delovanju podružn ca puvzamemo, da so se vsi lanski sklepi izvršili od strani pndružnice in da se je ustanovila tudi Čebelarska podružnica na mnogoštevilno obiskanem shodu v Bršljina dne 28. julija p. 1, Podružnica je pospeševala vse panoge našf^a kmetijstva. Največ dela je imela s trtnico in s preskrbo vanje m kmetijskih potrebščin. V subvencijonirani trtnici, katero vzdržuje že deveto leto, se je pridelalo 131.100 ključev in 27.900 bilf. Članom podružnice ae je brezplačno razdelilo 3600 bilf, v trtnico uložilo 60 000 ključev, proda o pa 24.300 bilf in konzorciju z« atrat fic ranje trt 67.050 ključev. Ta konzorcij je pridelal 28 026 cepljerk in na novo pocepil 65.050 ključev. Vinstvo je pospeševala podružnica tudi s tem, da je v zvezi z mestnim županstvom priredita dne 26. oktobra vinski semenj, ki je bil s strani vinogradnikov dobro obiskan. Vinarske potrebščine, zlasti modro galico je to leto podružnica sama preskrbela. Oddalo se je vsega skupaj 10.600 kg modre galice za 8500 K. Sadjarstvo je pospeševala podružnica z oddajo lepega sadnega drevja, ki ga iz-gojnje v svoji drevesnici. Podružnica je pridelala lansko leto 827 visokodebelnih jablan; od teh je Članom brezplačno oddala 408, prodala pa 4l9. Razen tega je pridelalo 10.450 divjakov, ki so se deloma porabili za drevesnico, deloma prodali. Živinorttjo in mlekarstvo je pospeševala podružnica s prirejanjem gospodarskih shodov v Št, Jostu, Potavrhn, Stopičah, Brusnicah in át. Jernoju, kjer se je govorilo zlasti o važnosti obilnejšega pridelovanja krme kot glavne podlage bolj vspesoi živinoreji. V St. Joštu m Potavrhn se je razmotrivala osnova mlekarne na Grmu. Pridelovanje krme, se je pospeševalo zlasti tudi stem, da se je posredovalo nakupovanje umetnih gnojit: Oi jeseni 1. 1906 do k<>nci leta 1907 se je oddalo skupaj 169.200 kg umein h gnojil, kar je dalo denarnega prometa (v dohi.dkih in stroških nad 26 000 K ) Računski zaključek izkazuje 25.962 K 06 h v d h dk h in 24.442K79h v stroških, tako da preostajagotovine 1619 K 27 h. Od kiusorcija je pa še tirjati 387 K 70 h, tako da znaša ves prebitek 1906 K 97 h. Pri preilogah so ae stavili različni nasveti, ki so se po živahni debati skoraj vsi sprejeli. Ti predlogi so: 1.) da se izpremeni lovski zaktm- 2.) da se prepove prevažanje čebel iz kočevskega okraja v naše kraje na ajdovo pašo, ker nam delajo kočevske Čebele z ropanjem veliko šk')do; 3.) da se vpeljejo živinozdravniški tečaji Zi dobavo živi nozdra vnišk h pomočnikov, )otrebnih za pomoč pri težkih porodih m pri najnevarnejših bo-eznih; 4.) da se osnuje perutninarski odsek potreben za ustanovitev perutninarske zadruge ozir. podružnice. Po tem sporedu je sleIiio predavanje g. vodje Dolenca o pridelovanju zelenjave v novomeški ok ilici. Predavanje je bilo zanimivo in je rodilo po daljši debati, ki se je vnela o tem vprašanju, ta vspeh, da se imajo z »naprej prirejati na kmetijski soli na Grmu tudi tečaji za kmetske gospodinje in kmeiska dekleta iz okolice, v katerih naj se ptiučujejo o pridelovanju potrebne zelenjave. Sprožila se je tudi misel, da bi se lahko nekatere vrste zelenjave pridelovale v večji meri za izvoz (zelena, fižol v stročji) in da bi se pridobilo kak večji prostor za izdatnejše pridelovanje zelenjave za novomeške potrebe, v katerem slučaju bi bilo dobiti pripravnega vrtnarja od zunaj. Slednjič so se kazale skioptične slike o perutninarstvu, ki so izzvale mnogo zanimanja in pohvale med zborovalci. Razkazoval jih je pristav g, Zdolsek iz Grma. DomaČe vesti. (častno svetinjo) za 40 letno zvesto službovanje je prejel prečast. gospod Ivan Virant, kanonik v Novem mestu. (Učiteljske spremembe.) Na mesto radi bolezni na dopustu bivajoče učiteljice gospe Gabrijele Erker-Jereb v Crmošnjicah nastavljena je pomožna učiteljica gspdč. Leopoldina Zdešar kot suplentioja. — Učiteljica gspďé, Marija Habe ime-vanovana je na mesto radi bolezni na dopustu bivajoče učiteljice gspdč. Amalije Poljanec v Brusnicah kot aupleniinja. (Premeščen) je obče priljubljen pt»velinik tukajšnjega žandarmerijskega oddelka gospod Franc Had wig er. Kot njegov naslednik je prišel sem pijonirski častnik gosp. Josip Ebenhiih, kateri je prideljen za poskusnjo c. kr, dež, žandarmerijskemu poveljstvu št, 12. (Razpisana) je župnija Št. Peter pri Novem mestu do 19. marca t. 1. (Poročil) se je 26. febr. v Liubljani c. kr. vojaški inženir gospod Konrad Schegula, sin cbčespoštovanega odvetnika v Novem mestu, gosp. dr J. Schegula, z gospodično Štefanijo Doberlet. (Poročil) ae je dne 23. Sïeèna 1908 g. Alojzij Košir, mizarski mojster na Brodu z gospico Marijo Muliič, v Mmihelu pri Rudolfovem. Na venčku neveste in ženina je svirala novomeška godba. Prišlo je tudi 12 pevcev od rokodelskega društva, ter so novoporočencema zapeli prav ginljive pesmi. (Umrl) je na svojem gradu Hmelnik pri Novem mestu dne 17. febr, na srčni napaki g. baron Franc Wambold pl. U ras ta d t. Pozemeliski ostanki prepeljali so se 20. febr. na Prusko. (Umrl) je v Kainbachn pri Gradecn 18. febr. ob 9. uri zvečer po kratki bolezni na pljučnici po našem mestu in okolici dobro znani dolgoletni kletar čč. usmiljenih bratov v Kanliji č. g. brat Nikander Senekovič. Previden a sv. zakramenti za umirajoče, je blagi mož v 29. letu svojega Bogu dopadajočega poklica mimo v Gospodu zaspal. Pogreb vršil se je 20. febr. ob 10, uri zjutraj na pokopališču Usmiljenih bratov v Kainbachn. R. I. P! (Umrla) je v Litiji soproga tamošnjega župana gospa Franja Damjan roj. Bric. (Umri) je 28. febr. ob uri popoludne g. Karol Viktor Durini, trgovec in posestnik v Novem mestu, po daljši mučni bolezni, y 51, lotn svoje starosti. Pogreb bode danes 1, marca popoludne. — V noći istega dne umrla je ob Va^l- gospica Viljelm Da Sniolik, v mladostni dôbt 26. let. — Sveti jima ■veina Inč! („Narodna Čitalnica") priredi na pustni torek ma-«karado pod geslom „Vrtna veselica". V to svrlio se bodo vsi društveni prostori z zelenjem in lopami okrasili ter veselici primem ) izprem«nili; letošnje gfslo nudi mnskam širno polje izbire ter je pri&akovati, da bode število mask oat«lo na višini minolih let. Pristop imajo samo viibljeni ter »e morajo pri vstopu z vabili izkiizati. — Vabila bo se ře razposlala; kdor se ieli maškarade udeleiiti ter je bil pri razpošiljanju vabil prezrt, naj se blagovoli pri draštvenem tajniku dr, V. Pozniku radi vabila kot izkaznice zglnsiii. Vstopnina 1 K za osebo, 2 K z\ obitelj 3 oseb, nemaskirani plačajo globo, (Rokodelsko društvo) je priredilo prvo predpepelnično nedeljo zabaven večer. Vrli člani društva zo zapeti par krepk h pesmij, med njim) šaljivi predpasini nos, kateri je na njili naturmh nosovih diibil raznovrstne pr&v posebne podobe. Nato se je ig ala pred skoraj polno dvorano n kdar stara igra „Občinski tepček". Igriilcj so zvečine dobro znali in umeli svojo nal go. Oče župan se nam zdeli malo mlad m imeli 80 preneiea glas; a skrb ^'Upaiisko 80 globoko Čutili in k občinskemu delu znali naganjati in vabiti može tudi z dobrohotno gostijo. Sleparju je kaj prav priňel obljubljen a ne še napravljen občiniíki most. Z lahkoto se je igral z prestrašenimi občinskimi možmi in uzdrial čast komisarja, Se celo brjhtni občinski pisar se je dal premotiti. Dan, ko je imel ilorirati s svojo nedosežno zgovornostjo, se mu je spremenil v sitno blamažo. Jurca občinski tepček je bil pa seveda najbolj na mestu, Tuliko je bil neumen, kot mora občinski tepček biti, a vendar med vsemi najbolj pameten. On resi vso občino največjega bavbava, okrajnega komisarja. Nastopi so bili dovolj dobri, izgovarjanje pa se nam je zdelo malo preveč dolenjsko. Bes, da od kmečkih mož kdove kaj ni zahtevati, a slovnic, ka* terih je v naših dneh toliko, pa vendar ne smemo Čisto prezirati. (Prostovoljno gasilno društvo) ustanovilo se je v Đobljićah in je dotična pravita vže c. kr, deželno predsedništvo na znanje vzelo. (Društvo za otroško varstvo) in mladinsko skrb v sodnem okraju Vel Lašče se je osnovalo in so dotična pravila ic potrjena. Sedež ima društvo v Vel, Lnščah. (Podobar g. Franc Vodnik) se je nastsnil v Novem mestu ter ga priporočamo prav toplo prečastitim duhovnikom in slavnemu občinstvu, ter prosimo naj bi se hoteli pri nabavanju altarjev, prii-u'C, taberuhkeljnov itd. a svojimi naročili obrniti na domaČega umetnika. Seveda izvršuje tudi ra>no tako solidno kak(»r ceno In umetno vsa v njegovo široko spadajoča popravila. — Pri tej priliki opomnimo, da ni povsHm resnica, kakor se trdi, da se podobarska dela najboljše in najcenejše izvršujejo pri tujcili-nemcih na Tirolskem in drugod, Tudi Kranjci imamo mnogo nmetnikoï v vseh stanovih, katere se pa žatibog le rado prezira, da nimajo dela, ker niso zmožni. Toda nasprotno je resnica: jak) zmožni so naši obrtniki, toda dela vendar nimajo zato ne, ker se najraje naročuje v tujini, — Toraj podpirajmo domačine in kmalu se bodemo prepričali, da smo bili tudi doma prav dobro in še boljše postreiteni. (Model umirajočega Kristusa) je izpostavil na novo doĚli p<»dobar g. Fr. Vodnik v oknu knjigarne Urb. Horvat v Rudolfovera. Vabimo meščane in občinstvo v pogled, da se prepričajo, da je naš novi kipar pokazal s tem del^m svojo spretnost in nmetnîBko zmožnost. Sicer pa delo sam(» hvali mojstra. Želimo domačemu umetniku najveÈjega uspeha na Dolenjskem m Slovenskem, (Iz St, Jerneja.) V nedeljo 1. marca ob 3. nii popoldne predaval bode v Št. Jerneju g. c. kr. vin. nadzornik B. Skalický ® vinarstvu in novem vinarskem zakonu. V novi šoli se zberite kmetje! — v nedeljo 8 marca b^de pa I. roditeljski sestanek, opored; i. Ljud, Stiasny: O strahovanju otrok. 2. Karol Trost: ^orki pred Dunajem 1683, 3. Ljad. Stiasny: V Cahipad! — ločki 2. in 3, sla združeni z mnogimi skioptičnimi slikami, Komur mar dnljna izobrazba, komur 8o otroci njegovi pri srcu, da bi jih potem lepo vzgajal in k dobremu napeljaval, bode gotovo prišel. (Sv. birma) v ztezi s kanonično vizitacijo vršila se bode J letu 1908 po sledečem redu: V Žužemberku 3, maja, v Hinjah 4. maja, v Ambrusu 5. maja, v Zagradcu B, maja, v Selih 7. maja, y Doberničah 31. maja, v A,dovcu 1 junija, v Novem mestu do 21. junija, v St, Petru pri Novem mestu 18. in 19, julija, v bm^jeti 20. julija, v Brusnicah 22. iul ja, v Stopičah 23. julija, v ťodgradu 24. julija, v Smihelu pri Novem mestu 25, in 26. ju- lija (ob jednem se bode posvetil nov oltar), v Valtivasi 27. julija, v Poljanicih 28. julija, v Crmošnjicah 29. in 30. julija, v Soteski 31. julija, v Toplicah 1. in 2. avgusta, v Prečini 3, avgusta, v Mirni peči 4,avgusta, v Leskovcu 6. septembra, na Raki 7. septembra in v Št. Jerneju 8. septembra. — Poavečevanje nove cerkve v Sv Križu pri Kostanjevici se vrši 20. sept. 1.1. (Potresni snnek) čutil se je tudi v Novem mestu dne 20. febr. in sicer sedem minut pred pola osmo aro zjutraj. (Brusnice zdrav kraj.) Vkljub temu, da župnija .št«je 2000 duš, ni od novega leta še nihče umrl. Kdor hoče dolgo živeti, pridi v Brusnice! (Izseljevanje v Ameriko) iz političnega okraja Rudolfovo je letos skoraj popolnoma ponehalo. Mej tem, ko se je v pretečenem letu do srede februarja izdalo pri okrajnem glavarstvu 130 potnih lisov v ta namen, se jib je izdalj do 15. febr. t. 1. samo 14, (Uboj.) V Leskovcu pri Krškem so se fantje povodom neke svatbe, pri kateri so voglarili, stepli. Pri tem tepeža dobil je 23 letni Alojzi) Pire smrtni udarec po glavi, vsled katerega je drugi dan v bolnici v Krškem umrl. -H- Gospodarske stvari. — (Tridneven kmetijski tečaj na Grmu) priredi vodstvo kranjske kmetijske šole na &rmu pri Novem mestu od 8. do 10. marca t, 1, Pouk se bo vršil vsak dan od 9. do 12. dopotudne in od S. do 4. popoluđne in bo združen s praktičnimi razkazovanji. Pouk bo brezplačen in se ga more udeležiti vsak odrasel kmetovalec. Spored bo naslednji: V nedeljo 8. marca dopotudne od 9. do 12. ; O pridelovanju krme. Katere trave je sejati med deteljo po njivah in za napravo novih tra^mkov. Kje in kako je kupovati deteljno in travno seme. — Popoludne od 2. do 4.: O kmetijskem zadružništvu. Nakupovalne zadruge.— V poo-deljek 9. marca dopuludne od 9. do 12.: Živinoreja, Reja krav in njena važnost za povzdigo mlekarstva. Krmljenje molznih krav. Goveji hlevi, — Popoludne od 2. do 4,: Živinorejske zadruge s posebnim ozirom na praštčorejske in perutninarske zadruge, — V torek 10. marca dopoladne od 9. do 12.: Mlekarstvo, Prudaja mleka v mlekarne. Ravnanje z mlekom. Skupno izdelovanje in prodaja presnega masla. — Popoludne od 2. do 4. Zadružne mlekarne. — Vabimo vse napredka željne gospodarje, da se udeleže tečaja in da to naznanijo kakor hitro mogoče vodstvu šole. Gospodarji, ki se ne morejo udeležiti tečaja vse tri dni, se ga lahko udeleže ob posameznih dneh, a naj to naznanijo vodstvu. Vodstvo kranjske kmetijske sole na Grmu, dne 22. februarja 1908. — (Mah po sadnem drevju) naj se otrebi in odrgne, ker ni za drugo kakor za ákodo. Posebno starejša drevesa kažejo vse polno mahu, ker se prav nič ne čistijo. V takem malm se zareja vsakovrstna golazen in razni »kodljivci. Za čiščenje drevja od mahu nam rabijo tudi jeklene ščeti. — (Lišaj po sadnem drevju) je prav neprijetna prikazen. Tak« drevje postaja zanikerno in se močno napadene veje rade suše. Lišaj se kaie v vlažnih legah, najraje blizo gđi I * (Roparski napad.) V Toulnnu so trije roparji napadli nekega angleškega trgovca v bliimi kolodvora. Napad se je izvršil t»koj, ko je trgovec zapustil kol K ; t1£. ;; Uat Kolar, Btolni itehau 20K; vlfi. g. Leop, Podlojrar, kaplan JOK; y|fi, g. Peter Bohinjeo, iupnik 10 K. BIak- g- Ar. Knrol Slane, za dnigo polletje lOO E; blag. g. U. Skale, viSji iivi-noKiiravnik 10 K, Hlapec postiljon, prileten, trezen, posten in zanesljiv, ki zna brati in pisati se sprejme takoj. Kje, pove npravništvo tega lista, <42) lanez Prijatelj iz Vrhovega bo prodajal nakupljeno host« Lukenjvke graščine nad Novo Goro ali nad Stritarjem v Bukovji v nedeljo pred sv. Jožefom, t. j. 15. sušca 1908. Začetek ob 2, uri popoludne, ^mlje ali listje, za katero bo več kuncev, ■V Hoste je čez 26 johov in je že razdeljena v 22 parcel. W K obilni udeležbi se vabijo kupci. (32) Pas sv. Jožefa in sedem nedelj sv. Jožefu posvečenih. Lično v usnje vezana knjižica 1 K 40 h, po pošti 20 h več. — V založništvu J, Krajec nasi, v Rudolfovem. Loterijske številke. TRST, 15. februarja 86 14 61 76 6 GRADEC, 22. februarja 10 81 46 26 82 Dražbeni oklic. E 679/7 6 Pu Eahtevanjn MIhe Hrovata, poBestmka Regereevaii, sastopanega po «r. Karoln Siancn ? Rndolfovent, bg dBe 10. sušca 1908 dopoldne ob 10. uri pri spodaj oiiiamenjeni sodniji ? iibi St. 6 drařba zemljiSía vi, St, 287. It, o. Stra 118 k a vad, obstojeiega íe hiše St. 16 v Birčnivasi, a pudnra, vrtom in ujíto (Í0 a 2(ïm'i B pritiklluo vred, ki sfstoji !■ raziiej^a gospodarskega orodja. Nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi, je doloiiena mdnoBt na 8B4 K flO h,5pritik)ini na 1 K 10 I). NajmanjiSi ponndek inaSa 6fc9 K 94 h ; pod tem ineakoni se ne prodaje. Dražbene pogoja, ki se ob ecera odobré, in listine, ki se tičejo nepremičnin (»emljiSko-knjižni izpisek, hipotejrarni iïpisek, iepinek iz katastra, «enitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki želé kupiti, pregtedad pri spodaj ««oamenjeiii sodniji * iibi át, 6 med opravilnimi urami, Vraviue, battre bi oe pripuSiïale dražbe, je oglasiti pri lodoiji nai-poineje v dražbenem obroku pred BaSetkora diazbc. ker bi se sicer ne mogle »»veijaTljftti gledé ne pre m i En ine same, O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo aedaj na nepremiĚninali pravice ali bremena ali jih eadobe v teku dražbe-"ega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo » okoliSn spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujmo t,ej v sodnem okraju •taniýoĚega pooblaSíenea za vroĚbe. C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II., dne 7. januarja 1908. (41) Vabilo' na OBČNI ZBOR Jmhk posojilnice in hranilnice" registpouana zadruga z neomejeno zavezo v Mirni peSi ki bode v nedeljo, dne 15. marca 1907 ob treh popoludne v posojilniški pisarni. Dnevni red: —....... 1.) Predlaganje računa za 1. 1907 in sklepanje o razdelitvi tistega dobička. 2.) Volitev načel-stva in nadzorstva. (35) 3.) Nasveti. K ob)lni udeleičbi vljudno vabi Načelstvo. Obrtna zadruga (48) Načelništvo. Posestvo VABILO. Posojilnica v Ccnoinlji, registrovaná zadruga z neomejeou zavezo, imela bode svoj ledoi OBČNI ZBOR dne 8. marca 1908 ob 3. uri popoldne v svoji lastni hiši. Dnevni red: 1.) Poročilo ravnatelja o delovanji posojilnice. 2.) Prebere se poročilo o zvráeni reviziji posojilnice. 3.) Predlaganje raiSuna za 1. 1907 in sklepanje o razdel.tvi čistega dobička, 4.) Nasveti. Ako se ob dolofenem Času ne bi seslo zadostno število za-druinikov, vršil se bode drugi občni zbor isti dan ob 4. uri popoldne ravnotam z istim dnevnim redom in bode sklepal pravo-javno brez ozira n& število navzočih zadružnikov. K obilni udeležbi p. D. zadiuinike vljudno vabi Načelstvo. ve (37) 22-32 dve v Uudolfovem, dve na Drski poleg zgradbe nove železnice, so na prodaj ali v najem. Zraven so se drugi lepi vrtovi in gitspi^darska poslopja. — Več o tem pove Marija Nečimer v Hudolfuvem, za šolami št 60, in upravništvo „Dol. Novic." (33-8-1) sndni okraj novomeški naznanja svoiim članom, da občni zbor 1&. februarja 1.1. ni bil sklepčen radi premajhne udeležbe udov, ter se vrši drugi IS. marca 1.1. v gostilni g. Kopača v Novem mestu i Istim dnevnim redom, kakor je bil na zadnjih vabilih naznanjen, in bode sklepčen pri vsakem številu navzočih. . Uljudno se vabijo \si člani k polnuštevilni udeležbi, tudi *8ti, kateri niso morebiti po pomoti vabila dobili, Proda se posestvo iz proste roke v vasi Praprotna polica št. 7. Cena in prgoji izvedo se pri AnUina Verbiču iz Št. Jurja pri Kranju ali j-a pri lastniku. Janez Burgar (zdaj v bolnici v Kandiji pri Kudolfovem.) UČENEC ki je dovršil vsaj ljudsko solo, se takoj sprejme v trgovino z ielezuino. {393 1) Franc Guštin, trgovina z mešanim blagom v Metliki. (3&-2-1) s bišo in gospodarskim poslopjem ter njivami je na prodaj pri Alojziju Krlie v Vel. Bučni vasi st. 32, župnija Prečina pri Novem mestu. obstoječe iz treh sob z razgledom na glavni trg, predsobe, kuhinje in pritiklin, se da takoj v najem v popiej GustInovI hISI na glavnem trgu v Rudolfovem. — Več se izve pri lastnikih (15-0-4) Kopač-Paučič v Rudolfovem. s hišo in vsem gospodarskim poslopjem, s zraven »padajočim poljem, travnikom m hosto, je na prodaj na Vel. Cikavl št. 2 pri Novem mestu. ____Natančneje pove Janez Sladič ravno tam. 9eč lepih stanovanj v novi hisi se odda pod ugodnimi pogoji. Več se izve pri === <40-0-1) Jožetu Žibert v Žabji vasi. 200-1 líriítp Iriijirja J flnoirin " P" — Gnid Tolsti vrli, pošta „UIIBlUa. Sr,. Jernej. JOSIP RUDEŽ._(M-g-i) Dve njivi na mestnem poljul SB dajo v najem. AvgustaKalčIč. Kudoirovoh.gt. m. (2-1 OB) Tovarna strojev in železolivarna K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za žetev in košnjo, vltlev, mlatilnic, žitnih čistilnic in od-biralnikov (trijerjev), siamoreznic, reporezntc, koruznih robkarjev, drobilnih mlinov, paritnih kotlov, grozdniti in sadniti mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in iokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obročev. Popolne opreme opekarn, samotnih in tovarn za mavec. tÊf Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznanji, m Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poštnine prosto. Dopisuje slovensko. Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v LJubUani: J, ZSOXXlSltlč, Dunajska cesta ilev. 3t. Ženske lase scme^ane in resane kupii' jem po najrîiji ceni. Izdelujem tsa vl&Biiljaraka dela. V zalngi itnatn Ana toaletna miii, prave francoske pftrfume itd. B*Y-RUU ti>lEi>AÍEia proti izpadanju lai in prbat, odlikovana z 10 zlatimi kolajnami, HAARPETROL «a rast po-mladka. NUSIOL i( orehovega isvlečka za lase in brade čudovit uspeb, prekata vsa doiedanja barvila. Poleg tega priporofiara moj luani BRIVSKI SALON na novů ntejen z najnovejšimi higijeniřnimi komforti, a hitro, íwto indobro postrežbo, čelee mnogolirojnega obiska. Spoštovanjem se priporočam Ivan SveteC, (6-24-8) brlvac Irt vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti mestne hita,] Prfl» lepo posBstuD ^ i z vsem çcspodarakioi poslopjem, na glavni cesti, zraven župnijske ceikve Šmarjeta, Dolenjsko, z opeko krita hiša, v kateri se na-bajii ie v<>č let gostilna in prodajalna, vse t najboljšem stanu, Je na prodaj. Zraven spadajo njive, travniki, bosta itd. Natančneje se izve pri (27-2-2) Joh. Brekan, (Perger), v Šmarjeti, Dolenjsko. : Singerjevi šivalni stroji A ne samo za vse mogoče industrijske potrebe, ampak tudi S za vsa domača dela te vrste dobijo se samo pri nas : : Pazi naj se, da se kupuje stroje v naših proda-~ jalnah, ZZ Singer Ko. shcijsko društvo za šivalnE stroje v Rudolfovem, Glavni trg. irfi Podružnice v vgeh večjih mestih, stí Vil iivalni stroji, k! fih ponujajo pod imenom „Singar", «o ponarejeni po našam starejšem sistemu, ki ga sedanji novejll sUtemi rodbinskih strojev dalei presegajo po konstrukciji, delazmoinostl In trpeînostl. katere se vse lahko spozna po zraven stoječem znaku. Zemljišče primerno zii staube in ena hiia je ali vse skupaj ali pa tudi posamezDO na prodaj. Natančneje se izve pii Bernard Brulc v /abji vaai pri Novem mestu. (28-3-2) Steckexipf erd » lilijsko-mlečno milo Bergmanna & Co. DraždanI In Tečin n, L Je in ustane glaanm vsak dan doálita [iriiittalnic najuspeinejše v«eh uiedecioalnib nil proti pëgam bakur tudi v dusefifu in obranite« nežn«, mehke kože in rožnate polti. — Dobiva se po 80 T komad v vseh leliarnati, dnižerijab, pMfoiuerijah, trjt«-vinali mila in briviiicah. (1-8-6) iloliilo za noliup istr. vina. Fino pristno garantirano vino, već tisoé hektolitrov, belo, rudeÉe,. in črno od 36 v naprej postavljeno na tukajùnji átí. kolodvor proti gotovemn plačilu, je za prodati in se eksiedira iz vzorne kleti krÉč, vinarske zadruge v Vodnjanu. Geneza vagone po dogovom. Tro-pinovec in droienka (isir. kunjak) od 70 do 80 novfi. liter. Za kršč. vinnr. zadrugo: (&12-6) Ivan Pujman, poslovodja, Dignano, Islra. ^B Želodčne hapljice preje znane pod imenom Kopljice sv. Moplifl. sredstvo proti slabosti îelodca, osobilo proii koiikl In ujedanju v žeioifcu in trebuhu ter proti zaprtim vetrovom. Podpira prebavo teîkih, mastnih In preobilo užllih jedi. 1 duc. 4 K, S duc. 17 K, 10 duc. 3ZK poílnine prosto postavljeno na vsako pošlo. PruBim, izvolite ini poslati £e 12 steklenic „Želodčnili kajiliio", ktere nujno potrebujem, ker na moji osebi čudodelno demjeio- Božo Paziá, Kastel-atftri. — Proaim en dneat kapjjic, ker gem se pri dveh mi poslanih dncatih proprida), da iivratnu delnjejoia jili hoňem t.ndi »vujim prijateljem priporočiti. Niko Stražiíií, Baljíno polja. — Enakih dopisov, katerih vseh tu navesti ne morem, imam vel'ko in Ro vsakemn na upo-l^led. Te kapljice izdeluje sauio gradska lekarna v Zagrebu, radi te^a treba je pri narciiilili sledeč nataiiúen naslov napisati: {3-6-5) Eradslta ljekarna Zagreb, poleg trga sv. Marka VB. Odgovorni urednik, izdajatelj in saloinik Urban Horvat. Tisk J. Krajac nasi.