JLETEoJfBIKE DECEMBER 1980 — St. 24________GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA____________________LETO XXI. Leto 1981 - jubilejno leto - bo zahtevalo maksimalne napore vseh delavcev v predilnici, za dosego zastavljenih ciljev PRIHODNJE LETO 95 LET OBSTOJA IN DELA NAŠE TOVARNE lr[°> ki je zti mirni je bilo Hžko. C e upotevamo vso /'/<7 e nosi gos poda rs ki h Et,v' u,ko doma kot v svetu, " 'ko ugotovimo, da smo siabiliz.acijskib tokovih 'v< f!‘i družbenoekonomske-ka Življenja še dokaj ugodno "j »Wšno zaključili />o-' . ov»° k;o 1980. Vseh za-vijemli ciljev, ki smo jih 'ačetku leta programirali našem stabilizacijskem ’ r(>&ramu nismo v celoti V(,,,'irah. Nekatere sla- bosti so pognale preveč globoke korenine, da bi jih lahko v tem letu odpravili, z.ato je naloga nas vseh v kolektivu, da se v letu 1981, prvem letu novega srednjeročnega obdobja in letu ko bomo praznovali pomemben jubilej, 95 let dela naše tovarne še z. večjo vnemo in pridnostjo lotimo uresničevanja zadani h nalog. Kljub temu, da v letu 1980 nismo dosegli vseh zastav- ljenih programskih ciljev in to predvsem na področju doseganja proizvodnje, pa le lahko z. zadovoljstvom ugotavljamo, da smo se aktivno vključili v eno najpomembnejših nalog našega celotnega nacionalnega gospodarstva, t. j. vključevanje v mednarodno delitev dela. Na tem področju smo dosegli velike uspehe, saj smo naš izvoz. v dežele zn pa d ne ga sveta in dežele v razvoju dosegli M« iFSiiieiS v vrednosti za preko 10 milijard deviznih dinarjev in s tem izvoz, povečali za skoraj 100 %, v primerjavi z. letom 1979. Tudi prest rti kotiranje proizvodnje naših proizvodov, s tem da smo uspešno zaključili našo veliko investicijo, je -pomembno v razvoju našega kolektiva. Prav povečana proizvodnja česane preje, OE preje, sintetične in efektnih sukancev je pripomoglo k zadovoljivim finančnim rezultatom, ki se še posebno kažejo prav v zadnjih mesecih minulega leta. l.eto 1981, v katerega stopamo z. velikimi ambicijami, z. željo da bomo v celoti opravičili in dosegli o/nima/no proizvodnjo na novih strojih, ki smo jih pridobili z. zaključeno investicijo, ne bo lahko. Gospodarski tokovi v' svetu in pri nas so težki in zaskrbljujoči. Priča smo veliki gospodarski krizi, ki vznemirjajo ves svet. Zato je prav, da se zavedamo takšnega položaja in vsi kar največ pripomoremo, da kriza ne bi udarila po nas, da ne bi bilo potrebno zategovati pasu, temveč obratno, da bi sadovi našega visoko produktivnega in odgovornega dela bili osnova za naše boljše materialno blagostanje in vsestransko zadovoljstvo. Vsem delavcem želim, da bi v kar največji meri uspešno opravljali svoje delovne naloge, bili v letu 1981 srečni, zdravi in veseli. Jože Mirtič Sprejemali bomo plan predilnice Litija za leto 1981 Proizvodni del Na zadnjem delavskem svetu bomo sprejemali kompletni plan Predilnice Litija za leto 1981. Z njim bomo samo podrobneje povzeli temeljne odločitve temeljev našega srednjeročnega plana 1981—1985, ki smo jih sprejemali z referendumom, 25. decembra letošnjega leta. Tako ste z mojimi načelnimi podatki že bili nekajkrat seznanjeni, prav pa je, da o tako pomembnem aktu kot je letni plan, govorimo posebej. Izhodišče plana je načrtovanje takšne proizvodnje, ki jo bomo mogli realizirati na tržišču in s katero bomo dosegli tolikšen dohodek, da bomo z njim uspešno pokrivali osebno, splošno in skupno porabo. Tako želimo dvigniti naš osebni in družbeni standard v naj večji možni meri. Oglejmo si plan proizvodnje po kvalitetah in strukturi: v tor.;ih Predilnica 1978 Ocen? Plan Flnn 1°61 1980 1981 Ocena 19-0 Mikana preja 5-960 6.101 6.209 10 2 Česana preja 559 446 665 149 Skupaj 6.299 6.547 6.974 107 0 Nm 52,6 55,8 55,8 Asortiman - količina Mikana bomb. preja 5.217 3.174 5.017 95 Česana bomb. preja 559 446 665 14? Mikana stan. preja 17^ 54 - - Mikana sint. preja 2.569 2.875 5.292 115 Skupaj 6.299 6.5«7 6.974 107 Asortiman - struktura v % Mikana bombažna preja 51 48 45 Česana bombažna preja 5 7 10 Mikana stanična preja 5 1 - Mikana sintetična preja 41 44 47 Skupaj 100 100 100 Sukalnica Sukana preja 2.527 2.408 2.56? 1C-1 0 Nm 57,1 '4,1 75,1 hfektna preja 285 271 2 96 146 Previjalnica Previta preja 5.251 5.44 2 6.275 115 Lnojna preja previta 2. T,8 2.?62 161 Sukana preja previta ? . 7' 1 - .10' 2.cl •' 81 0 Na -'5,'' 7r/7 Iz tabele vidimo porast skupne proizvodnje enojne preje za 7 %. Pričakovana proizvodnja mora biti realna, ker je investicijska izgradnja končana, proizvodnja pa je dosti manjša od pričakovane. Iz strukture vidimo, da načrtujemo povečano proizvodnjo bombažne česane in sintetične preje ter preje efektnih sukancev, ki nam bodo dali boljši finančni rezultat na enoto proizvoda. Kvalitetnejši asortiment je tudi naš osnovni srednjeročni cilj, s katerim želimo poleg ostalih ukrepov doseči večji dohodek. Tudi porast proizvodnje sukane in previte preje raste vzporedno s povečano proizvodnjo enojne preje, previjalnica pa naj bi pre-vila celo za 15 % več preje kot v letošnjem letu. Usluge sukanja in previjanja načrtujemo po zahtevah kupcev. Najtežje pri planu pro- izvodnje je to, da jo načrtujemo s polno zasedenostjo proizvodnih kapacitet, da pa zaradi visokega odstotka bolniških izostankov in nenačrtnega oz. nasilnega izkoriščanja rednega dopusta nekaterih manj odgovornih rušimo kontinuiteto proizvodnje in s tem povzročamo zastoje oz. izpad proizvodnje. S kolektivnim dopustom oz. koriščenjem dopusta, kot ga predpisuje zakon, tako v proizvodnem in neproizvodnem delu pa želimo izboljšati red pri delu v delovni organizaciji in posredno ustvariti višji dohodek. V težavah, ki se nam obljubljajo s težko gospodarsko in politično situacijo v svetu, si bomo boljše življenje morali graditi sami! Tako bomo morali izboljšati organizacijo dela in z njo dosledno upoštevati medfazno soodvisnost proizvodnega procesa, varčneje delati z drobnim inventarjem in z osnovnimi sredstvi ter vsemi sredstvi oz. stroški, ki gredo v materialne stroške. V letu 1981 naj bi bilo 1140 zaposlenih. Ker pa vemo, da nas je trenutno kakih 60 manj, je gotovo, da bomo morali v naslednjem letu sprejeti manjkajočo delovno silo le v proizvodne oddelke, v naslednjih letih pa intenzivirati delo z vsemi možnimi ukrepi, ki delavca ne bodo dodatno fizično obremenjevali. Zahteve s o velike in odgovorne! O finančnem delu srednjeročnega plana s kazalci pa bomo pisali v naslednji številki našega glasila. Vinko Keržan Sodelavke iz predilnice II skrbijo za svoje lepše de ® ^ okolje. V garderobo so namestile lepo sliko maršala sveže cvetlice, želijo pa si, da bi pobelili še stene in 8 derobne omarice. »V lepšem okolju se človek bolje počuti, boljše volje je lažje opravlja svoje delovne naloge« so dejale. RAZGOVOR Z VODJI SAMOUPRAVNIH DELOVNIH SKUPIN V prejšnji številki smo objavili seznam samoupravnih delovnih skupin (SDS). Petintrideset jih je. Organizirane so po izmenah in oddelkih tako, da se lahko na kar najbolj preprost način sestajajo. Objavili smo tudi sezname vodij SDS — toda ne imen. Vodje so namreč kar po službeni dolž-uosti, bodisi mojstri posameznih oddelkov, vodje, upravnik, itd. Zdi se dovolj preprosto, da bi lahko bili sestanki pravočasni, spontani, da bi delavci uutili potrebo po razgovoru; skratka, da bi bili sproščeni, toda delovni in tvorni. Da se bo to uresničilo, Je pa veliko odvisno prav od vodij delovnih skupin. Nekatere, iz različnih oddelkov sem obiskal na njihovem delovnem mestu, in jim zastavil nekaj vprašanj, Odgovorili so: FRANC ŠEPEC — vodja SDS predilnice bombaža I., *• — 3. izmena: »Dosedanji način sestajanja na zborih delavcev je večkrat onemo-8°Cal, da bi posameznik po-^dal svoje mnenje. Temu J? Pa krivo tudi to, da se Judje premalo zanimajo, ekateri pa se ne zanimajo ®r menijo, da njihovo mne-Je ne bo upoštevano. Na ”°voorganiziranih SDS bo .Se b°lj po domače, čeprav e naša skupina še pre-enka. V njej je nad 50 so-tf6 vVcev* Večkrat bo po-ebno, da bomo organizirali ® dva sestanka, 1. in 2. nad-posebej. Sestanki v 0 med malico, najlažje ^bočni izmeni. Po končala*11 de*u ne bo mogoče, tuI, Jmamo dosti vozačev in 1 drugim se mudi domov. se mi, da bo organi-kar nJe sestankov skupin kri naP°rn°. Pričakujem le xk°’ pa je potrebna bod e Je upravičena. Težave skuVudi z jezikom. V naši J® kar 18 delavk iz g,h republik.« v^Rane POLJŠAK — tetij^ predilnice sin- Sedan -~ ‘zmcna: »Na do-Ve(in J‘b zborih delavcev je Za r^. Primanjkovalo časa gra^ Zi)ravo- Nekateri tudi he 'a ne preberejo in zato d'sku.°.rej'° s°delovati pri b°jiioIJl‘ Nekateri pa se ^rad; govoriti, največkrat Pris Prevelikega števila lUdj n,b' Prevladuje pa ner>je, da ne koristi, tudi če kaj rečejo. Po novem bo bolje. V manjši skupini se lažje izmenjajo mnenja. Pri nas je zaposlenih okrog 40 sodelavcev. Sestanke bomo imeli v nočnih izmenah. Ne bo težav s sklicevanjem. Take sestanke smo imeli tudi že sedaj, če smo reševali problematiko našega oddelka. Nekaj izkušenj že imamo. Sestanke SDS bi vodili vodja skupine, delegat delavskega sveta iz skupine in predstavnik 00 sindikata. Vsak bi deloval po svoji liniji. Bojim se že, da bodo 10 do 15jminutni sestanki prekratki. Ne bi bilo prav, da bi morali umetno prekinjati diskusijo. Do sedaj smo naše sestanke težko zaključili v tako kratkem času.« JANEZ BRIC — vodja remonta klimatskih naprav: »Dosedanji zbori delavcev res niso bili dobri. Tudi če je kdo kaj pametnega predlagal, ni o tem mogel prepričati delavk, ker niso razumele, vodilni pa so ideje lahko tolmačili drugače. Sedaj bo v manjših skupinah lažje razpravljati in tudi lažje kaj doseči. Kar se sedaj po tihem debatira, bo prišlo na zborih do izraza. Ne vem pa še, kako se bodo skupine med seboj povezovale. Sestanke bomo sklicevali po delu, mislim da bodo obiskani, saj bodo kratki.« MIRKO LOVŠE — vodja SDS predpredilni-ca, 3. izmena: »Dosedanji zbori delavcev so bili preobširni, ljudje niso mogli povedati svojih problemov, prostor je bil neprimeren pa še stati je bilo treba. Manjše skupine, ki bodo od novega leta dalje, so vsekakor primernejše. Mojstri smo tudi že do sedaj bili tisti, ki smo imeli neposreden stik z delavci in dosti več tudi sedaj ne bomo mogli narediti. Sestanke o delu smo že imeli. Povezovati se bomo morali s predstavniki sindikata in delegati delavskega sveta. Pomoč bo potrebna tudi od strani strokovnih delavcev, sicer skupine ne bodo uspešne. V naši skupini je trenutno 43 delavcev, če bomo delali 9. septembra (tovarniški praznik) za samoupravne sestanke, delavci ne bodo hoteli prihajati na sestanke ob prostem času, sicer pa bi jih sklicevali po delu. Pri nas ni vozačev. Težko pa si predstavljam sodelovanje z delegatom delavskega sveta, oz. sindikata, če ta ne bo resnično delaven.« VENO PAJER — vodja SDS obrata družbene prehrane: »Samoupravne de- lovne skupine bodo bolj jedrnate kot dosedanji zbori delavcev. Gotovo bo živahnejša diskusija in tudi več pametnih sklepov. Naša skupina šteje 21 ljudi. Na teh sestankih se bomo več posvetili lastnim vprašanjem — ne smemo pa se zapirati v sebe. Potrebno bo tudi širše povezovanje. Naša skupina dela v treh izmenah in zaradi tega bomo imeli težave pri sklicevanju sestankov. Težko bomo vedno vsi prisotni.« FRANC STOPAR (vodja SDS sukalnica 3. izmena) in JOŽE PRIJATELJ (vodja SDS sukalnica efektnih sukancev 3. izmena), sta povedala: »Dosedanji sestanki so bili masovni in zato ne- učinkoviti, bodisi da ljudje ne razumejo ali pa prevladuje mnenje, da ne bo veljalo kar bodo predlagali tako veliki množici prisotnih. Sestanki so bili bolj podobni predavanjem — samoupravne delovne skupine bodo bolj zaživele, ker je distanca med delavci in mojstri manjša kot med delavci in vodstvenimi delavci. Možno bo doseči več sodelovanja. Na proizvodnih sestankih bo prisotna samo-iniciativa, za ostale — samoupravne in sindikalne sestanke se bomo pa morali dobro pripraviti. Dobiti bomo morali nekakšne točke ali dispozicije o temi, ki jo bomo obravnavali. To bo zlasti potrebno, ko bomo obravnavali važnejše teme kot je npr. zaključni račun, investicije — saj bomo morali vedeti kje bomo dobili najboljše odgovore na naša vprašanja.« V sukalnici efektnih sukancev 3. izmena je zaposlenih 9 delavk, v sukalnici in previjalnici 3. izmena pa dosti več, kar 69. Sestanke bodo najlažje organizirali v nočnem času med malico, težje pa dopoldan ali popoldan. Tudi po delu bi težko zagotovili zadovoljivo udeležbo, saj je dosti vozačev. Tako mislijo o SDS nekateri vodje. Dobro bi bilo zvedeti še mnenje ostalih sodelavcev zato napišite svoje mnenje in vrzite v skrinjico Litijskega pre-dilca, ali pa pokličite int. tel. št. 76, da se bomo ustno pogovorili. M. M. jDk PREPECIMO HERODE! V minulem letu smo rešili 25 prošenj za stanovanje V letu 1980 so člani odbora za stanovanjska vprašanja oddali 25 stanovanjskih enot, od tega 5 sob, 11 enosobnih stanovanj, 8 dvosobnih stanovanj in 1 trosobno stanovanje. Rešene so bile naslednje prošnje delavcev za enosobna stanovanja: Pavline Ajdnik, Leopolda Frelih, Draga Kovič, Milice Kubot, Marije Kurnik, Vena Pajerja, Stane Senič, Nade Tadič, Zdenke Kaltak in Anice Janežič. Dvosobna stanovanja so oddali: Ademu Hasani, Ani Kralj, Cviji Ostojič, Ljubici Popovič, Milanu Slapničar, Ivi Šinkovec, Jožefi Zu-kič in Ivanki Železnik. Sobe so bile oddane: Nadi Antonič, Marjanu Klemenčič, Emsudi Krupič, Drini Trninič in Emilu Pajtler. Rešili smo tudi prošnjo za trisobno stanovanje Veronike Jerant. Za vsa oddana stanovanja je bila vplačana tudi finančna soudeležba v skladu z določili samoupravnega sporazuma o oddaji stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj predilnice Litija. Skupna finančna soudeležba je 426.199,75 din, toda vsa sredstva še niso nakazana, kajti delavci, ki morajo plačati visoko udeležbo, jo lahko plačujejo v obrokih. V letu 1980 je bilo nakazano približno 27 starih milijonov. Člani odbora za stanovanjska vprašanja pa so že razpisali novo prednostno listo, ki bo veljala od novega leta do 30. junija 1981. Po obravnavanju pripomb na predosnutek prednostne liste so sprejeli osnutek prednostne liste, na katerega imajo delavci pravico vložiti zahtevke za varstvo pravic na delavski svet delovne organizacije do 12. januarja 1981. Osnutek prednostne liste je bil objavljen v dnevnih informacijah, objavljamo pa ga tudi danes: Enosobna stanovanja: točk 1. Marija Blaj 329 2. Slavka Kastelic 287 3. Dobrenka Bregar 265 4. Anica Janežič 252 5. Jožefa Tomše 249 6. Ana Matez 246 7. Ferid Seferovič 233 8. Slavica Bukvič 227 9. Milena Milojica 220 10. Ljudmila Razpotnik 218 11. Marija Zidar 214 12. Rajka Sabljič 202 13. Tončka Pintar 199 14. Zorica Oliverovič 198 15. Marija Bračič 198 16. Bogdan Josipovič 193 17. Latinka Stojanovič 192 18. Snežana Krstič 192 19. Nada Handanagič 188 20. Kata Džigal 187 21. Ivana Kaplja 182 22. Dragica Radič 180 23. Dragica črček 178 24. Kata Primc 176 25. Desa Josipovič 172 26. Mara Džigal 164 Dvosobna stanovanja: točk 1. Matilda Kokot 301 2. FRANČIŠKA ČARMAN 260 3. Hazema Kantič 258 4. NADA NOVLJAN 235 5. Jožefa Balant 231 6. Kata Djedovič 213 7. Terezija Pajk 205 8. Ana Kelava 184 9. Ivanka Lovše 174 10. Vera Mustavar 170 11. Slava Bučar 168 12. Andja Mihajlovič 155 13. Marija Perič 155 Pripomba: Prosilki, ki sta na prednostni Isti za dvosobna stanovanja, pisani z velikimi črkami, imata prednost pri dodelitvi trosobnega stanovanja. Soba ali garsoniera: točk 1. Marija Hozjan 224 2. Ferida Kozarac 205 3. Danica Obolnar 199 4. Sejadeta Sinanovič 195 5. Mileva Tomaš 193 6. Dragica Milinkovič 184 7. Vasilije Todorovič 184 8. Seni ja Sinanovič 181 9. Fikret Oraščanin 172 10. Ifeta Džombič 167 11. Katica Bakovič 161 12. Sadika Kaltak 157 13. Stojana Stojanovič 146 14. Ani Škoda 143 15. Magda Šraj 141 16. Saida Kaltak 140 Zahtevke za varstvo pravic oddajte najkasneje do 12. Januarja 1981 v kadrovsko splošnem sektorju, tov. Vlasti Grom. Novoletne želje Ob izteku tega leta se nam je s pismom oglasil naš štipendist Sonči Globokar iz Zagorja. Napisal je: Spoštovani tovariši in tovarišice! Dovolite, da vam za leto 1981 zaželim zdravja in volje, za izpolnitev vašega težkega dela. Vsem tovarišem in tovarišicam sem hvaležen za podporo pri mojem študiju. V letu 1980 sem bil na praksi pri vas in videl, kako težko in naporno delo vas čaka vsak dan. Ob zgodnjih jutranjih urah sem se vozil v Litijo s predilniškim avtobusom. Videl sem utrujene mlade matere, ki so odhajale na delo, pustile doma male otroke. Težko mi je bilo pri srcu. Spoznal sem ceno, ki jo mora dati mati, da preživi družino. Sklenil sem, da postanem pošten in marljiv delavec. Se enkrat lep pozdrav! Sonči Globokar 61410 Zagorje ob Savi Kidričeva 17 Rdeči križ Slovenije redno organizira krvodajalske akcije po vsej Sloveniji. P tako tudi v Litiji. Vsi vemo, da z darovano krvjo rešujemo življenja bodisi doma al svetu, saj Rdeči križ pošilja kri povsod tja, kjer je to potrebno. Spomnimo se satn%l0 zadnjo tako pomoč, ki je bila poslana v južno Italijo ob zadnjem hudem potresu. * vsi, ki darujejo kri, izpričujejo svojo ljubezen do sočloveka in svojo pripravljcnos ^ magati povsod, kjer je to potrebno. Krvodajalskih akcij se udeležuje tudi velik° n iet delavcev, med njimi pa so tudi taki, ki so darovali kri že petindvajsetkrat in zC tridesetkrat. Prav je, da vam te delavce tudi predstavimo. To so: bn združenem delu nožna več oblik suspenza in sicer: 1. začasna odstranitev delavca z dela na druga dela oz. naloge; 2. začasna odstranitev delavca iz delovne organizacije. Obe obliki suspenza sta lahko obvezni ali neobvezni. Obvezen suspenz ureja zakon o delovnih razmerjih, neobvezen suspenz pa je mogoč takrat, kadar takšno možnost predvideva pravilnik o delovnih razmerjih. Obvezen suspenz Delovna organizacija mora začasno odstraniti delavca iz dela, na katerem dela, in ga začasno razporediti na drugo delo oz. naloge, ali začasno odstraniti iz delovne organizacije, če odstranitev zaradi zavarovanja dokazov ali v interesu kazenska postopka zahteva pristojni organ. Pristojni organ v tem primeru je javno tožilstvo ali sodišče. Enak položaj kot delavec, ki je v obveznem suspenzu, ima Ulili delavec, ki je v priporu. V teh primerih pristojni organ v delovni organizaciji mora ugoditi zahtevi javnega tožilstva ali sodišča in delavca odstraniti z dela oz. iz delovne organizacije. Pri obveznem suspenzu delovna organizacija ne more vplivati na zahtevo javnega tožilstva ali sodišča, zato delavec ne more zahtevati odškodnine od delovne organizacije, če se naknadno pokaže, da zahteva pristojnega organa o obveznem suspenzu ni bila upravičena. Škodo, ki je pri tem nastala krije pristojni organ, ki je neupravičeno zahteval suspenz. Neobvezen suspenz Pravilnik o delovnih razmerjih določa, da je lahko delavec odstranjen od opravljanja določenih del in nalog in začasno razporejen k drugim delom in nalogam v naslednjih pri merili: —- če je zoper njega uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja storjenega v delovni organizaciji. — Če stori tatvino na škodo delovne organizacije ali sodelavcev. - Če naklepno povzroči delovni organizaciji večjo škodo ali če svoje delo očitno neresno opravlja, — če izda poslovno skrivnost — če ne spoštuje varnostnih ukrepov pri delu, - če se nemoralno, grdo in surovo obnaša proti svojim sodelavcem. podrejenim ali nadrejenim, - če grozi sodelavcem ali hoče z njimi fizično obračunavati. Odstranitev od opravljanja določenih nalog sme trajati najdlje do dokončnega sklepa disciplinske komisije o kršitvi delovnih obveznosti. V izjemnih primerih, ko se disciplinska komisija ne more takoj sestati, sprejme sklep o odstranitvi glavni direktor delovne organizacije ali direktorji sektorjev. Za njihovo odločitev mora v roku treh dni potrditi disciplinska komisija, potem ko zasliši delavca in izvede celoten disciplinski postopek. V vseh primerih pripada delavcu v primeru odstranitve z dotedanjega dela osebni dohodek, ki je določen za dela in naloge, katerim je razporejen. Delavec je lahko odstranjen iz delovne organizacije: — če so primeri našteti v prejšnjem odstavku takšni, da tudi odstranitev z dela ne bi zagotovila nemotenega poslovanja ter reda in miru, — če pride delavec pijan na delo ali če pije med delovnim časom, — če delavec povzroči v delovni organizaciji nered ali pretep, — če je zoper delavca izveden kazenski postopek za dejanje, ki ga je storil na delu oz. v zvezi z delom, — če je predlagan zoper delavca disciplinski postopek, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. V pravilniku o delovnih razmerjih so določeni še drugi razlogi za odstranitev delavca iz delovne organizacije, ki pa spadajo pod obvezen suspenz. V vseh primerih ko delovna organizacija lahko odstrani delavca z dela ali iz delovne organizacije mora biti njena odločitev pravilna in zakonita. Če se naknadno ugotovi, da je bil delavce neupravičeno odstranjen z dela ali iz delovne organizacije, lahko delavec zahteva odškodnino, t. j. razliko do polnega osebnega dohodka oz. celoten osebni dohodek, če ga zaradi odstranitve ni prejemal. Svoj odškodninski zahtevek lahko poda v delovni organizaciji ali direktno pri sodišču. Ker gre za denarno terjatev, velja v vseh primerih zastaralni rok treh let. Odškodninske terjatve iz škod, ki jih je imel delavec zaradi kršitve drugih pravic iz delovnega razmerja Raznolikost življenja ne dopušča, da hi lahko obravnavali vse oblike varstva pravic delavcev, ker s tem preidemo iz področja samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev na področje civilnega prava in s tem na področje odškodninskega prava, kar ni namen tega sestavka. Kot primer bomo obravnavali le škodo zaradi neizkoriščenega dopusta. la škoda presega okvir denarne škode, ki se da izmeriti v dejanskem znesku. Če delavcu ne omogočimo uresničitev pravice do letnega dopusta, je delavec v tem oškodovan. Ker pa je v času, ko bi lahko bil na dopustu delal, je za ta čas tudi prejel osebni dohodek. Zato bi težko rekli koliko je bil oškodovan. Mislimo, da lahko delavec zahteva, da se mu omogoči izkoristiti dopust v naslednjem koledarskem letu, poleg tega pa še denarno odškodnino zaradi izgubljenega ugodja, ki bi ga imel v času dopusta. Denarna odškodnina predstavlja v tem primeru zadoščenje, zato jo določi sodišče glede na okoliščine vsakega primera posebej. Poudariti je treba, da so spori takšne vrste redki. Najpogosteje je v takšnih primerih obsojena delovna organizacija na povračili’ nadomestila osebnega dohodka v času dopusta, ki ga delavec izkoristi v drugi OZD. Odtegovanje pravice do dopusta v delovni organizaciji pa kaže na neurejene samoupravne odnose, ki jih je treba reševati po drugačni poti. z družbenim varstvom samoupravnih pravic h’ ne samo preko sodišča. ti (M i /; fc-V'" CM, k r' v' BREZ BCzeo Uveljavitev drugih pravic iz delovnega razmerja Druge pravice iz delovnega razmerja ima delavec na podlagi ustave, zakona in samoupravnega splošnega akta (npr. pravica do stanovanja, varstvo pri delu, nočno delo, pravice invalidnih oseb, disciplinski ukrepi). O uveljavljanju teh pravic smo že pisali. Zanje je skupno to, da se prvenstveno rešujejo v delovni organizaciji. Delavec se lahko pritoži zoper vsako odločbo in vsak sklep, ki aa stori delovna organizacija. Če njegov zahtevek za varstvo pravic (pritožba) v 30 dneh ni resen, ali če delavec z rešitvijo ni zadovoljen, lahko v nadaljnih 30 dneh vloži zahtevo za varstvo pravic pred sodiščem združenega dela. Kdaj ima i ^ lavec kakšno pravico, povc^ prej našteti predpisi, predvsi ■ -j_ K' d m’ vi ce- pa samoupravni splošni akt*, jih je potrebno poznati, prc1 delavec zahteva svoje p ra Res pa je, da delavci največ m _ svoje pravice zelo dobro pl’~ ‘)-jo, medtem ko na svoje dolz' . sli pozabljajo. Zaradi tega I haja do velikega števila m-l‘. trebnih sporov stva, kar bi se nezadi’vt,ljj dalo rešev^ z malo več potrpljenja m c 1 volje. Pravice in dolžnost' ^ torej neločljivi sestavin delovnih razmerij. Nadaljevanje prihodnji Milan Kaplja, dipl. "ir’ Nove mednarodne merske enote S 1. januarjem 1981 stopijo v veljavo merske enote mednarodnega sistema merskih enot (SI) in so zato določene enote z 31.12.1980 prepovedane oz. samo pogojno dopustne. V naslednji preglednici so navedene le nekatere najosnovnejše merske enote. 1. Dolžina enota: meter (m) izjemno dopustna enota: morska milja prepovedane enote z 12.12.1980: Angstrom (A) mikron (m) palec ali cola (in) čevelj (ft) jard (yd) 2. Čas enota: sekunda (s) izjemno dopustne enote: minuta (min) ura (h) dan (d) teden mesec leto 3. Masa enota: kilogram (kg) izjemno dopustna enota: tona (t) prepovedana merska enota: kvintal (q) funt (lb) long-tona (L/T) 4- Tlak enota: pascal (Pa) izjemno dopustna enota: bar (bar) prepovedane enote: tehnična atmosfera (at) fizikalna atmosfera (atrn)^ mm živosrebrnega stebrička (Torr) mm vodnega stolpca (mm H:0) Moč, energija, termični pretok enota: vvatt (W) izjemno dopustna enota: voltamper (VA) var (var) Prepovedana merska enota: konjska moč (KM) 6. Sila en°ta: newton (N) Prepovedane merske enote: dina (dyn) kilopond (kp) pond (p) ^ Energija, delo, količina toplote fnota: joule (J) izjemno dopustne enote: watt-ura (Wh) elektronvolt (eV) Prepovedane merske enote: erg (erg) kilopondmeter (kpm) s kalorija (cal) 8 Prostornina L“nota: kubični meter (m’) l/-.iemno dopustna enota: liter (1) Prepovedane enote: registrska tona 9 prostorninski meter (prm) Cn°ta: kvadratni meter (m:) l2jemno dopustna enota: ar (a) hektar (ha) Prepovedana enota: barn (b) 0 Električni tok en°ta: amper lit • frekvenca en°ta: hertz (Hz) A. Krhlikar CRGA/V/Z/IZA S I Lo vAfjje — osm A^CCr srrtiPTiz % z^>> % M V-7 * fM '! V v. k /u.»! ( U—p. UPOKOJILA STA SE Rekordno leto upokojitev se izteka. Novembra sta se k 34. upokojencem, iz leta 1980, pridružila še Ljudmila Zaman in Marjan Češek. Kot večina letošnjih upokojencev je Ljudmila Zaman dosegla 35 let delovne dobe oz. upokojila se je s polno delovno dobo. K nam je prišla 16. novembra 1945. leta in je bila med tistimi, ki so orali povojno ledino v naši tovarni. Najprej je bila snemalka v predilnici, kasneje je napredovala in postala predica. V oddelku predilnice je ostala do 1975. leta, nato pa je bila vrnil, je začel opravljati dela na delovnem mestu pakiranje in transport v vla-galnici, za tem je postal sestavijalec zabojev v zabo-jarni, kasneje kurir, nato vratar, od začetka letošnjega leta pa je delal v ekspe-ditu in razmnoževanju. Bolezen mu je preprečila, da bi še nadaljeval z delom. Upokojil se je invalidsko in ima 21 let, 10 mesecev in 17 dni delovne dobe. Služba za ekspedit in fotokopiranje. Iz te sobe se naš Predilec napoti proti našim domovom. Jože Merčon in Marinka Komo-tar lepita naslove na časopis. premeščena na nekoliko lažje delo. Postala je vla-galka v vlagalnici preje in tu ostala do upokojitve. Bolj razgibano delo je imel Marjan Češek. Zaposlil se je 1957. leta in najprej opravljal pomožna dela v zidarski skupini, čez dve leti in pol je za 24 mesecev oblekel vojaško suknjo. Ko se je avgusta, 1961. leta Kot vse ostale smo tudi njiju povabili na poslovilni razgovor in skromno zakusko, pa žal nista mogla priti. Tako jima nismo mogli stisniti roko v zahvalo za njun delež, pa naj veljajo zahvala in želje, napisane v časopisu, za enako tople in prisrčne. Na svidenje na vsakoletnem srečanju upokojencev! M. M. KNJIŽNICA V PREDILNICI LITIJA V Predilnici smo, na pobudo OO ZK skupnih služb, letos osnovali manjšo knjižnico, predvsem z namenom, da se knjige (družboslovne in leposlovne), ki so se valjale po vseh kotih oziroma so bile vsako leto znova v napoto v arhivu, zberejo na skupni prostor in se dajo v uporabo (branje) zainteresiranim delavcem v naši delovni organizaciji. V tern trenutku je v knjižnici okoli 550 knjig ali brošur oz. revij z okoli 230 naslovi. Knjige so razdeljene po tematiki, in sicer: — literatura NOB (je precej obsežna in se še stalno dopolnjuje. Posebno bi poudaril kronike vseh slovenskih brigad, ki so jih napisali partizanski komandanti oziroma borci); — literatura o Josipu Bro-zu-Titu (to je 30 knjig, ki opisujejo njegovo življenje in delo); — izobraževanje (tu so knjige s področja družbenopolitičnega izobraževanja. Vsak mesec prihaja tudi revija Teorija in praksa); — literatura o ZKS oz. ZKJ (tu so statut ZKS in ZKJ, stališča in sklepi posameznih kongresov in različna teoretična dela); — zbirka teorija in klasiki marksizma, ki naj služi za bolj poglobljen študij sodobne marksistične teorije in prakse; — delavsko gibanje (naslovi iz področja zgodovine delavskega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji). Knjižnica razpolaga tudi z nekaterimi leposlovnimi deli (knjige Prešernove družbe in podobno). Veliko povpraševanje je npr. po knjigi Dvajseti človek, ki opisuje vdor usta-ških teroristov v Jugoslavijo. Izposojanje knjig še ni polno zaživelo, mogoče je temu kriv tudi izbor knjig, ki je pretežno družbenopolitične vsebine, zato si tudi knjige izposojajo predvsem delavci, ki morajo pripraviti kakšen referat na sestanku npr. ZK ali sindikata v DO ali izven nje, oziroma tisti, ki študirajo ob delu in bi želeli določe "* teme iz tega področja podp ne j e preštudirati. Npr. prejšnje leto so bile te knjige dobrodošle udeležencem dopisne občinske politične šole. Vendar, kot sem že omenil, so v knjižnici tudi leposlovne knjige oz. dela, ki so lažja za branje in s tem primernejše za širši krog ljudi. Želeli bi, da bi v knjižnici imeli več aktualnih družboslovnih in leposlovnih del, vendar moramo tudi tu upoštevati stabilizacijsko politiko in se temu prilagoditi tudi pri nabavljanju novih knjig. Zavedamo se, da je knjižnica preskromna (tako po številu knjig, kakor vsebinsko) za zadovoljitev vseh »bralnih potreb«, vendar naj bi obisk v naši interni knjižnici bil samo uvod za obiskovanje občinske in morda še kakšne druge biblioteke in s tem za stalno prijateljstvo z dobro knjigo. Če pomislimo na dolge zimske večere, pa sploh. Ob tem bi rad poudaril še naslednje. V naši delovni organizaciji so zbrane le knjige, oz. literatura družboslovne in deloma leposlovne vsebine, pa je v naši delovni Koliko organizaciji še strokovnih in ostalih knjig, revij itd., in bi bilo tudi dobro, da bi bile sistematično zbrane in urejene na enem prostoru, in bi za dobivanje določenih podatkov potrebovali bistveno manj časa kot pa sedaj, ko je ta literatura »raztresena« po celi tovarni. Pa še nekaj temu zapisu na rob. Pri nas je precej delavcev, ki so študirali ali še študirajo ob delu in jim je delovna organizacija krila stroške za nabavo šolskih knjig-Mislim, da je pravilno, da t knjige tudi vrnejo v delovn organizacijo, da se P°.tei" lahko porabijo za naslednjeg študenta (dijaka), ne pa da z vsakega posebej kupujemo n * ve knjige. To prakso in)aj vpeljano v več DO. Tudi knjige bi bilo potrebno ur_ v Knjižnica je odprta ,vs torek, od 12.30—13.30, „ tega časa pa knjige izposl tov. Andrej Krhlikar v kadr sko splošnem sektorju t j tel. št. 79), ki ima tudi nov j seznam vseh knjig. Andrej Krhlikar OBVESTILO PD LITIJA Planinsko društvo Litija bo organiziralo tudi v prihodnjem letu vrsto lepih izletov. Zaenkrat cC lotnega programa še ne morejo objaviti, ker ga bodo sprejemali na občnem zboru, meseca marca. Vabijo pa vas na izlet, ki bo 11. januarja 198* Pohod po poteh partizanske Jelovice. Izlet vodita Marko Dernovšek in Tine Brilej. Prijave za ta pohod pobira Štefka Lipužič — (administracija proizvodnega sektorja — int. št. 56) do vključno torka, 6. januarja 1981. Pri Štefki Lipužič lahko tudi poravnate članarino Planinskega društva Litija, za naslednj vabijo pa tudi nove člane. P. D. Litija Martina ^Kral f^Alolzha Vehcmc^Nik^ Stamiu 6 t"' Teržan (predsedmk in odgovora, uredn.k), Branko o-, So člani kolek ivi in uDokoienri hS, ’ S" $*7*mez Tišler, Rafaela Mele in Matic Malenšek (uredn.k)- dob.jo elan, kolektiva m upokojene, brezplačno na dom. T,sk: GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1.700 izvodov.