288. Številka. XXIII. leto, 1890. Ishiija vvftk dan *v«>cr, ts\ic»6i nedelje in praznike, ter velja po poŠti pivjornnn za »vstro-ogcrsk e dežele M vse leto 15 gld., M pol leta 8 gld., za četrt. Inta 4 t»ld., za jeden uu&sec l glcl. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse let.o 13 gM., za četrt leta 3 g\d. 30 kr., jsden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa h«> po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več,, kolikor poStniua znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat uli večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah 6t. 12. DpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. i. vse administrativno stvari. Iz državnega zbora. V sobotni seji došla |o zbornici nota Buchov-skega okrajnega sodišču, da se dovoli sodoijski postopati proti poslancu dr. Millerju zaradi prestopka zakona ti živinski kugi. Potem je došel še zakonski načrt h katerim se podaljša zakon z dne 31. marca 1875 1. o začasnem oproščenji koikarine in pristojbin, potem o olajšanimi postopanji pri obravnavah zastran izbrisa manjših vsot iz zemljiških knjig. Poslanoo Popovski poročal je o zakonu glede ukvartiranja bosenskih vojakov v tostranski državni polovici. Ta zakon pravo za pravo za nai nema nobenega pomena, pač pa za Ogersko. Po nekih zakonih iz prejšnjega stoletja no smo brez dovoljenja ogerskega državnega zbora stopiti nobena tuja vojska na ogeraka tla. Zatorej bo tudi vlani ugovarjali Ogri, ko so se hotele bosenske čete skozi Hrvatsko, torej preko ozemlja krone sv. Štefana poslati na Dunaj. Zaradi ogeiskih ugovorov so se potem morali vojaki iz Bosne poslati po morji v Trst od tara pa na Dunaj. Da pa ne bode več tacih zaprek, je vlada ogerakemu državnemu zboru predložil omenjeni zakon. Zaradi paritete z Ogersko predložil so je tudi avstrijskemu državnemu zboru. Zakon vsprejel se je brez debate. Poslanec lvlucki je potem poročal o predlogi, s katero se veljavnost zakona z dne 27. aprila 1887. o pretkrbovaojl vojaških vdov in sirot razširi tudi na vdove in sirote vojaških oseb, ki so bile že 1887 1. v pokoji. Poslanec Derscbatta je obžaloval, da ne veljavnost zakona ne razširi tudi na one vdove, katerih soprogi so omenjenega leta že bili mrtvi, iu priporočal, da bi se predloga v tem zmislu pre-menila. Poslanec Popovski je pa omenil težav, na katere je zakon zadel pri ogerski vladi. Oe bi ga še razširili, bi ga ogerski državni zbor ne vsprejel. Poslanec Jaques je predlagal resolucijo, da naj vlada v kratkem predloži novo predlogo, s katero se omenjenega zakoua veljavnost razširi tudi na vdove iu sirote častnikov, ki so do 1887. leta že umrli. Vsprejel so je zakon, pa tudi Jaquesova resolucija. Potem je državni zbor nadaljeval posvetovanje o Roscrjevem predlogu glede osnove državnega zdravstvenega urada. Prvi je spregovoril poslanec Neuber. Govoril je o sprijenih živilih. Pri Dunaji je tiad 7000 kietij, v katerih bivajo ljudje. Otroci spe na sočivji, katero se drugi dan pelje na Dunaj na trg. Tako sočivje je pač prava delikatesa, ker se je malo omečilo. Veliko slej)arije gode se z mlekom, četrtina otrok pomije, ker uživa mleko nezdravih krav ali pa drugače sprijeno. Kakšno je Hurovo maslo, govornik ueče praviti, da ne spridi gospodom slasti, kajti nihče bi ga ne jedel, če bi vedel, iz česa je stlačeno. Nadalje pripovedoval je ob umetnem vinu, katero se posebno na Dunaji znotraj mitnice nareja, da ni treba plačevati užit-nine. Umetna kava ne dela iz prsti, apna in bobove moke. Koncem je govornik priporočal resolucijo, da se osnuje državni zavod za preiskavo živil. Vitez Wiederaberg je proti osnovi državnega zdravstvenega urada, ker bi se s tem le uvel biro-krutični aparat. Tudi taka centralizacija v zdravstvenih zadevah ni umestna v Avstriji. Razmere v Nemčiji so drugačne, nego so v Avstriji. Znanstvene preiskave naj se izroče vseučiliščem. On ima tudi finančne pomislike proti osnovi tacega urada, ka-kerfinega je nasvetoval dr. Roser. Ko je še govoril poročevalec in tudi svaril pred preveliko gorečnostjo za Kochovo zdravilo, katero se je večkrat pri debati omenjalo, vsprejele so se resolucije, katere je nasvetoval odsek, potem pa resolucija poslanca Kindermana glede premembe učnega reda za medicince, resoluciji poslanca Roser ja zastran priporočanja in prodaje tajnih zdravil ter ohranitve razstrelil, resolucija poslanca Neuberja zastran osnove posebnega urada zu preiskavo živil. Državni zbor je sedaj prešel k posvetovanju o zakonu registrovanih pomočnih blngajnic. Proti zakonu je najprej govoril dr. Kaizl, ki vidi, da se daje policiji prevelika oblast. Dr. Spaček pa vidi več dobrih stvarij pri predlaganem zakonu, ki bode koristil ne le delavcem, temveč tudi malim obrtui-kom. Ker je bdo že precej pozno, se je obravnava prenehala. LISTEK. Lov na medvede. Humoreska. Spisal C uc u rb i tar iua. (Dalje.) „Če bo dober koš, grem — lačen pa bi ne hodil rad za medvedia, odgovori Bazmus, tudi lovec, vender rajši z vilicami nego s puško, z nekakim poželjivim smehljajem ter skrči usta in zasrka tako, kakor da bi najžlahtnejšo pečenko obiral. Njegov trebušček pripoveduje, da je že marsikateri puran-ček v njem našel svoj grob. „Pri moji veri" pravi zopet Gerlajnik, ter udari s pestjo po mizi. „Ča pridejo medvedje k meni — ti bodo j>roč —." „Kuj se boš ti tako širokoustil, uboga muha!" ga zavrne naš Pavle. „Bežal boš, kolikor te bodo pete nesle." „Veš kaj, Pavle — to je pa res — streljal bom, streljal gotovo, dvakrat, potem pa ne bom gledal, ali s ni zadel, ali 'ne — zbežal bom bliskoma k sosedu - —u ,.Če k meni pridejo medvedje*, de Pavle, „hom tako sigurno dva ubil; — jaz streljam na 150 ko rakov tako, da ti zadenem piko na medvedu — tretjega bom pa tako s figo v zobe dregnil, da bo znak nazaj pal" Na te besede nastane splošen smeh, še naš Pavle se je prav srčno smejal, kar je j»ri mem redka prikazen. — »Torej pjjmo še jednega „Štefana" na medvedovo kožo!" „Dobro, dobro, živeli medvedje!" Ta nštefauu pa ni imel dna, kajti uatakalo se je iz njega do pozne noči. Družba se razide. Grlajnik spremlja goste do veznih vrat — kar ga Kozamernik potegne malo na stran ter mu šepeta na uho: „Znaš — jaz grem na lov, ampak le pod tem pogojem, da bova midva skupaj stala — jaz sem oženjen — pa človeku se vender žeua smili, — otroci. Ko bi se kaj zgodilo — jaz se nič ne bojim — prav nič, — pa se ne ve, kaj pride — medved je medved, razumiš, — le pod tem pogojem grem — mi je tudi žena tako rekla, 8 katero sem se posvetoval — pa ni treba tega nikomur povedati —.u „Ha, te ima" norčuje se Gerlajnik. — „Pa naj bo, no, ker si ti — nočeva biti soseda — samo Koncem seje je poslanec Pininski stavil predlog z načrtom zakona, s katerim se uvedejo nekatere kazenske določbe glede podjetij za izseljevanje. Poslanec Reicher in tovariši interpelujejo vlado zastran železnice po murski dolini. Poslanec Ebenhoch jo pa interpoloval vlado zastran podporo nožarski industriji v Gorenji Avstriji. Danes ima državni zbor zopet sejo. Na dnevnem redu je mej drugim budgetoi provizorij. Bode li kaka debata pri tej priliki, se ne ve. Levica in desnica baje nameravata brez debato dovoliti pro-vizorični budget. Le Mladočehi bi utegnili sprožiti debato, Čbodo ti začeli govoriti, bodo jim seveda tudi druge stranke odgovarjale. Po deželnih zborih. VII. V Galiciji v deželnem zboru ni bilo posebnih dogodkov. Rusinom odrekala se je jednakopravnost, in ni se jim dovolilo niti poročati v svojem jeziku, kakor v prejšnjih zasedanjih. Poljaki so po stari navadi kazali se nasprotnike Rusinom. Želje rusinske so se odbile, ali se je pa stvar skušala zavleči, kakor je baš ugajalo veČini. Noben človek bi ne bil slutil, da se pripravlja sprava mej jioljskim in rusinskim narodom. Ali za kulisami se je vender nekaj tacega snovalo. Rusinski politiki Rornančuk, Teliševskij in SjeČinski ter metropolit Sembratović pogajali so se z vlado, iu sicer na svojo roko, ne da bi bili drugi poslanci kaj vedeli o tem. Dognalo se je neko sporazumljenje, o katerem pa še ne verno, kakšno da je. Le to vemo, da je vlada obljubila gledati na to, da nekaj več Rusinov pride v državni zbor in tudi morda nekaj več pravic dobi rusinski narod v šolskih zadevah. Pri badgetni debati so omenjeni rusinski politiki razkrili, da se je nekaj za kulisami dogovarjalo V svojih sicer precej nejasnih izjavah so se odrekali simpatijam Rusiji in zagotavljali lojalnost Avstriji in katoliški cerkvi. Pa pri tej d' hati se je pokazalo, da se omenjeni rusinski politiki nese pogajali v imenu rusinskega kluba, da celo klub za ta pogajauja vedel ni. Rusinski poslanec Antonjevič glej, da se pred medvedi ne boš tako ustrašil, kakor zadnjic pred zajcem — kar ves bled si pritekel k meni — ..* „Ti pa glej, da ne boš zopet mej potjo buče streljal, kakor ti je navuda — „Jih ui več — sicer patt, bo obrne proti družim, Bklobase ste pač vsi seboj vzeli?" „Smo", zadoni od vseh strauij. „Torej na svidenje !" Vsak jo maha proti svojemu domu. Še ni dan zvonilo, ko že Kozamernik, od glave do nog oborožen, štrpica po mestu ter budi lovce. Skrbi mu neso dali spati. „Je li Vaš gospod že ustal?" »Ravnokar so od gospe slovo uzeli, pa so proti — —* „He, Jaku, še spiš !a „Koj!" Prižge se luč, katero pa hitro nekdo up;hne. Nežni glas zadoni: „Ne bo Bel — ga glava boli — „A, tako — ti prokleti medvedje!" — — „Ustani, Janko, gremo!u Nič odgovora. „He, kvišku, ali ne čuješ!" Vse tiho. Kozamernik začne razbijati — neko je ostro š bal vBe, kateri so se pogajali za hrbtom klubovim Očeviden je namen teh pogajanj. Vlada hoče napraviti razpor mej Rusini. Razločiti hoče one, ki bo za ruski pravopis, in one, ki so za fonetično pisavo rusinščine in se bolj nagibajo k nazorom zapadne Evrope. To je morda tudi dosegla, kajti bili so mej rusinskiini poslanci po omenjenih izjavah precej burni prizori. Nekateri so zahtevali, da se skliče klub, predsednik Romančuk pa tega ni hotel, vedoč, da nema večine za Beboj. Napravljen je razkol me) obema frakcijama ki se ne bode dal zopet zagladati. Za spravo mej Pol;aki Rusini itak ni šlo. Da se je kaj tacega nameravalo, bili bi se povabili zastopniki obeh rusinskih frakcij, potem pa še Poljaki. Brez Poljakov, ki imajo večino v deželnem zboru se itak dosti storiti se da. Tako je pa vlada s svojim postopanjem le zasejala nove prepire v Galiciji. Poljaki so nevoljni, da je vlada se podajala za njih hrbtom, večji del rusinske stranke pa tudi, da se nekaterniki pogajajo z vlado o tako važnih upr;>šanjih, ne da bi druge uprašali. Poljski listi vidijo v tem, da vlada sama hoče nekaj dovoliti Poljakom brez dovoljenja deželnega zbora, kračeuje gališke deželne avtonomije, staro-rusinski listi pa očitajo Romančuku in tovarišem, da so za skledo leče prodali svoj narod Poljakom. Taaffeu menda ueso še zadostovali prepiri, katere je prouzročil h spravo na češkem, zato je zaukazal, da se uprizori jeinaka komedija tudi v Galiciji, da se tudi v tej deželi razvnainejo vse narodne strasti. S tem, da sejejo razdor, hočejo nekateri krogi uničiti vfe sile avstrijskega slovanstva, da ga tako pripravijo za tajstvo. V Galiciji je pa še šlo za to, da se potrgajo vezi, katere je imel rusinski narod z velikim ruskim narodom, da Rusini izgube tako moralično moč, katero so zajemali iz ruskega slovstva in sploh iz razvoja vsega ruskega nuroda. Prevelik upliv Poljakov pa tudi nekaterim gospodom na Dunaji ui ugajal, kar se je pokazalo, ko se je izdal znan ukaz učnega ministra, v katerem se je izrekala graja gališkemu Šolstvu, ker baje premalo goji avstrijsko zgodovino. Naj rajše bi povsem zatrli moč slovanstva, zato pa huj-skajo si jvanske narode in slovanske stranke drugega proti drugemu. Mi pa jako dvojimo, da bode taka politika v korist državi. Ž njo se ne pospešuje zadovoljuost avstrijskih narodov, brez zadovoljno^ti prebivalstva pa država ne bode močna. Zato mi obžalujemo akcijo, katero je vlada začela v Galiciji zunaj deželnega zbora v škodo slovanstvu in v škodo državi. Politični irazgied. Noti-aiij«* dežel«. V L j ubi ja ni, IG. decembra. Ljudsko števil Jenje. Predsednik češkega deželnozbor. kluba na Mo-ravskem dr. Šrom izdal je oklic na prebivalstvo češko na Moravskem, da pri bodočem ljudskem Številjenji naj naznani češčino kot ohčevalni jezik, da svet izve, koliko je Slovanov na Moravskem in godrnauje se čuje iz sobe — druzega nič — Kozamernik gre. „Ta je lepa" misli sam pri sebi. „Torej grem sam na medvede! — Nič ne de, hajdimo, pogmm veljal" — — Pride na zbirališče. Lovcev je že precej zbranih. „Kje so pa Še drugi?" ga vprašajo vsi. Kozamernik pripoveduje, kaj je doživel. Na to veliko krohotanje. „Strah jih je, strah!" — „Znate" pravi Grlajnik ,Bazmus je dejal včeraj, da ga ni treba buditi, ker imam sam „ve kerco" — jaz pa vem, zakaj se je pustil po tej buditi, — da bode svoje tri klobase, katere je bil včeraj saboj odnesel, pojedel —." „0, kaj si tudi ti tukaj, Grlajnik — kaj ti je Žena puBtila ?" ,Vse v redu, vse v redu." — — „Dobro jutro goBpod malo kasni ste! „Naj koklja brcne vse, ustal sem že ob uri, pa sem do /daj škornje obuval, desetkrat jih ob tla zagual, pa ni nič pomagalo — zdaj mislim, da bo."-- „Smo vsi skupaj? — Saj tako ne bo nobenega več — kar naprej, čas je drag — ogreli smo se dovolj — čaj je bil izvrsten." ^Dalje prih.) kaka krivica «e jim godi. Želeti j*, da bi ta oklic imel kaj uspeha, ker bodo nasprotniki gotovo vse sile napeli, da bi kaj Slovanov upisali za Nemce. Posebno na Moravskem se bolo Nemci prizadevali, da bi izkazali kolikor je moč nemškega prebivalstva, da bi opravičili večino, ki jo imajo v deželnem zaBtopu. Mentole vulitve v Umu. Pri dopolnilnih volitvah za mestni zbor v Brnu voljeni so samo nemški liberalci. Čehi se volitev ueso udeležili, ker nemajo upanja, da bi pri sedanjih razmerah zmagali v kakem razredu Mestna uprava bode torej tudi nadalje v čiato nemških rokah in se ne bode ozirala na interese češkega prebivalstva. Veliki l>unaj Zakon o zjedinjenji predkrajev dobil bode baje okrog Božiča najvišje potrjenje, potem se bode pa takoj razglasil. Za volitve mestnega zbora Veliko-dunajskega se že delajo priprave. Okrajna glavarstva predkrajev, ki se spoje z Dunajem, bo že dobila potrebne ukaze. Shod ogcvskih škofov. Kardinal Sitnor sklical je v Budmi na 16. dan t. m. shod vseh škofov ogerskib, da se posvetujejo, kako naj dalje postopajo glede ukaza naučnega ministra o upisu otrok iz m"šanih zakonov v matrične knjige. V gusjiodski zbornici sprožil se bode namreč razgovor o tej stvari pri budgetni debati. VdiaaiJ^ iHr&i*ve« Slavkov in Jladoslavov. Bttdoslavova organ »Narodni prava" je nedavno hudo napal predsednika sebranja Slavkova, očitajoč mu razne sleparije. List je priobčil mej drugim neko jnsmo iz 1871. leta, ki je bilo pri-občeno v „Svobodi", katero je isti čas izdajal Lju-bau Karavelov v Bukureštu. V tem pismu se Slav kov opisuje v kaj neugodni luči. Slavkov je Rado-slavova pozval zaradi tega na dvoboj, toda ta dvoboja vsprejeti ni hotel. Rekel je, da se s takim človekom, kakor je Slavkov, ne bfje. Predsednik sebranja bode sedaj po drugem potu moral iskati zadoščenja. V Sofiji se za to afero jako zanima prebivalstvo in je vse radovedno, kako se bode razmetala. liazpor mej Porto in patrijavkatom. Patrijarh je bil prisiljen sporazumeti se s Porto. Iz Makedonije So mu prihajala poročila, da je duhovščina že nevoljna zaradi njegovih naredb, ker je zgubila mnogo dohodkov. Tudi nižja duhovščina ni mogla razumeti, kaj je povod patrijarhovemu postopanju Će bi patrijarhat ue bil odjenjal, bi bito utegnilo več makedonskih svečenikov prestopiti iz grške v bolgarsko cerkev. Dosegel bi se bil torej nasjn'oten uspeh kakor se je nameraval. Ptipe# in Italija. Papež je imenoval odbor iz dveh kardinalov in treh neduhovnikov, kateri bode imel voditi politično gibanje v Italiji. Kakor se govori, se bode kmalu izdal iz Vatikana migljej, da se imajo katoliki udeleževati vseh političnih volitev v Italiji. Abesinija in Italija. Odnošaji mej abesinskim kraljem Mene!ikom in Italijo neso več najboljši. Kralj že preti Italijanom z vojno. Krivo temu, da so se razmere poostrile, je baje to, da se tekst pogodbe, ki jo je sklenil z Italijo ne ujema v abesinskem izvirniku in italijanskem prevodu. V abesinskem izvirniku je, da se kralj more posluževati italijanskega posredovanja pri občevanji z druzimi vladami, če hoče; v italijanskem prevodu je pa, da je kralj privolil, da Be bode posluževal italijanskega posredovanja pri občevanji z druzimi državami. Ko je kralj izvedel za to razliko, je pisal italijanski vladi jako ostro pismo, v katerem Italijanom očita, da so ga oslepurili. Dopisi. I a Oratlca 14. decembra. (Prešernova slavnost akad. društva „Triglav" dne 10. decembra.) (Dalje in konec.) Ob jednajstih bil je oficijalni del končan in po kratkem presledku prevzame cand. prof. goBp. Gestrin predseduištvo zabavnega dela. Najprej zahvali se stud. med. gosp. Bleiweis v lepih besedah gosjietn in gospodiči-nam, da so blagovolile udeležiti se Prešernove slav-nosti ter veliko pripomogle, da je veB večer dobil zares slavnostno in veselo lice. — Cand. med. gosp. Konec ni k nazdravi našim drž. in dež poslancem, želeč, da bi jim sreča bila mila pri trdi boritvi za pravica zatiranega naroda slovenskega. Odgovori mu drž in dež. poslanec gosp. M. V oŠ n jak in napije slovanski vzajemnosti, katere krasno sliko podaje nam denašnji večer. Drd. iur. gosp. Fon izreče srčno zahvalo zastopuikoma akad. društva „Slovenije", ki ima v veliki stolnici gotovo še težje stališče, kakor pa „Triglav" v Gradci. Cand. iur. gosp. Karti n pozdravi akad. društvo „Hrvatsko", ki je zopet izvolilo sedelovati in pomagati, da se je slavnost tako sijajno vršila, in izraža iskreno nado, da bi ista sloga mej „Triglavom" in „Hrvat- sko", ki je vladala do sedaj mej njima, se tudi v bodoče ne razrušila, temveč razcvela v prospeh in srečo Hrvatov in Slovencev na vseučilišči in v domovini. Stud. med. gonp. Krušič napije poljskemu akad. društvu „Ognisku", želeč, da bi tudi Poljakom, ki imajo toli sijajno zgodovino, zasijalo zopet solnce zlate prostosti. Stud. iur. gosp K rančič zahvali se srbskemu akad. društvu „Stražilovu", katero se je udeležilo korj>orativno današnjega večera, poudarjajoč vrline in prednosti srbskega naroda na slovstvenem polji in njega junaško zgodovino. Cand. iur. gosp. Se liska r pozdravi zastopnike čilega in hrabrega ua-roda bolgarskega, na kar z velikim naudušenjera znpojo pevci in tamburaši „Šumi Marica". Konečno napije še cand. iur. gosp. Ž mavec zastopnikom ruskega naroda in drd. med. gospod Šuklje zahvali tamburaše iu jievee akad. društva „Hrvatske" za i>ri|azno sodelovanje. Cand. iur. gosp. Karti n pa pozdravi deputacijo „Celjskega Sokola" (gg. Dominkuš in Majdič), a gosp. vladni zastopnik ui dovolil dosti govoriti o tem mladem društvu in odtegnil n. pr. gosp. Dominkušu besedo o tej točki, kar je vzbudilo precejšnjo nevoljo celega zborovanja. Do poznega jutra ostali smo še potem skupaj — seveda precej skrčeno število — v veseli zabavi, v svesti si, da smo si prizadevali kolikor nam je bilo mogoče sijajno praznovati Prešernovo OOlet-nico, in da smo ta smoter tudi do dobrega dosegli, zato nam je bila jasen dokaz zadovoljuost vsacega gosta, s katero se je poslavljal od nas. Bog daj, da bi ta večer pokazal onim, ki nas krivo sodijo, ker nas ne poznajo, da tudi „Triglavan" pozna in spoluuje svoje dolžnosti, da dobro ve, zakaj ga je poslal njegov narod mej tuji svet iu kaj bode ob svojem Času terjal od njega ! K slavnosti dobili smo sledeče brzojave in če-stistke: Celje. — „Triglavu" in „Hrvatski", proslav-Ijajočitua v bratski slogi našega Prešerna, kličeta srčen: Na zdar! Dr. K r a u t in G laser. Celje. — Živeli častilci Prešernovi, živela svoboda in Blovanstvo! Celjski rodoljubi. Duu a j. — Bratom Triglavanom, zbranim v proslavo našega pesnika, kliče krepki: Živio! akad. društvo „Slovenija". Ljubljana. — Večna slava pesniku velikanu, prisrčui pozdrav njega častilcem! V družbi „pri Figovci" stari Trigla- vani, quorum sequuntur nomina: Prof. Rutar, svetnik Zabukovec, dr. Kopriva, Virbnik, dr. De-francesehi, Vidmar, dr. Neu-berger, Bohinc, Rekar, Zot-man, Auer, Koch, Rus, magister Mustoloveckv. Ljubljana, — Moža, ki dnes slavite mu spomin, Za uzor si vsak izvoli slavski sin, Da Slavi sine zvezda lepših dni, Domovje iskreno ljubimo vsi. Ljubljanski o sinodo lc i. Ljubljana. — Nekaljena radost pri vaši veselici, Triglavu v čast in rast, v uteho pa modrici! Nalik Triglava sivi skali Držite se krejjko rojaki! Raz8p6 se naj ob vas navali, Za domovinsko stvar junaki! Branite slovenski domovini Svetlik učeči se mladini. Ljubljanski dijaki. Ljubljana. — Nevenljiva slava Prešernu Živeli čestilci njegovi! O a merica učit. pripravnikov. Mozirje. — Zbranim čestilcem našega Prešerna trikratna Slava! Trg Mozirje. Ormož. — Nevenljiv venec Slave voditelju-pesniku slovenskega naroda dr. Prešernu! Večno se bo svetil njegov blag spomin! Slava mu, Slava „Triglavu"! Ormoški Slo venci. Reka. — Devetdeset let je, odkar nam na svet slovenska je mati rodila Prešerna; čestilcem njegovim kliče razunet pesniku-mojstru Slava sto-terna! Devet, Triglavan. Solnograd. — Slava Prešernovemu spominu! Janko Žolgar. Varaždin. — Slava slovenskemu pesniku dr. Prešernu! Živeli Slovenci! Marija Srkulj, Marija Tori ser. Pariz.—Za Vaše milo vabilo srčno zahvalo. Živeli! Slava! in Na zdar! L. Leger. Razun tega dobili smo daljšo čestitko od akad. društva „Sojuz" iz Črnovic. Domače stvari. — (Ljudska štete v) vršila se bode kmalu. Zato pozivljemo rodoljube po deželi, da skrbno pazijo, kako se bodo župani in njih organi pri tem obnašali in da nam blagovoljno naznanijo imena onih gospodov županov, ki bodo tem povodom nemškutarili. Škoda bi bila, ko bi imena tacih mož ne prišla v javnost. — (Slovensko gledališče.) K jutrašnji predstavi slušateljic in slušateljev dramatične šole omenjamo, da se predstava izimno prične točno ob Vj8. uri zvečer, a ne kakor navadno ob 7. uri. Ustopnice se dobivajo v čitalnični trafiki in zvečer pri blagajnici. — (Konfiskacije.) Zadnja številka „Slov. Gospodarja" bila je zaplenjena zarad dopisa iz Ljutomera „naši nemčurji". V Zagrebu bili so te dni zapleujeni isti dan vsi opozicijonalni listi. „Slov. Gospodar" došel nam je v drugi izdaji, istotako hrvata'.i listi. — (Iz odbora „Sokolovoga".) —Odbor „Sokola" imel je sinoči sejo, da reši tekoče stvari ter stori sklepe zaradi občnega zbora in maškerade. — Sklenilo se je: 1. da se izreče zahvala čitalnic nemu pevskemu zboru na petji pri piramidi „Sokolovi" vernih duš dau na pokopališči; 2 da se izreče zahvala bratoma dr. Tekavčiču iu Ben-čauu na rediteljstvu o Miklavževem večeru in zlasti še bratu Benčanu na uredbi telovadnih točk tega večera; 3. da se vzame na znanje ustanovitev strelskega odseka pod predsedstvom brata Zagorjana; 4. da se letošuji občni zbor skliče v 5. dan j a-nuvarija ob osmih zvečer v stekleni salon čitalnični in 5. da zaradi letošnjega kratkega predpusta še ta teden začne delovati pomnoženi odbor za maškarado. — Tudi je odbor z radostjo vzel na znauje, da so se storili prvi koraki za ustanovitev tamburaškega zbora „Sokolskega" in da bode bržkone mogoče temu zboru nastopiti že prihodnjo spomlad, ako ne že celo o maškaradi. — (E n k e,t a za Latermann v drevored) oziroma za popravo škode, katero je napravil zadnji vihar, sešla se je danes popoludue ob 3. uri na lici mesta, ter bod^ ukrenola potrebno, da se kolikor mogoče popravi in v prvotni red postavi lepo naše sprehajališče, ki je toliko trpelo vsled elementarne nezgode. — (Strajk godcev.) Tukajšnje riilharrao-nično društvo je v hudih škripcih. Godci napovedali so namreč strajk, ker se jim je plača za večer nerazmemo znižala. Zaradi tega ne bode napovedanega koncerta, če se društveno vodstvo morda v poslednjem trenutku ne odloči, poslužiti se orkestra, ki je bil naslikan v „Brusa" poslednji Številki. — (IJod sodniškim sekvestrom.) Zloglasni hujskač in renegat J. F o res t i in njegov zakotni list „Deutsche Allgemeiue Zeitung", ki izhaja v Beljaku, stavljena sta pod eksekutivni sod-nijski sekvester. Tako čitamo v uradni „Klagen-furter Zeitung", ki prinaša dotično objavo. — (Nov hrvatski list.) Po novem letu začel bode izhajati v Dubrovniku nov tednik pod naslovom: „Crvena Hrvatska". Tako se je zvalo nekdaj dalmatinsko primorje. List bode imel nalogo širiti hrvatsko zavest po vsej Dalmaciji. Veljal bode list za Dubrovnik 4 gld. na leto za ostala inesta 4 gld. 50 kr. — (O k r a u j s k i d o m a č i i n d u s t r i j i) piše Duuajska „Ausstellung*-Zeituug": Na Kranjskem se v loškem in kranjskem okraji že več nego 50O let obširno goji izdelovanje domačega platna. Še sedaj, ko domaČi izdelki trpe vsled konkurencije z bombažem in fabriškimi izdelki, ie tu mnogo domačih tkalcev. Za domačo potrebo izdelujejo kmetje povsod Še sami. Gorenjska izdeluje belo in barvano trako-vino kot domač izdelek posebne kakovosti. Stara čipkarska industrija v Idriji in okolici se je v zadnjih dveh desetletjih zelo povzdignila. Že v deželi se mnogo čipek razproda, ker nosijo žene in dekleta pokrivala b čipkami obrobljena. Po Dunajski razstavi pa so našli izdelki te obrtnije novi pot in sedaj so teh čipek največ razproda na Dunaji. Od leta 1876. je v Idriji čipkarska šola, ki jo je usta- novilo kupčijsko ministerstvo, na kateri se posebno skrbi za dobre izdelke in nove uzorce. Število čipkam je v dvajsetih letih naraslo od 1000 na 3000. Letni zaslužek je v tem času narasel od 30.000 gld. na 150.000 gld. Pri veiiki konkurenciji znaša dnevni zaslužek delavke 10 kr. do 35 kr.' Čudno, da ta časopis o nobeni drugi hišni industriji na Kranjskem ne ve! — (I. Ljubljansko uradniško k o n-sumno društvo) imelo je v nedeljo izreden občni zbor, katerega se je udeležilo dva in trideset udov. Obravnavali so se predlogi o premembi društvenih pravil in prenaredilo se je sedemnajst paragrafov deloma po nekolik.t, deloma {»a pojiolnoma. Zelo zanimiva debata je bila ob uprašanji, kako urediti, da se koristi, ki jih zadruga h svojim delovanjem doseže v jednem letu, razmerno razdele zadružnikom tako, kakor so se udeleževali pri nakupu konsumnega blaga ah pa pri uplačanji zadružnih ulog. Dočim se je predlagalo, da se je pri tem treba posebno ozirati na one ude, kateri zlasti z izdatnim kupovanjem konsumnega blaga pripomorejo do večjega prometa in tako tudi do višjega dobička, kateri pa ne bi se nabiral do konca leta, ampak takoj porabil za znižanje tržnih cen konsumnega blaga, da bi se na ta način posebno ugodilo gospodinjam, katere najrajše vidijo, da se jim korist društva takoj V nizkih cenah izkaže, — zagovarjali so drugi zbo rovalci predlog, da je pač treba gledati na to, da se kolikor mogoče tržne cene konsumnega blaga znižajo, vender je pa tudi skrbeti za obrestovanje zadružnih ulog, kajti te so prava podlaga društvenemu obstanku. V tem zmislu se je predlog tuli vsprejel. Občni zbor je nadalje sklenil, da se imajo društvena pravila v bodoče istotako v slovenskem originalu kakor v nemškem pri c. kr. oblastvu re-gistrovati. V to svrho se je pri zboru slovenski tekst pravil popolnoma uredil in odobril. Zborovanje, katero je vodil predsednik društvenega načelništva, c. kr. deželni živinozdravnik gosp. Ivan Vagner, trajalo je skoro štiri ure. — (Poštni muzej na Dunaji ) Posebna zanimivost bode prihodnje leto na Duuaji poštni muzej, katerega bode odprlo trgovinsko ministerstvo ob shodu evrojiskih poštarjev. Tudi Ljubljana bode poslala za ta muzej na Dunaj lepo delo, katero je ravnokar zvršil g. kustos M tillner po trgovinskega ministerstva uaročilu. To je rimska karta, ki kaže ceste in kraje, koder so nekdaj Rimljani po sedanjih avstrijskih tleh pošiljali svoje pošte in pomikali zmagonosne čete. Po Peutingerjevi tabli, in rimskih itinerarjih je izdelana ta stenska karta prav okusno in razločno. Gosp. dvorni založnik I M a-tian jej je napravil lesen okvir, ki dela mojstru čast. Izrezljanih je vanj mnogo rimskih znamenj, od novcev, orožja zastav itd. Kdor se zanima za take reči, lahko pride to karto pogledat v deželni muzej Rudolfinum in sic^r prihodnjo sredo, četrtek ali petek od 10—12 ure dopoludne in |ia od 2—4 ure popoludne, ako se zglasi pri kustosu muzeja. — („Učiteljski Tovariš". Glasilo „Slove ri8kega učiteljskega društva" v Ljubljaui") ima v 24. številki nastopno vsebino: Naznanilo in vabilo k rednemu občnemu zboru „Slo-venskega učiteljskega društva" v Ljubljani. O važnosti življenskega zavarovanja z ozirom na slovensko uči-teljstvo. — Kje je iskati vzrok, da se v šolah na deželi premalo goji šivanje in krpanje? — Uganka. Pomen, namen in metodična obravnava. — Knjiga Slovenska. — Književnost. — Vprašanja in odgovori. — Dopisi. — Društven vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — (Iz Ribnice na Dolenjskem) se nam piše 14. decembra: Včeraj priredili so tukajšnji gosj)odje v zvezi z vsemi odličnimi tržani semkaj došlemu državnemu in deželnemu poslancu prof. Fr. Šu kije j u in gospodu deželnemu poslancu, okrajnemu sodniku Fr. V i šn i kar ju, sijajno ba-klado v znamenje hvaležnosti za njijino uspešno delovanje v korist tukajšnjemu okraju. Pri tej priliki izročil njima je slovesno g. župan in notar Fr. Er ho u n i/, diplomi, kot častnima občanoma Ribniške občine. V restavraciji g. A. Arkota, kjer so se potem vsi udeleženci baklade v prijeten večer zbrali, bil je posebno naudušeno vsprejet govor gospoda prof. Fr. Šukljeja o dolenjski železnici in pa zagotovilo gospoda Klein en čiča, višjega nadzornika državnih železnic iu načelnika stavbin-skega urada, za zgradbo dolenjskih železnic, da si bode v prijetno dolžnost štel, storiti kaj dobrega za svojo ožjo domovino. — (Naznanilo in vabilo) k rednemu občnemu zboru „Slovenskega učiteljskega društva" v Ljubljani, kateri bode dne 29. grudna t. I. v raagistratni dvorani Ljubljanski. Začetek točno ob 9. uri dopoludne. Vspored: 1. Predsednikov ogovor. 1. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajuikovo poročilo. 4 Volitev treh pregledovalcev računov. 5. Knjižni -carjevo poročilo. 6. Prenaredba pravil glede na izdavanje društvenega glasila „TJčiteljskega Tovariša". 7. Nasveti (katere je vsai dva dneva pred zborovanjem javiti odboru) 8. Volitev 9 udov v odbor. 9 Predavanje g. Alojzija Luznika o didaktofonu. Ker je zborovanje velike važnosti, želi obilo udeležbo odbor. — (Vabilo) na XXIII. letni občni zbor čitalnice Postojiuske, ki bode v nedeljo dne 21. t. m. ob 4. uri popoludne v društvenih prostorih. — (Vabilo) k občnemu zboru narodnega bralnega društva v Šmariji, kateri bode 21. decera bra 1890. ob 2*/t. uri popoludne v Turnčku z naslednjim vsporedom: 1. Govor predsednika. 2. Poročila tajnika. 3. Pregled računa. 4. Določilo naro-čenja časopisov za leto 1891. 5. Posamezni uasveti. G. Volitev novega odbora, t. j. 5 odbornikov, 2 namestnikov in 2 pregledovalcev računov. Odbor. Telegrami „S!oyenskemu Narodu": Dunaj 15. decembra. Bivši namestnik v Trstu baron Sisinio Pretiš danes zvečer umrl. Beligrad 15. decembra. Kraljica namerava sedaj potom pravde na podlagi srbskega državljanskega zakonika pridobiti pred sodiščem pravico, da bode smela občevati s sinom svojim. Njen zastopnik bode v kratkem pri Beligrajskem civilnem sodišči uložil tožbo v tem zmislu. Skupščine pero vodji, ki jej je izročil znano resolucijo, izjavila kraljica, da se bode tudi nadalje potezala za svoje materinske pravice. Na drugi strani pa se čuje, da so regentje sklenili, ko bi kraljica deželi delala resne težave, pozvati jo, da ostavi Srbijo. Peterburg 15. decembra. Višja naredba dovoljuje, da se sinejo na vseučilišče v Helsingforsu vsprejemati ženske dijakinje. Vsak vsprejem pa potrebuje odobrenja vseučilišnega načelnika. Berolin 15. decembra. „National-Zei-tung" javlja iz Rima: V Vatikanu je veliko skrbi j, ker je hudi mraz papežu močno škodoval. Telesni zdravnik pravi, da se je treba pripravljati na najhujše. Novi Jork 15. decembra. Irska poslanca Justin Mac Cartbv in Sextan odpotovala na Irsko. Dunaj 16. decembra. Dedni veliki vojvoda luksemburški semkaj došel. Nadvojvoda Viljem pozdravil ga je na kolodvoru. Budimpešta 16. decembra. „Egyerte-tes". Knez primas Simor včeraj došel, da bode današnji konferenci škofov predsedoval. Po vsprejemu semkaj došlih škofov pogovarjal se je knez primas pol ure z ministerskim predsednikom glede objave inoverskih krstov in o stališči vlade v tem uprašanji. Bazne vesti. * (Carjevo darilo.) Cat ruski podaril je perzijskemu šahu 30 kirgiških kouj, katere bode v kratkem odgnal oddelek kaiakov v Teheran. * (Henrik Sienkevvicz,) slavni poljski pisatelj, pripravlja ae na pot v iztočno Afriko, kjer bode pisal nov večji roman iz življenja afrišk h robov * (Kochovo zdravilo.) Virhov t>e je izrazil proti ameriškemu časnikarju, da ui lahko izreči sodbe o Kochovi mezgi. Pri lišajih iu tuberkulozi v grlu so se dosegli lepi uspehi, nevarno je i« i zdravilo za otroke in osebe, pri katerih je sušica že precej napredovala. * (Potres) I/. Sarajeva javljajo, da je bil pretekli petek v noči v Konjici potres, ki je trajal pet sekund. * (Znamenit banket) bil je te dni v Londonu. Vodil ga je lordmavor. Pogostili so 600 kaznjencev, ki so prestali kazen v Londonskih kuznil-nicah. Pri tem banketu se je konstatovalo, da se je vsled raznih človekoljubnih naprav število zločincev v Londouu pomanjšalo za 32°/0. * (Dober tek.) Mesar v Loir-et Cherdetn departementu je stavil, da sne G funtov teletnine vsak dan skozi celo leto. Stava znašala je 1500 frankov. Sedaj je minulo 10 mesecev in vsak dan je mesar pojel nad G funtov mesa, tako da ga je Že pojedel 100 funtov več, nego je bilo dogovorjeno. * (Štirinogati muzikalni kritik) živi v Darmatadtu in mu je Karu ime. Ta pen je uzra-stel pri rodbini, ki je jako gojila godbo. Sprva bal se je pes muzike, ali gospodar ga je prisilil, da ie moral biti zraven njega, ko so godli. Ooapodauf ;e godel na »violončelo in dirigoval osemglasni orkester. Imel je navado, da jo z lokom udaril po atolu, fe je kdo napačno igral, pri t^m pa je navadno zadel psa. 1'ea )e kmalu spoznal, k;»j je povod tem udarom iu |el je tuliti, če je kdo napačno noto igral, da se j« tako izognil udarcem Tako je pea postal muzikaltčni kritik m &.edaj prijavnih koncertih tuli, če kdo napačno igra. * (Umor.) Zandarmarija /vedela je ta gro* /en umor v Jarku na Ogerskem. Devetindvajset letni kmet Vlaikov je dlje časa Imel znanje z vdovo Bogdanovo. Vzeti ;e pa ni maral, da si je ona briga njala, da se poročita. Vdova zve nekega dne, da so je Vlajkov zaljubil v bogato deklico. Sedaj ni hotela nič več slišati o njem, ter ga je zapodila, ko jo prišel. To je pa njega tako razjezilo, da jo je drugi dan na polii napal in jo zadavil. * (Strajk.) Društvo delavcev v tovarnah /a izdelavo bombažnega blaga v Baltonu je sklenilo h 3000 glasovi večine, da nupravi strajk za povišanje plače. Sodi se. da 25.000 delavcev ustavi delo. * (Lestenec m1 je odtrgal.) Pretekli teden odtrgal se je v dvorani „pn treh petelinih" v Opavi po končanem koncertu veliki lestenec za plin in padel a velikim ropotom na parket dvorane. K sreči ui hibi nikogar več v dvorani, drugače pripetila bi se bila lahko velika nesreča. Dvorana je ista, v kateri bi se imela vršiti Opavska Sokolska Hiavnost, kar pa je kakor znano, preprečil mestni zastop s tem, da j" nakupil vse poslopje. * (V San Frančišku) v Ameriki razpršila Re je v zrak velika tovarna za smodnik, iz katere dobiva Kitajsko svoje potrebščine. Razrušenih je —■ kakor se poroča — tisoč hiš in okoli tri sto oseb usnirtenih. prinaša v 23. številki naslednjo vsebino: Zmešnjava. — O kritiki dr. Mahniea. III. K razširjanju paganstva, z nasprotniške strani nam namišljenemu. (Dalje.) — Nekoliko o ruskih gimnazijah. (Konec.) — Židovske naselbine v Rusiji. — Ruske drobtinice. — Jesenska elegija. IV. — Pogled po slovanskem svetu: a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost. ^Slovanski Svet" izhaja po dvakrat na mesec, vselej tO. in 25. dne meseca, in se pošilja naročnina izdajatelju „Sr.ovanskkga sveta14 v Trst. — Naročnina znaša: za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta l gld. Za Ljubljanske naročnike, in dijake velja: celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. Ho kr., četrtletno 90 kr. Poslano. Inšpektor deželne naklade gospod J. Lubay straši moje osobje s tem, da jim natveza, da bode dežela vse okraje Kranjsko glede u2itninsk«*ga davka v zakup uzela, ter hoče na ta način moje ljudi v deželno službo zvabiti. Izjavljam s tem, da po obstoječih zakonih zamore dežela le potom konkurenčne dražbe, kakor vsakdo drugi, ki ni postavno omadeževan užitninski davek v zakuj> jemati, nko se stranke dotičnoga okraja glede dftltninikega davka že niso odkupile. Častno za gospoda inšpektorja pač ni, ako si pri svojem že obstoječem aparatu ne zna drugače pomagati, kakor da izvablja k sebi vešče ljudi. Treba bi pa tudi bilo malo več dostojnosti, kajti s takim počenjanjem trpi ie ugled deželnega zastopa. Zakup deželnega užitninskega davka Ljubljana, dne 15. decembra 1890. (917) Josip 3Del3:l©T7-st. /iiuinI ji \ «i zdravilno ureilNtvo. Osobu s slabim pribavljanjem, ki trpč na pomanjkanji slasti, napetijim ji, tiSčanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobć zopet vdravje, če rabijo pristni „Moll-ov S eidl i ta-prsi še k". Škatijica strme 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tiichlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moil-ov preparat z njegovo varstveno znamko in pod pisom. 5(55—16) i jjubumi mri 1 j I r.n vn« Ivin -.".'iti. dl.ttO ; ■,*.« p<»l Ivttt j i 2.30; sat Četrt Bet it glđ. 1.15. j! rufciar M"T^aa,-»f*i--,saalg>u-^j3,lr>ri---aa^Pi r*J ŠJU Spominjajte se dijaške iu ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih iu oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. (161-9) I^otvrl jsjtf ttrcćftfcc 18. decembra. V Linci: 16, 60, 62, 87, 28 V Trstu: :$9, 26, 64, 32, o. T ujo t : 15. decembra. Pri Mulići: L6wy, Gliick, Pollak. Drcsler z Dunaja. — Perko it, Ceja. — Laurič iz Trsta. — Ricbter in Gradca. — Pl. Ratberdneg iz Kočevja. — Lienor z Gorenjskega. i'ri Sionu : Mayc". Habichr, Kulka. llenitz, Wo'ii-griin 1 Dunaja. — Bobftffer i/. Beljaka. — Hren i/. Karlovca. — Klein i/. Berolina. — Eicheler i/. Trsta. Pri |u£n«'iu :>oIimU 7. zjutraj 734-0 mm- — 8 4" C al, vzh. ob!. •o '2. popol. ; 732 4 mm. j — 4 6" C si. svz. obl. 0 00 m*. i 1 >-i H. zvečer 788 0 mm. 1 1 — 6 0" CJ !sl. vzh. 1 obl. .Srednja temperatura —6'3V, za B*2* pod normalora. £D"CixiaJšle€i borza dne 16. decembra t. 1. (Izvirno telegrafi&no poročilo.) Papirnu renta..... včeraj — dauoM gld. — gld. 89 20 Srebrna renta ..... 1 H9 10 89 20 n 107 70 — 107-70 5°/o mirena renta .... 101 95 _ 102 — Akcijo narodne bnnke n '.^79 __ 980 — Kreditne akcije..... 3' 0 25 _ 301' — London........ t H4 80 — . i 4'tiO Srebro .... _____ 9 10'/, _ 9 0 * C kr. cekini .... • 46 — 45 Nomsk« murko..... 56 0 — &6 45 4°/0 državne srečko it 1. !8f»4 V5 1 g Id. 131 1 dd. - kr Državne »nčki« i/. 1 IMtfl 100 , 177 Ogertka zlata renta i"/„ . . 102 - «0 „ Ugura k a papirna rotita 5°/0 99 , 66 r, Dunava 1 ag. srodko 5' 100 gld. 190 r ~ n Ženili, (»he. aVRtr. ♦*/« tinti /.hh' . listi . . 118 r> ' " n Kreditne sivčku .... 100 g.M. 184 n ™ n RudoMii"« Hii'ćko .... 10 „ 19 H n Akcijo »uglo-avstr. banko . lilO .. 159 ^ m b Transway diuAi. velj. 170 gld. a. v. — n b Dečki in deklice osnovnih šol podučujejo se v slovenskem in nemškem jeziku proti primerni nagradi. Kje? jiovo upravništvo tega lista. (918—1) Izvrstna dofesijska vina tnfiijo se oil 15. dne flcoeiulirn t. ]. naprej po nuj-nižji veui v Lingar-jevi ulici h. št. 3. K obilnemu obisku vabi najuljudneiu (916—11 Antonija Senegačnik. St. 23.597, (912—3) Zaradi Oflda.jC ^ uiive stavl>iiiski^a in re-zaiieftib lesa. kakor tudi kast&iiosešt&ftli tlel in materijala« potem zaradi oddaje ataestlie ložll.e za prihodnji trieniuni, t. j. za 1891., 1892. in 1693. leto, vrnile se bodo pismene dražbene obravnave pri podpisanem mestnem magistratu v pisarni mestnega stavbinskega urada, Špitalske ulice Št. 10 v prvem nadstropji, in sicer: 1. ) za dobavo stavbinskega in rezanega lesa dne Ji7. decembra 2. ) za dobavo kamnoseških del in materijala dne IN. decembra 3. ) za oddajo mestne vožnje daae H£9. decembra vsakokrat ob 10. uri dopoludne. Dotični pogoji in drugi pripomočki razgrneni so v pisarni mestnega stavbinskega urada v navadnih uradnih urah vsakemu na ogled. Dotični podjetniki so vsled sklepa mestnega magistrata z dne 5. decembra t. 1. opozarjajo, da se bodo vgprejeinale ponudbe le posameznih obstoječih firm in posameznih podjetnikov in da so določena vadija pred dražbo družbenemu komisijonu uročiti ali pa pri mestni blagajnici deponirati. Mestni magistrat Ljubljanski dne 11. decembra 1890. Razpis službe. Okrajni zastop v Šmanji pri Jelšah razpisuje mesto zdravnika v Šmariji. S to službo združena je letna remuneracija 700 gld., letni pavšal za zdravljenje in izdavo zdravil okrajnim ubogim bolnikom 200 gld. in donesek kirurgične uprave občine Št. Štefan 200 gld., za kar je dolžan zdravnik jedenkrat v tednu v farni vasi bolnikom ordinirati. Tukajšnji zdravnik ima tudi dohodke za stavljenje osepnic in sodnje-zdravilna opravila. Gospodje, ki želć dobiti to službo, blagovolijo naj dO 15. 45ne SVecana 1^91 okrajnemu odboru predložiti svoje prošnje, katerim naj prilože diplom doktorstva vsega zdravilstva in spričevalo o popolnem znaiji slovenščine. Okrajni zastop v Šmariji pri Jelšah dne 8. decembra 1890. Načelnik: Andrluh. (908—21 L Luser-jev obliž za turiste. [ Gotovo iu hitro upll-vajoCi* sredstvo proti kur j i m očesom« tnljei o mi pod- v^v^ plutih, petah in 4VS , Ht drugim trdim Wv/'"illlM'' praskom j/x^ A ~X ,l! ":l kože. ^T^^.-'V^ "!l 0g,ed W sS'^jPjr r':lV11' nupoiiljalnid; ^ . '<^^,y 1'riston Hioiio, »"c imata njivod iu obliS varstveno zoamku in podpis, 5^,v-y^^//''' ki jo tu zraven; torej naj Be pazi >. s savrne vse manj vredne penaredbe. \ Do biva si v tak urna1'. X ^ v L. Schwenk-a lekarna i Ali) Meidllng-DtinaJ. i'i'Htnc^a ini t j o v 3. Kami J. Svoboda, (J. pl. I'rnk<)czy, G. Piccoli, L. Glreeel; v RCiKioi: foveus S. pl. Sladovi«, P. lUlui; v Kitiimiliii J. Moćnik; v Celorel A. Egfrer, W. Thonnwald^ J. Birnba-oher; v Itr^zuiii A. Aich-tnger; v Trjx« na Ku-rofiknm) C Miuinur -, v ltcljuku P, Sclioli, Dr. K. Kump:': v Gorici (t. B. Pontoni; v VVoIf«-'u A. Ilulb; v K.r»-iij Iv. Savnik; v K»d-U«nrl 0. E Andritii; v ..-n. Jo.sip Wartf»; v RmdOTl|iol A. Robi k; > C**1J1 J. Knpferaebmid. jUdajateJj in utipovi^oi ureduik: praKotiu lir i bar. Lastnina io tisk v-i-odue Tiskarne"