EH GLAS Uto XLV - št. 39 - CENA 38 SLT Kranj, petek, 22. maja 1992 *r&oj, Radovljica, Kamnik - Obisk udeležencev 17. kongresa ICSID po slovenskih regionalnih Središčih je bil mišljen kot srečanje tujih in domačih oblikovalcev in gospodarstva na temo indukcijskega oblikovanja. V Kranju so to priložnost ob sprejemu v skupščini občine izkoristili tudi z* izročitev Velike plakete občine Kranj Davorinu Savniku, oblikovalcu, ki se je uveljavil doma in v svetu z oblikovanjem Iskrinega telefona Eta 80. Mesto se je za obisk posebej pripravilo, v kranj-s*ih izložbah se predstavlja dvanajst kranjskih oblikovalcev, gostom pa so pokazali kranjske znamenitosti, Iskro Terminale, Brdo ter Strmol, kjer je bila modna revija. V Radovljici je bila okro-R'a miza v hotelu Toplice, ogled Elana, podjetja Lip Bled in modna revija Almire in Vezenin, ^ključili pa so v Bohinju. Kamniško oblikovalsko srečanje pa je v Stolu potekalo na temo Obli-Jjpvanje, trženje, proizvodnja.- Na sliki: Davorinu Savniku je k priznanju čestital tudi nekdanji "'rektor dizajn centra v Philipsu in moderator kranjskega srečanja Robert I. Blaich. V razstavam salonu LIP Bled pa so gostom predstavili radovljiško pohištveno oblikovanje. L. Mencinger, r°to: Gorazd Sinik Oblikovalski izzivi Prav imajo vsi. ko kritično ugotavljajo, da Z(*dnje čase na področju industrijskega obliko-VQnja pri nas ni bilo kaj posebnega opaziti, vsaj "e v primerjavi z že doseženim. Vendar pa so se 'akoj za takšno sliko na tem področju že iskali r<*zlogi in opravičila, J(i jih kriza gospodarstva Sekakor prinaša - če je vse v krizi, kako le bi "° primer industrijsko oblikovanje bilo v razc-Ve'w. Vendar pa ne kaže stokati nad takimi po-s'fdicami. Pravkar končani svetovni kongres °blikovalcev je pravzaprav prišel o pravem ča-Su- Mlada država in njeno gospodarstvo se mo-fQ,o kar najhitreje vključiti v evropske in sveto- ne gospodarske tokove, za to pa je treba nabi-r£j' znanje tudi z dogodki, kot je kongres IC- 'D. Brez dvoma gre za veliko in pomembno Ureditev, ki bo s svojimi obkongresnimi doga-Jariji še nekaj časa odmevala v zavesti vseh, ki s° te dni pozorneje spremljali pogovore svetov-Jh strokovnjakov industrijskega oblikovanja. e bo torej kongresna prireditev ostala manj v sP°ntinu kot sijajna prireditev in bolj kot prilož-za iskanje lastnih oblikovalskih ciljev, tem l,feje, pa prav gotovo ne čez noč, se bo to podalo v industrijskem razvoju. Če se danes *varjamo z ocenami, da pravzaprav nimamo V četrtek, 28. maja, ob 20. uri bo v hotelu Grajski dvor v Radovljici ^ GLASOVA PREJA lA KOMICI IN lEfttSNO Minister JELKO KACIN, veliki poznavalec letalstva, se bo pogovarjal s predsednikom Letalske zveze S|oveni|e DANIJELOM NARDINOM dolgoletnim plotom BRANIVOJEM MAJCNOM,direktor |erT1 ALC Lesce PAVLOM BURJO in raziskovalcem letalske zgodovine JANEZOM ŽEROVCEM. Udeležbo rezervirale po telefonu 211 860 ali 211-835. Pokrovitelj prireditve je DIDACTA Radovljica. TEF'DIDflK'i* A d o o kaj posebnega pokazati v industrijskem oblikovanju danes, pa nikakor ne kaže razmišljati tako tudi v prihodnje - dvig industrijskega oblikovanja na višjo raven, je pač cilj, ki ne bi smel biti ne preveč oddaljen in sploh ne nedosegljiv. Še posebej ne zato, ker Slovenija na tem področju še zdaleč ni v položaju, v katerem so bile pred prodorom v sam vrh indistrijskega oblikovanja nekatere druge dežele, katerih dizajn je zdaj znamka kakovosti. Le oblikovalsko zamudo, v kateri brez dvoma smo, je treba nadoknaditi z izobraževanjem, enakovrednim sprejemanjem oblikovanja v razvojni proces, in še kaj je treba doseči. Ni enostavno, je pa seveda izvedljivo izdelke oblikovati za trg s prepoznavno različnostjo "po slovensko". Prav to pa je po mnenju mnogih strokovnjakov edini nasvet, ki učinkuje vsepovsod. Kajti pospremiti izdelek na trg le z nekakšno ob koncu nastajanja dodano estetsko komponento, je vse prej kot industrijsko oblikovanje. Cilj in smisel oblikovanja je lahko le vključitev v celovit proces nastajanja izdelka, ki ni enak drugim zaradi prepoznavnega "nekaj več", torej posebnosti, kiji ljudje namenjamo ogromno pozornosti - kot izdelovalci in kot kupci. # Lea Mencinger /O ljubljanska banka Sosedje zaprli dovoz k Boltezu Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMULf?^ BANI PRI« KA IPJ iN KA Slovenija v svetovni organizaciji Kranj, 22. maja - Varnostni svet Organizacije združenih narodov je v sredo zvečer sklenil, da bo generalni skupščini OZN predlagal, da Slovenijo, Hrvaško in Bosno in Hercegovino danes sprejmejo v članstvo svetovne organizacije. Slovenija bo tako 178. članica organizacije. Sprejem Bosne in Hercegovine so terjale predvsem islamske države. Na današnje zasedanje generalne skupščine sta odpotovala slovenski predsednik Milan Kučan in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. • J. K. Foto: P. Kozjek Glasovanje o nezaupnici vladi Skofja Loka, 2 L maja - Včeraj se je v škof ji Loki na pobudo desetih delegatov sestal družbenopolitični zbor občinske skupščine. Z dvanajstimi glasovi od Šestnajstih navzočih delegatov je izglasoval predlog deseterice, da se na skupnem zasedanja vseh treh zborov predvidoma 1. junija razpravlja in glasuje o nezaupnici občinskemu izvršnemu svetu. Kratko obrazložitev, zakaj zahtevajo nezaupnico, je deset delegatov DPZ navedlo že v pismeni pobudi, nekoliko širše jo je na včerajšnji seji obrazložil Andrej Novak (LDS). Izvršnemu svetu očita pomanjkanje programa dela, manipulacije s proračunom in odprodajo občinskih stanovanj, kot enega "naglavnih grehov" pa, da mu nI uspelo razrešiti močnih nasprotij v delu občinske uprave (urejanje prostora). DPredsednik vlade Vinceocij Demšar je takšno, po njegovem presplošno, obrazložitev zavrnil, terjal odgovor, česa izvršni svet res ni storil, je storit narobe ali naredil škodo. Pričakoval je daljšo pismeno obrazložitev, ker tega ni, o tem ni bil pripravljen razpravljati naprej in je zapustil sejo. Nadaljevanje na 3. strani. Divja privatizacija Slovenija tega ne bo kar tako požrla Kranj, 20. maja - Gorenjski direktorji so tako rekoč iz prve roke izvedeli, kaj se zdaj dogaja z zakonom o privatizaciji, saj je najnovejši predlog na seji odbora Območne zbornice Kranj predstavil eden o njegovih avtorjev Emil Milan Pintar. Prišel je naravnost s sestanka s podpredsednikom slovenske vlade Hermanom Rigelnikom, ki je ob svoji predstavitvi v parlamentu napovedal, da bo Slovenija morala počistiti z divjo privatizacijo, saj je to madež, ki ga moramo oprati tudi zaradi Evrope. Izkazalo se je, da direktorji predlog lastninjena, ki so ga pripravili Emil Milan Pintar, Janko Deželak in Mile Šetinc dobro poznajo in da so z njim več ali manj zadovoljni. Zanimalo jih je predvsem, kakšno uskladitev predvideva z lastninjenjem, s katerim so nekatera podjetja začela po "Markovi-cevem zakonu". Jakob Piskernik iz kranjskega Merkurja je dejal, da je predlog krut za tista podjetja, ki so se pošteno lastninila, saj za delavce podjetij, ki so sodelovali v preoblikovanju z internimi delnicami, ne predvideva dokupa. Emil Milan Pinter je povedal, da za 40. člen oblikujejo novo formulacijo, saj javno mnenje zahteva, da razčistijo z divjimi privatizacijami, bo retrogradno posegel ta zakon ali pa bodo pripravili vzporednega, še ni jasno. Slovenija divjih privatizacij ne bo kar tako požrla, to bo kaznovano, je dejal Pintar. (Več na 8. strani) • M. Volčjak M2NMING Um. MED betonski B0BR0VEC taLOU/77271 Z *t on BC o ™ - k_> N0V0VMERKURJEV1H PRODAJALNAH! Prodaja na več čekov z različno mesečno zapadlostjo pri nakupu nad S.000 SLT. STRANKARSKE NOVICE Stranka demokratične prenove Radovljica Žaljiva obdolžitev Radovljica, 15. maja - Predsedstvo Stranke demokratične prenove Radovljica v pismu uredništvu ugotavlja, da smo objavili posebno izjavo za javnost, ki jo je sprejel občinski odbor Socialdemokratske stranke in se v njej vprašal, ali v kupčiji z vojaškimi objekti sodelujejo poslanci družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, ki so hkrati na najodgovornejših mestih slovenske vojske. V tem zboru je po taki opredelitvi le en tak poslanec in to iz Stranke demokratične prenove. S tem je bila po mnenju stranke temu poslancu izrečena žaljiva obdolžitev. • J. K. Zeleni Slovenije Več strankarske discipline Ljubljana, 18. maja - Redna letna skupščina Zelenih Slovenije 13. junija na Ptuju bo sprejela nova programska izhodišča stranke, zanesljivo pa zaradi različnih struj in pogledov v stranki ne bo minila brez pretresov, kakršnim smo bili priča v nekaterih strankah bivšega Demosa in v Demosu samem. Stranka bi morala dobiti razpoznavnejšo politično identiteto in se umestiti v levosredinskem parlamentarnem bloku z dvema glavnima značilnostima: ekološko radikalnostjo in zmernim liberalizmom. Sicer pa bi morala stranka po mnenju predsednika dr. Dušana Pluta zagovarjati solidarnost, odgovornost, soodločanje, pravično razdelitev blaginje, liberalnejši odnos do manjšin in priseljencev ter ločitev Cerkve od države. Večja mora biti tudi notranja strankina anarhija. Na zadnji seji predsedstva stranke pa so se pokazala tudi drugačna mnenja in nasprotovanja tej usmeritvi ter predlogi, da Zeleni ne bi bili več stranka, ampak gibanje. • J. K. Slovenska ljudska stranka Proti Novemu Demosu Ljubljana, 20. maja - Izvršilni odbor Slovenske ljudske stranke ne soglaša z ustanovitvijo Novega Demosa ali stranke Demos, kar predlagajo nekateri občinski odbori bivšega Demosa. Ljudska stranka pa zagovarja koordinacijo opozicijskih strank pred volitvami in pred sprejemanjem posameznih zakonov. Stranka podpira osnutek volilne zakonodaje, ki je v skupščinski proceduri. Prestopi članov strank so legitimni, kongres pa bo v drugi polovici junija v Ljubljani. Pred kongresom bo vrsta akcij, med njimi tudi ustanovitev Delavskega združenja 31. maja na Jesenicah in Zelene zveze prav tako junija. 20. junija pa bo ustanovljena Ženska zveza. 6. septembra bo na Brezjah tabor Slovenske ljudske stranke, združen z romanjem. Predstavniki stranke se bodo sestali z vlado in obravnavali žgoče probleme kmetijstva. Stranka ustanavlja tudi Zvezo upokoje-necev pri stranki. • J. K. Socilademokratinje Gorenjske Srečanje ob petih Socialdemokratinje gorenjske regije vabijo v četrtek, 28. maja, ob 17. uri na srečanje v gostilni Stari Mavr v Kranju, katerega gost bo Marko Selan. Beseda naj bi tekla o zgodovini in začetkih socialdemokracije v Evropi in trenutnem položaju SDSS v slovenskem političnem prostoru. Spregovorili naj bi tudi o organiziranju socialdemokratinj na Gorenjskem, na srečanje pa poleg članic vabijo tudi prijatelje in simpatizerje stranke.* Š. Kdo je to pred vrati? Ahasverjeva zgodba je znana, prav tako tudi iskanje obljubljene dežele judovskega ljudstva, vemo za emigracije skozi vso zgodovino, vemo za eksoduse in preseljevanja narodov, znano nam je in vemo..., in kako se obnašamo? Pisma bralcev so polna ogorčenja, kvazi strahu in lažne skrbi, saj da sami nimamo dovolj, da smo na robu obubožanja, da nas bo Balkan ponovno preplavil...; komu zvoni? Pred letom dni so v Avstriji in Italiji pripravljali begunska taborišča za nas! Med drugo svetovno vojno je bilo na tisoče Slovencev izseljenih in razseljenih, po vojni tudi. V Celju ne pustijo zamenjati Čuprijske ulice - preveč domačinov je dobilo tam svoje zatočišče, kruh in prijateljski sprejem. In podobnih mest je po vsej bivši Jugoslaviji preveč, da bi na to kar pozabili. Ne mislim, da bi zdaj vračali gostoljubje za gostoljubje. Naša, posameznikova in državna, dolžnost je, da trkajoče na naša vrata tudi sprejmemo. Zlasti če prihajajo iz krajev apokalipse. Slovenski krščanski demokrati so na minulem kongresu zaprosili sestrske stranke po Evropi za razumevanje begunske problematike, za pomoč pri namestitvah, hrani in denarju, še posebej pa za politično pomoč pri razreševanju vojnega stanja v (trenutno) najbolj ogroženi državi, BiH. Papež Janez Pavle II. je apeliral ljudem dobre volje, da pomagamo. Prestavnica Visokega komisariata za begunde obljublja pomoč. Ministri ES razpravljajo - in odpirajo meje. Italija jih je že, in kaj se je zgodilo? Begunci, rešeni vojnega pekla, so, ko so izvedeli, da se peljejo v Italijo, množično izstopali v Sežani iz vlaka. Pa ne zato, ker bi radi "balkanizirali" Slovenijo. Propaganda - saj se je še spomnimo (pa tudi tega, da so mladi vojaki J A lani "zavestno" šli hranit meje) - in vcepljanje ljudem klavstrofobičnost pred "zunanjim sovražnikom" še rodi sadove. Tudi nam? Janez Poštrak ^JELOVICA Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Zakon o solidarnostnem prispevku za begunce še ni sprejet Slovenija kleca pod begunskim bremenom Zbor združenega dela je zakon o solidarnostnem prispevku sprejel, zbor občin je sprejel sfl' mo osnutek zakona, družbenopolitični zbor pa zaradi nesklepčnosti še ni sklepal. Ljubljana, 22. maja - Kakšna bo usoda tega zakona, s katerim naj bi zaposleni v Sloveniji pomagali svoji državi pri obvladovanju problematike sedaj že skoraj 50.000 beguncev, je veliko odvisno od rezultatov včerajšnje konference na Dunaju o problematiki beguncev iz Bosne in Hercegovine, pa od pritoka obljubljene mednarodne pomoči. Predstavnica Visokega komisariata za begunce Michele Voyer je v sredo pred poslanci republiškega parlamenta pohvalila dosedanje ravnanje slovenske države in jo pozvala k nadaljevanju humanitarne pomoči in k odprtosti meja. Za internacionalizacijo begunskega vprašanja mora največ narediti Slovenija sama. Za ko-misariat je vprašanje beguncev iz Bosne in Hercegovine regionalno vprašanje, bežeči ljudje so razseljene osebe in naj bi ostale čim bližje domu, kamor bi se lahko po vojni vrnili, nekaj pa jih zanesljivo ne bo imelo kam iti in bodo ostali tam kjer so. Zgornje meje pri številu sprejetih beguncev naj ne bi bilo, kar naj bi veljalo tudi za sosednje države, ki bi morale iz humanitarnih razlogov odpreti meje. Michele V o ver je napovedala 31 milijonov ekujev pomoči Sloveniji, kar naj bi bilo 5 odstotkov pomoči za bosanske begunce. Slovenija je namreč doslej sprejela enak odstotek beguncev. Slovencem je svetovala, naj ne Posvet o lokalni samoupravi Deli in vladaj? Ljubljana, 21. maja - V začetku tega tedna je odbor za lokalno samoupravo Skupščine Republike Slovenije organiziral še enega iz vrste posvetov o gradivu s tezami za zakon o lokalni samoupravi ter možni zasnovi tega sistema v Sloveniji. Tokrat so bili k razpravi povabljeni predstavniki strokovnih institucij, občin, poslanci zbora občin slovenske skupščine ter predstavniki nekaterih krajevnih skupnosti, ki se na nove slovenske občine že prizadevno pripravljajo-. Razpravo po izčrpni predstavitvi bi kljub enotnemu priznanju za opravljeno delo odbora lahko razdelili na dve vrsti pogledov: na "skeptike", ki so menili, da določilo slovenske ustave, ki kot neobvezno dopušča povezovanje novih občin v širše skupnosti (pokrajine oz. regije), pomeni past v katero se z veliko drobitvijo občin (teh naj bi bilo v Sloveniji več kot 240) podajamo na pot, ko lahko povsem izničimo pristojnosti in vpliv na državo, ki se bo medtem okrepila in skrajno centralizirala, pri čemer ni nobenih pravih zagotovil o finančnih virih, ki bi omogočali reševanje in razvoj na lokalni ravni, in "optimisti", ki so prepričani, da bodo interesi toliko trdni, da bo do medobčinskega povezovanja spontano in hitro prišlo. Že vseskozi je znano, da je osnovna "po- organizira velikih sprejemnih centrov, ker so težje obvladljivi, s politično dejavnostjo (na to so poslanci opozarjali) škodljivo državi, kjer so, pa se ne smejo ukvarjati, zagotovljene pa jim morajo biti druge pravice. Poslanci in predstavniki ministrstev za obrambo in notranje zadeve niso bili povsem zadovoljni s pojasnilom predstavnice komisariata. Grajali so skopo pomoč in zaprte meje sosedov, ki bi lahko sprejeli veliko več beguncev. Spraševali so se, do kdaj bo Slovenija zmogla breme, ko je tudi med njenimi državljani vedno več revščine. Marsikje se že pojavljajo politična in mednacionalna nasprotja, manjkljivost" gradiva (zato tudi še ni začet zakonodajni postopek) v odsotnosti novega sistema državne uprave in nekatera pojasnila, ki so bila na tem posvetu o zakonu o državni upravi, ki je še v pripravi, podana, teh dilem niso odpravila. Osnovno vprašanje ob tem je, kako namerava državna uprava približati svoje delo in storitve občanom (znano je, da sedanje občine opravljajo kar 80 odstotkov svojih nalog prav s področja državne uprave), saj je znano, da postajajo ministrstva glavni nosilci upravnih nalog in da bodo prav pri njih odločali o drobitvi svojih služb na terenu. Po besedah dr. Trpina, ki je razlagal novi model državne uprave, bi bilo idealno, če bi se novi upravni okraji ujemali s pokrajinami oz. regijami nastalimi s povezovanjem novih med Slovenci in begunci '* med begunci samimi, ki se*1 poskušajo politično organizi? ti. Slovenija bo morala uvelj? viti zakon o tujcih, ki je resW* ktiven do tistih, ki se pri niso prijavili kot begunci je od 50.000 skoraj 20.000) bodo morali nazaj. Begunci m bi imeli v Sloveniji "zača*1* status", kar pomeni vrnitev d? mov. Slovence pa je strah, J *V časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: MoJe Pijadeja I, telefon: 211-860. 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16. telefon: 218-463, telefax: (064) 215-366 / MaM £», telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan 7,— 17.00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RMI 23/27-92) Naročnina: trimesečni obra IZ GORENJSKIH PARLAMENTOV Z zasedanja tržiške skupščine Kopica težav, a rešitev ni Za skupne seje zborov tržiške občinske skupščine postaja skoraj pravilo, da se končujejo malo pred polnočjo. Tako se je godilo tudi sinoči, ko je bilo na dnevnem redu 15 točk. Žal niso predložili nobenih sklepov, ki bi obetali izhod iz gospodarske, zaposlitvene in socialne krize nasploh. Tržič, 21. maja - Kritični ton prav je napovedal že spre-m zapisnika prejšnje seje, na kateri so v okviru obravnave letošnjega proračuna pomanjkljivo predstavili najemno pogodbo Sklada stavbnih zemljišč o najemu prostora za postavitev ttini-tržnice. Gre namreč za vprašanje, kdo bi nosil stroške fušenja stavbe v primeru, da bi tam stekla obnova ceste. Točen odgovor naj bi poiskala komisija za družbeni nadzor. Polemičnost se je nadaljevala pri pregledu poročil oziroma •nformacij o lanskem gospo- darjenju v občini, gibanju zaposlenosti in brezposelnosti ter socialnih razmerah. Žal je šlo le za ponavljanje že znanih dejstev, zato je več delegatov pogrešalo podrobno analizo o vzrokih za sedanje težave in tudi ukrepe za izboljšanje gospodarskih razmer. Ob izgovorih, da občina nima več vpliva na gospodarstvo, so razpravljalci spraševali, kaj potem delajo zaposleni v oddelku za gospodarstvo in kateri so konkretni rezultati njihovega dela. Želeli so tudi vedeti, kako se uresničuje občinski socialni program, gle- de na to, da je problemov vse več. Svoje mnenje je dodalo tudi predsedstvo, ki je med drugim ocenilo, da so občinski upravni organi premalo povezani z gospodarstvom, izvršnemu svetu pa je naročilo pripravo možnosti za hitra tuja vlaganja v Tržiču. Zagretost v delegatskih klopeh se je še povečala pri obravnavi poročila o lanskem delu Sklada stavbnih zemljišč občine Tržič, njegovega letošnjega finančnega načrta in višine točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Čeprav so ugotovili kup pomanjkljivosti in je tudi predsedstvo izrazilo nasprotovanje, da ta sklad upravlja z 12 odstotki občinskega proračuna brez vpliva na njegovo odločanje, so z več pripombami sprejeli vse predloge. Razdražljivost je spremljala razdelitev 5,4 milijona tolarjev nerazporejenih sredstev v letošnjem občinskem proračunu. Nazadnje so odločili, da 1,9 milijona namenijo za zdravstvo, 1,5 milijona za krajevne skupnosti, od 1,96 milijona za komunalno in cestno dejavnost pa namenijo 600 tisočakov za nakup knjig za osnovne šole. Vrelišče je skoraj povzročilo ocenjevanje poročil komisije za družbeni nadzor o problematiki občinskih rezerv moke in pogodbah o delu za občino lani. Na prepir pa je mejilo obravnavanje odgovorov na delegatsko vprašanje v zvezi s premoženjem Kmetijske zadruge v Križah. • S. Saje Nadaljevanje s 1. strani Glasovanje o nezaupnici vladi Na demonstrativni odhod treh vladnih mož je Andrej Novak dejal, da so izvršni svet izvolili vsi trije skupščinski zbori, da je odgovoren skupščini, ki ji je dolžan pojasnjevati svoje odločitve, ne pa obratno. Janez Krek (LDS) pa je odhod s seje označil kot najlažjo pot obrambe, če se ne moreš braniti s protiargumenti. Jože Taler (demokratska stranka) je povedal, da je njegova stranka vseskozi želela čim bolj strokovno vlado, ki bi bila sposobna premakniti občinske probleme in presekati inertno delo upravnega aparata. Do občinskih volitev je še dve leti, ta vlada je zadnja s tako velikim proračunom, s katerim bi lahko marsikaj naredila. Nekateri člani očitno ne mislijo resno; eden je bil letos od desetih sej navzoč le na eni, drugi, ki v vladi zastopa obrt in podjetništvo, ni izpolnil pričakovanj svoje "baze". Ker predsednik nikogar ne zamenja, ne preostane drugega kot nezaupnica vsej vladi. Znano je tudi nesodelovanje med vodstvom skupščine in vlade. Vlada daje velike denarje za projekte, preden sploh ve, kaj z njimi početi (primer Zigonova hiša). Crngrob, največji grob po vojni pobitih ljudi na Gorenjskem, še do zdaj nima niti skromnega obeležja. V občinski upravi ni bilo racionalizacij, kljub volilnim obljubam. V občini gre predvsem za reševanje komunalnih problemov, ki niso ne črni ne beli. Če se bodo tudi pri sestavi nove vlade upoštevali politični kriterji, bi jo morale sestavljati vse pomembne stranke v občini, tudi SKD. Demokratska stranka ne bo sodelovala ne v levem ne v desnem prevratu, je dejal Jože Taler, zavzemala pa se bo za sposobno vlado, ki bo presekala gordijske vozle, izkoristila proračunski denar in znala kaj potegniti tudi iz republiške blagajne. Glasovanje o tem, ali vprašanje nezaupnice uvrstiti na dnevni red skupne seje vseh treh zborov ali ne, je bilo tajno. Od šestnajstih prisotnih delegatov DPZ je za glasovalo dvanajst delegatov, proti trije, ena glasovnica je bila neveljavna. • H. Jelovčan Kranjska vlada o beguncih Begunce v nekdanje vojaške hangarje? Kranj, 20. maja - Osrednja točka današnje seje kranjske vlade je bila obravnava problematike beguncev v občini Kranj. Kako se bo Zahteva o ustanovitvi in ureditvi zbirnega centra v Kranju uresničila Pa, po tem, kar smo izvedeli po seji, ostaja odprto. Po podatkih Rdečega križa v Kranju je v to občino že privezalo nekaj več kot 600 beguncev iz BiH, ki so nastanjeni Pri sorodnikih in znancih. Danes je kranjski izvršni svet obravnaval poročilo o delu zbirnega centra za begunce iz Hrvaške, ki je deloval od sredine decembra do sredine marca v prostorih dijaškega doma, in ker gre ta objekt v adaptacijo, se odpira vprašanje, kako zagotoviti prostor za begunce iz BiH. Občinski štab za Civilno zaščito je namreč pretekli teden prejel od republiškega štaba za CZ pri ministrstvu za obrambo zahtevek, po katerem mora Kranj pripraviti in odpreti tako imenovani začasni zbirni center za 500 oseb, in kljub ugotovitvi, da je zahteva na trhlih pravnih "nogah", že človeška etika zahteva, da se v tej smeri najde rešitev. Na seji je bil obravnavan predlog, da se zbirni center odpre v samskem domu Gradisa v Struževem, kjer bi lahko zagotovili nastanitev za več kot 200 oseb, vendar se je po seji izkazalo, da je Gradiš dobil novo delo, zato bo zaposloval in ponudba za begunce ni več aktualna. Po besedah podpredsednika izvršnega sveta, ki opravlja dolžnosti predsednika Petra Oreharja, se v nastalem položaju kaže kot najboljša rešitev ureditev begunskega zbirališča v štirih hangarjih nekdanje vojašnice, ki jih TO ni prevzela za potrebe učnega centra. Z napeljavo vode in (kontejnersko) ureditvijo sanitarij, bi se za čas do pozne jeseni (teh prostorov pozimi ne bi bilo mogoče ogrevati) lahko uredilo začasno nastanitev za okoli 500 do 600 oseb, hrana pa bi se lahko zagotavljala iz vojaške menze v posebej urejeno razdeljevalni-co. Prepričani so, da je tak predlog še vedno precej boljši od predlaganega Šotorišča. Odločitev o tem je odvisna od nadaljnjih pogovorov občinskega štaba CZ z republiškim. Na seji vlade pa so posebej opozorili, daje potrebno razrešiti tudi vprašanje financiranja nastanitve beguncev (v republiški skupščini), čeprav je ta začasna in skromna. • S. Ž. Stavke v ERO je konec Do kolektivne pogodbe v treh mesecih Kranj, 19. maja - Po dolgotrajnih pogajanjih sta stavkovni odbor in v°dstvo Iskre ERO drugega dne stavke vendarle sklenila kompro-""s, s katerim so se strinjali tudi stavkajoči delavci. Predlog prvega s*avkovnega dne, naj bi namreč do 80-odstotnih plač po kolektivni Pogodbi prišli postopoma v pol leta, so namreč na zboru delavcev zvrnili. Tudi za drugo rešitev, na ka *efo je bilo vodstvo še pripra-v'Jeno pristati, delavci niso bili ravno navdušeni. Toda napo-s'ed so vendarle potrdili dogo-v°r. ki ga je zanje izposloval ^avkovni odbor: plače bodo °-° zahtevane meje povečali pokopoma v treh mesecih. Obra-Cun osebnega dohodka do polne plače po kolektivnih pogod-°?h so odložili, dokler v Slovenji v procesu lastninjenja ne ~o kaj več znanega o naravi za-a°'žnic za premalo izplačane P'ače. Pač pa se je vodstvo lskre ERO zadolžilo, da delav- cem izplača obveznice. Lanske obveznice namreč še dolgujejo delu zaposlenih, in ti naj bi jih dobili do letošnjega novembra. O regresu so se pogodili, da ga dobijo v dveh delih ali pa namesto v denarju v ERO-vih izdelkih. Zahtevanemu datumu izplačila, 18. v mesecu, pa niso ugodili, pač pa ostajajo pri 25. v mesecu kot najkasnejšem izplačilnem dnevu. Zakaj delavcem ne morejo ustreči s plačami po kolektivni pogodbi, so nam pred iztekom stavkovnih pogajanj pojasnjevali nekateri ljudje iz vodstva Podjetje ima izgubo še iz minulega leta, tepe ga izguba južnega trga, kamor so v preteklosti prodali okoli 200 tisoč izdelkov, zdaj pa lahko računajo le na 50 do 70 tisoč prodanih strojčkov letno. Poiskali so sicer tuja tržišča, kamor izvozijo za 16 milijonov dolarjev letno, toda kot 90-odstotnim izvoznikom jim je v škodo neustrezen tečaj marke. Tekočo likvidnost jim rešuje nizozemski partner SKIL, za katerega so ta teden ravno dokončevali naročilo, ko je prišla vmes stavka. Poleg zunanjih razlogov (nestimulativnega odnosa vlade do izvoznikov) se zavedajo tudi previsokih stroškov proizvodnje. Zal k tem šteje tudi previsoko število zaposlenih. Še vedno namreč dela 580 delavcev, le 200 manj kot včasih, ko so izdelali 500 tisoč strojčkov letno, vendar se niso odločili za odpuščanje, pač pa za nizke plače. Te so v primerjavi z drugimi res nizke: povprečna bruto plača za marec je v ERO znašala nekaj nad 32 tisočakov, v najnižjih plačilnih razredih pa so ljudje za polno doseganje norme dobili komaj nekaj več od zajamčene plače. Zato so slednji tudi najteže pristali na kompromis stavkovnega odbora z vodstvom. Delavsko nezadovoljstvo v ERO pa je tudi rezultat primerjanja s dohodki v podjetju Števci, s katerimi so svoje čase vedrili pod isto Iskrino streho. Njihova povprečna bruto plača pa je marca znašala 52 tisočakov. • D. Z. Žlebir NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Soočenje na domačih tleh S formalno priključitvijo Slovenske ljudske stranke iz zdom-stva k stranki Slovenskih krščanskih demokratov je tudi tako imenovana slovenska politična emigracija (gre že za bivši izraz) aktivno vstopila v politično življenje v Sloveniji. Slovenska ljudska stranka je bila namreč tista, ki je v zdomstvu vsa leta povojnega režima komunistom predstavljala opozicijo, čeprav je treba reči. da je bila v tukajšnji javnosti precej nemočna, saj je enopartijski režim dodobra poskrbel za maksimalno omejitev njenega glasu. Ta je le po kapljicah prihajal do ljudi, seveda pa so ga zelo skrbno poslušali na partijskem vrhu. O tem nas dovolj dobro prepričuje dejstvo, da je partija po vojni v naših medijih pogosto polemizirala z emigracijo in njenimi stališči, ljudstvu pa seveda nikoli ni pustila, da bi se tudi samo seznanilo z avtentičnimi emigracijskimi teksti. Partija je tako opravljala vlogo vrhovnega razsodnika. Mnogi ljudje se še predobro spomnijo primera kranjskega Ljuba Sirca (čeprav ta ne sodi v okrilje SLS), ko sta ga pred leti napadla Mitja Ribičič in Stane Dolanc, v javnost pa nikoli ni prišel Sircev odgovor skrbno natisnjen na papirju izdanem v Glasgovvu, v katerem je Ribičiču in Dolancu odgovarjal na njuna podtikanja. V tem oziru je torej vstop emigracijske visoke politike na čistino slovenskega političnega polja koristen za obe strani. Tukajšnje stranke bodo imele priložnost neposrednega soočenja z njenimi pogledi in stališči, emigracija pa bo hkrati lahko v praksi preverila, koliko se je Slovenija v dobrih 40 letih spremenila. Vsi konflikti, ki bi lahko nastali, so povsem normalen pojav. To je logična posledica dejstva, da v Sloveniji že nekaj časa prihaja do soočenja dveh miselnosti iz različnih časovnih obdobij. Dejstvo je namreč, da je po vojni Slovenijo zapustila vsa inteligenca antiko-munistične smeri, ki se je potem naprej razvijala v svojem okolju, tukajšnja inteligenca pa pri svojem razvoju ni imela aktivnega nasprotnika iz vrst ideologije politične emigracije, ob katerem bi lahko konstruktivno kalila svoja stališča. Tudi zaradi tega so danes na slovenskem političnem prizorišču nekateri boji tako trdi in neizprosni. Združitev Slovenske ljudske stranke in krščanskih demokratov pa postavlja pred novo odgovornost tudi našo ljudsko stranko, ki je nastala iz Slovenske kmečke zveze. Emigracija je ob tem preimenovanju takoj zavzela svoje stališče, saj je šlo ali za popolno nepoznavanje naše politične zgodovine ali pa za njeno izigravanje. Kmetje so se namreč okitili z imenom neke stranke, kije nastala že leta 1905 (pred tem se je imenovala Katoliška narodna stranka) in je bila v Sloveniji aktivna vse do druge svetovne vojne. Po njej pa je aktivno delovala v emigraciji. SKZ je zaradi te poteze nujno prišla v spopad z neko politično usmeritvijo, ki ji sicer v načelih ni nasprotna. Verjetno so tudi ta zaostrovanja med drugim botrovala prestopu Ivana Omana k Stranki krščanskih demokratov. Izgubili pa so predvsem kmetski politiki, saj se s tem resnično spreminjajo v nekakšen lobby, kar jim nasprotniki že ves čas očitajo. Vroče politično poletje se v Sloveniji šele začenja. Z vladnimi spremembami so bile porušene nekatere sedanje močne zveze tudi med Slovenijo in emigracijo, vendar je v načelu vsake pametne politike, da si v naprej ne zapira vrat. Povojno slovensko zdom-stvo je resda na pomembnih mestih izgubilo nekatere ljudi, ki so imeli zanje več posluha od drugih, vendar je po povratku demokracije v Slovenijo emigracija vendarle postala subjekt, ki mu a priori ni več nadet negativen predznak, kot je bilo to za časa bivšega režima. Danes mora z njo računati vsaka tukajšnja stranka, na drugi strani pa tudi politično aktivni zdomci, če hočejo ohraniti svojo dejavnost, že sprejemajo dialog tudi z drugače mislečimi. Navsezadnje je emigracija sama še v času bivšega sistema na prvo mesto postavljala bitko za demokracijo in večstrankarski sistem. Kje avtocesta? SO Radovljica bo prej ali slej morala sprejeti odločitev o poteku avtoceste skozi občino Radovljica. Liberalni demokrati smo že organizirali javno razpravo, na kateri smo podprli izhodišče, da naj projektanti ovrednotijo vse štiri inačice poteka avtoceste. Podpiramo izbiro tiste inačice, ki bo izpolnjevala naslednje pogoje: 1. Avtocesta naj od Vrbe do Radovljice poteka po dosedanji magistralni cesti in široka naj bo 16 metrov, da bo uničenih čimmanj zemljišč. 2. Avtocesta naj od Radovljice do Peračice poteka tako, da bo čimmanj razdrobila dosedanjo posestno strukturo, zahtevala čimmanj regulacij in onesnaževanja vodotokov. 3. Trasa naj bo opremljena s protihrupnimi in protiemisijskimi nasipi, tihim asfaltom ter zasutimi predorskimi cevmi, kjer bi bil vkop globok pet metrov ali več. 4. Zaradi 25 do 37 odstotkov manjših emisij naj bo računska hitrost pri projektiranju avtoceste 100 kilometrov na uro. Te zahteve bomo liberalni demokrati uveljavljali pri sprejemu odločitve glede poteka avtoceste v občini Radovljica. Prosimo vas, da nam sporočite svoje mnenje o njih na naslov: Liberalno demokratska stranka, Radovljica, Gorenjska 25 ali po telefonu 74-988. Če se vam zdijo naši predlogi umestni, vas prosimo, da jih podprete, če pa bi morali biti po vašem mnenju drugačni, pa nam sporočite svoje pripombe. Predsednik LDS Radovljica Jože Dežman, s. r. Stranka demokratične prenove Obisk Triglavskega parka Ljubljana, 22. maja - V okviru priprav na dan varstva okolja posveča Stranka demokratične prenove veliko pozornost naravovarstvenim problemom, zato bo delegacija stranke obiskala Triglavski narodni park. Govora bo evropskih usmeritvah glede varovanja divje narave. Delegacijo SDP sta vodila predsednik poslanskega kluba Miran Potrč in predsednik ekološke pobude stranke Mauricio Olenik. • J. K. PO GORENJSKI UREJA: ANDREJ ŽALAR Takse in red Takse - turistične, komunalne, so kljub jasni opredelitvi, da so dohodek občin oziroma krajev, kjer se pobirajo, še vedno in marsikje bolj mrtev kot možen, živ in najbrž nenazadnje tudi učinkovit kapital. Nedavno razmišljanje krajanov pod gorami v kranjski občini, da jih motorozirani izletniki oziroma avtomobilisti, ko odhajajo v gore, dobesedno blokirajo, pri čemer pa jim ne morejo zaračunati ne parkirnine ne kazni za napačno parkiranje, se v podobni enačici kaže marsikje v radovljiški občini. Če so uspeli rešiti pobiranje turistične takse, kar pa najmanj za vikende v turističnih krajih ne velja, kot je na sestanku predsednikov KS v sredo popoldne s predsednikom občinskega IS rekel predsednik KS Koprivnik - Gorjuše, in se denar potem vrača nazaj turističnim društvom oziroma krajem, potem je s komunalnimi taksami še precej slabše. Marsikje v krajevni skupnosti bi lahko pobirali takso za takšen ali drugačen lokal, pa je ne. Dogaja se tudi. da denar od taks dobijo kraji oziroma agencije v njih, ki vozijo turiste po raznih turističnih krajih. Zanimivo pri takšnih in drugačnih taksah nenazadnje je tudi to, da so povečini občinski odloki, ki opredeljujejo tovrstni prihodek, dobri in teoretično jim ni moč prigovarjati. V praksi pa je izvajanje neučinkovito. Krajevne skupnosti bi morale imeti svoje komunalne redarje, je menil na posvetu predstavnik K S Gorje. Krajevna skupnost, če danes uredi prostor za piknike, ne more pobirati kazni na krajih, kjer so divja parkiranja, pikniki... Vprašanje namreč pravno ni razčiščeno. Zato ni čudno, ko pride iz centra občine komunalni redar, če recimo na nedeljo sploh pride, da so izletniki največkrat že doma; recimo v Ljubljani. Zakaj pa v Ljubljani? Tudi zato. ker je vse bolj pogost očitek, da Ljubljani takšen red in politika najbolj ustrezata. • A. Žalar Zbor krajanov O delu - Ljubno - Predsednik sveta krajevne skupnosti Ljubno Miro Ambrožič, v radovljiški občini, je za jutri, 23. maja, ob 20. uri v veliki dvorani TVD Partizan Ljubno sklical zbor krajanov. Vodstvo krajevne skupnosti bo podalo poročilo o delu v minulem letu, predstavilo program za letos in s tem v zvezi tudi nekatere letošnje projekte. Podana pa bo tudi informacija o novi krajevni samoupravi oziroma o bodočih občinah. • (až) V planinah sončna energija - Kranj - V Planinskem društvu v Kranju so se odločili, da bodo v nekaterih svojih planinskih postojankah zamenjali sedanje agregate na kurilno olje s sončno energijo. V programu imajo, da bodo nafto oziroma kurilno olje zamenjali na Kališču in na Ledinah. • (až) Postaja GRS Jezersko - Jezersko - Na zadnji seji načelnikov gorskih reševalnih služb so potrdili predlog, da se na Jezerskem ustanovi 17. postaja Gorske reševalne službe. Z ukinitvijo maloobmejnih dovolilnic so namreč gore na območju Jezerskega postale nedvomno tudi turistično veliko bolj zanimive, kot so bile. Zato bo povečani planinski turizem terjal nedvomno tudi organizirano in hitro ter učinkovito reševalno službo. Zato je ustanovitev postaje GRS na Jezerskem vsekakor utemeljena. Seveda pa ustanovitev pomeni tudi izredno veliko odgovornost za njene člane. • (až) Obnova cerkve - Gorje, Čirče - Že pred nekaj leti so v Mevkšu v krajevni skupnosti Gorje v radovljiški občini obnovili streho zvonika cerkve, ki je posvečena sv. Miklavžu in sv. Jakobu. Letos pa so se lotili prenove celotnega ostrešja. 250 kvadratnih metrov sedanje opečne kritine bosta izvajalca Jože Jan iz Mevkša in Ivan Adalin zamenjala s skodlami, ki jih je nabavilo Gozdno gospodarstvo Bled. V programu pa imajo tudi zunanjo in notranjo prenovo cerkve. V notranjosti pa bodo najprej odkrili in restavrirali freske. Del so se lotili z denarjem iz cerkvenega sklada, župnik v Gorjah Nikolaj Stolcar pa upa, da bo nekaj denarja prispeval tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. • (ja) Pred dnevi pa so se lotili obnove cerkvenega zvonika tudi v krajevni skupnosti Čirče v kranjski občini. Denar in les so prispevali krajani in kmetje, kleparska dela pa izvaja domači obrtnik Marko Svetelj. • (ip) Občni zbor TD Cerklje - Cerklje - Jutri, 23. maja, ob 20. uri bo v kinodvorani zadružnega doma v Cerkljah redni občni zbor Turističnega društva Cerklje, ki deluje na območju osmih kra jevnih skupnosti. Pregledali bodo delo v preteklem letu in se dogovorili za nadaljnje delo, še posebej pa bodo predstavili letošnjo jubilejno razstavo cvetja in lovstva, ki bo julija v Cerkljah. • (kj) Srečanje harmonikarjev - Besnica - Turistično društvo v Besnici pa bo jutri, 23. maja, ob 19. uri priredilo zanimivo srečanje harmonikarjev pod naslovom Pod besniško voščenko. Sreča nje, na katerem bo sodelovalo 18 harmonikarjev iz Besnice in okolice Jamnika, bo v gasilskem domu v Spodnji Besnici. • (kj) v Nepozabno praznovanje Primskovo - Prav gotovo nepozabno bo sobotno in nedeljsko praznovanje ob posvetitvi zvonov v župniji Primskovo. Zato je prav, da ob torkovem zapisu v Gorenjskem glasu povemo tudi, da sta omogočila veliki zvon, posvečen župnijski zavetnici Mariji Vnebovzeti, botra Tone in Ivica Arvaj (na sliki Tone Arvaj). Botri svečanostim pa so bili še M. in F. Gašperlin, T. in A. Zupan, A. in M. Ovsenik, J. in I. Ovsenik, F. Markič, F. in T. Šenk, M. in A. Viharnik, Z. Žitnik, A. Buta-lič, A. in H. Strniša in J. Stare. Častna botra sta bila najstarejša zvonarja: Mežnarjeva mama in Smajdov Tone. Pri delih in pripravi sobotne in nedeljske slovesnosti je bil desna roka župniku Francu Godcu ključar Stanko bo zdaj mirno spal Mreža bo poslej varovala hiso Pri Kožarju na Bohinjski Beli je pred tremi leti na hišo, v kateri živi z ženo invalid Stanko Dežman, padla več kot 300 kilogramov težka skala. Zdaj so markacisti iz PD Radovljica na steno pritrdili mrežo. Bohinjska Bela, 21. maja - V soboto, konec minulega tedna, se je Stanku Dežmanu in ženi na Bohinjski Beli 14, po domače pri Kožarju, "odvalila od srca velika skala"; uresničila se jima je dolgoletna želja. Člani markacijskega odseka Planinskega društva Radovljica so pod vodstvom načelnika Boga Vnučca in načelnika komisije za pota pri Planinski zvezi Slovenije Toneta Tomšeta pritrdili več kot 100 kvadratnih metrov jeklene mreže nad hišo, ki je dobesedno prislonjena na skalo. S tem so zakonca Dežman "rešili" nenehnega strahu, da jima bo nenadoma večja skala podrla hišo. 67-letni Stanko Dežman, rojen v Spodnjih Gorjah, je invalid in s pomočjo Društva para-plegikov v Ljubljani je pred 14 leti kupil takrat okrog 140 let staro hišo na Bohinjski Beli, ki jo je pašna skupnost zgradila za pastirje. Prislonjena na skalo ni bila ravno varna, saj je na primer pred tremi leti na hišo padla več kot 300 kilogramov težka skala in le srečno naključje je takrat rešilo oba zakonca. "Že pred štirimi leti sem kupil mrežo, da bi z njo, pritrjeno na skalo, zavaroval streho in hišo. Streho je bilo namreč treba nenehno popravljati zaradi kamenja, ki je padalo nanjo. V krajevni skupnosti se je zadeva vlekla, ker je šlo za zahtevno in povrh še strokovno delo. Potem pa mi je pomagal prijatelj Gost-nik," je nadvse zadovoljen z akcijo pripovedoval Stanko Dežman. Sin paraplegika Gostnika je član PD Radovljica in tako so se fantje v markacijskem odseku pod pokroviteljsvom PD Radovljica odločili, da se lotijo te tudi zanje precej nenavadne akcije. "V PD Radovljica, ki bo prihodnje leto praznovalo 100-letnico, je markacijski odsek že od ustanovitve društva, zadnjih sedem let pa je v njem še posebno aktivna skupina 15 markacistov. Naša skrb so planinska pota, zavarovanje in urejanje. Tokrat pa smo se s sodobno opremo in strokovno lotili na pogled morda res nenavadne akcije. Vendar nismo pomišljali, ko smo izvedeli, za kaj gre. Zakaj ne bi pomagali, smo si rekli, če smo tako rekoč edini, ki smo V celodnevni akciji so sodelovali Bogo Vnučec, Tone Tomše, Srečko Polanc, Frenk Lukan, Jure Er-man, Matjaž Zadravec, Darko Frelih, Janez Novak, Aleš Vurnik, Uroš Šo-štarič, Drago Pisek in Marjan Jauševec. Več kot 100 kvadratnih metrov mreže so pritrdili na skalo nad Kozarjevo hišo dejansko usposobljeni tudi za takšno, sicer zahtevno in nevarno delo. Za nas je to neke vrste trening, res pa je, da je to tudi naša prva takšna akcija," je razložil odločitev načelnik markacijskega odseka Bogo Vnučec. Tone Tomše V akciji pa je bil tudi načelnik komisije za pota pri PZ Slovenije Tone Tomše: "Radovljiški odsek je usposobljen za tovrstno visokogorsko delo. Sicer pa je pri PZS pet takšnih markacijskih odsekov. Radovljiški oziroma gorenjski skrbi za Julijce. V 12 letih so ti odseki v Sloveniji obnovili in popravili že okrog 40 visokogorskih poti, radovljiški pa v šestih letih Krmo -Debelo peč, vrhove Križkih podov, Mlinarco, Škrlatico, Rjavi-no in Jalovec. Letos pa imajo v programu Bambergerjevo pot od Luknje v Vratih na Triglav. S tem bodo Kamniške Alpe in Ju-1 i jo i v glavnem urejeni, čakajo pa še Bovec, Kanin, Krn. Njihova današnja, malce nenavadna akcija, je vredna vse pohvale in je hkrati dokaz, da so usposobljeni za najbolj zahtevna dela." Po celodnevni sobotni akciji so bili zadovoljni markacisti, še najbolj pa zakonca Dežman, ki se fantom in Planinskemu društvu Radovljica iskreno zahvaljujeta za pomoč. • A. Žalar Boltezovi sosedje so se odločili za zaporo Glavni razlog je hrup Boltezovi so se obvezali, da bodo sedanji hrup zmanjšali na čimmanjšo možno me- ro. Kranj, 22. maja - Včeraj, tretji dan, ko so sosedje v torek zjutraj zaprli dostop do delavnice za menjavo gum in pralnice avtomobilov, so po posredovanju načelnika inšpektorata IN/. Kranj Jožeta Aj-diška predstavniki sosedov in Boltezovi končno sedli skupaj in se ob navzočnosti predstavnikov občine, inšpekcijskih služb in KS dogovorili za nekatere, ta trenutek za obe strani sprejemljive, ukrepe. Pred dogovorom so odstranili tudi zaporo, oboji pa si bodo prizadevali (sosedje in Boltezovi), da do ponovne zapore ne bi več prišlo. Janko Rechberger. Zelo delovna in prizadevna pa je bila tudi ekipa pritrkovalcev pod vodstvom Toneta Pečarja. • A. Z. - Koto: P. Kozjek Da so se sosedje Bolteza, ki ima ob kranjski vpadnici na Primskovem delavnico za menjavo gum, avtopralnico in od nedavnega tudi trgovino in bife, odločili v torek zjutraj za zaporo na dostop k Boltezu, je najbrž razlog lokacijsko dovoljenje, ki ga je Jožetu in Mariji Boltez izdal za spremembo namembnosti skladišča v trgovino in gostinski lokal, postavitev objekta za skladiščenje gum, ureditev prostora za kontejner, gradnjo jame za lovljenje olj, postavitev betonske protihrupne ograje in postavitev žične ograje, sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Kranj 7. maja letos. Sosedje iz osmih hiš na Ručigajevi in Oprešniko-vi ulici so namreč že na ustni obravi za izdajo lokacijskega dovoljenja 30. marca letos imeli vrsto pripomb, ki so se poleg dosedanjih postopkov v zvezi z urejanjem tega dela prostora nanašale predvsem na hrup, ki ga povzročata delavnica in pralnica sosedom. "Problem sta delavnica in pralnica oziroma hrup in način, kako se sedaj dejavnost širi. Razen tega nekateri objekti, za katere se zdaj izdaja lokacijsko dovoljenje, že stojijo, zaščite proti hrupu pa še vedno ni," so povedali Janez Sturm in Tomaž ter Brane Lotrič v imenu sosedov. V dneh zapore so se potem ponavljale zahteve, naj Boltezovi dejavnost opravljajo v zaprtih prostorih, ventilator pralnice naj bo izključen, pranje z Vapom naj se ukine, ob hkratnih ugotovitvah, da je bila v tem delu opredeljena zelenica in očitkih, da so Boltezovi postopno širili dejavnost, tudi zaradi neukrepanja občinskih upravnih organov. Ob tem pa nam je Jože Boltez povedal, da v zaprtem prostoru svoje dejavnosti ne more opravljati, pripravljen pa je postaviti protihrupno ograjo. Oba z odvetnico pa sta obsojala način, za kakršnega so se odločili sosedje. Slednji pa so se sklicevali, da dialog in dogovarjanje z Bolte-zom ni mogoč. Zadeva, ki je bila že prvi dan zelo odmevna in je postajala iz trenutka v trenutek bolj vroča, se je potem končno začela raz- pletati včeraj (četrtek) dopoldne, ko so Boltezovi delavci "naredili" prisilno zaporo na kranjski vpadnici in koje posegla Policija, načenik inšpektorata UNZ Kranj Jože Ajdišek pa je prepričal sosede (in tudi predstavnike občine), naj sedejo skupaj in in skušajo za mizo rešiti problem ter odstranijo zaporo. Po nekaj urnem pogovoru predstavnikov sosedov, Bolte-zovih in njihove odvetnice, podpredsednika izvršnega sveta Staneta Vrečka, sektretarja za urbanizem Mihe Perčiča, inšpekcijskih služb in KS so se dogovorili, da bodo kljub že trem meritvam o hrupu opravili še eno, hkrati pa bodo Boltezovi poskrbeli za protihrupno zaščito v pralnici. Če bo potrebno bodo potem opravili ponovne meritve in opredelili tudi način zaščite s protihrupno ograjo. Glede pritožbe na izdano lokacijsko dovoljenje pa se bodo sosedje še pogovorili in kasneje odločili, čeprav je sekretar za urbanizem opozoril, da se zadeva ob morebitni pritožbi lahko časovno precej zavleče in zaplete in s tem tudi problem s hrupom. Tomaž Lotrič: "Problem j* hrup, upravni organ pa je izda' lokacijsko dovoljenje..." Včeraj dopoldne so sosedje umaknili zaporo k Boltezu. Zadeva se je začela razpletati« ko so včeraj zjutraj naredili zaporo na kranjski vpadnici tudi Boltezovi delavci. Problem, ki je z zaporo nedvomno dosegel po eni strani medijski in prav zato tudi še kakšen drug namen, je najbrž mozaik večletnega dogajanja in sosedskih odnosov v tem delu Kra' nja, kjer so lastniki stanovanjskih hiš, na drugi strani pa komunalna dejavnost z vsemi tako ali drugače (lahko) moteČin" učinki. Očitno bo težko najti z' obe strani maksimalno zadovoljivo rešitev, čeprav si jo tako eni kot drugi želijo. Ta pa je, d* bi se pralnica s tega prostora umaknila.• A. Žalar Foto: P. Kozjek Petek, 22. maja 1992 PO GORENJSKI UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN + Naklanski upokojenci nočejo v zapeček Mlajši upokojenci so zdramili Naklo V Naklem smo najbolj delavni nogometaši in upokojenci, so se malo za šalo malo zares pohvalili v tamkajšnjem društvu upokojencev ob pravkar minulem tednu upokojencev. j POMISEL Naklo, maja - V 26 letih, kar so naklanski upokojenci organizirani v društvo, njihovo življenje še nikoli ni bilo tako razgibano kot danes. Včasih so se družili v upokojenskem bifeju, sicer pa je vsak zase na domačem vrtičku užival zasluženi pokoj. Mlajši upokojenci, ki so zadnji dve leti pomnožili društvei.c vrste, pa hočejo več. Po njihovi zaslugi se je prebudila tudi kulturna in rekreativna dejavnost. pomogli k njihovemu dobremu počutju.« Odkar se je društvo v Naklem (pridruženi so tudi upokojenci iz krajevnih skupnosti Podbrezje in Duplje) pomladilo, na različne načine vabi svoje ljudi iz zapečka. Albina Tro-ha, denimo, skrbi za redno te- Ena takih je tudi Fanika Pa-gon, pobudnica prvega tedna upokojencev v Naklem: »Tudi na vasi se kaže potreba po druženju, zato smo upokojenci z različnimi prireditvami ob tednu upokojencev (namenjenem vsem Naklancem) poskrbeli za rekreacijo in družabnost na višji kulturni ravni. Prireditve so bile dobro obiskane, krona vsega pa je bila razstava ročnih del s 170 predmeti 80 razsta-vljalcev. Do konca tedna se je v knjigo obiskovalcev vpisalo nad 400 imen. Upam, da smo s prireditvami, ki jih je podprlo več sponzorjev, podjetij in posameznikov iz Nakla in okolice, razgibali naše ljudi in pri- densko telovadbo v telovadnici osnovne šole France Prešeren. Rudi Nadižovec vsaka dva tedna vodi upokojence na rekreativne pohode, da »se razgiblje-jo in da telesno in duhovno ne zaspijo«. Naklanci imajo urejene 9 kilometrov sprehajalne poti na Dobravo, kjer je odprta tudi lovska koča in tja jih pogosto vodijo rekreativne poti. Pripravljajo tudi izlete (donedavna so bili najbolj priljubljeni nakupovalni izleti v Avstrijo), mnogo upokojencev pa se udeležuje različnih predavanj, od zdravstvenih do hortikultur-nih. Društvo upokojencev iz Nakla ima z Dupljanci in Podbre-žani vred blizu 650 članov, 70 odstotkov vseh v teh krajevnih skupnosti živečih upokojencev. Njihova povprečna starost se giblje okoli 65 let, zato ni čudno, če se veča zanimanje za družabne dejavnosti. Kljub vsemu ne pozabljajo na starejše (60 upokojencev je starejših od 80 let, iz prejšnjega stoletja pa nimajo zdaj nobenega več). Bolne in nepokretne ob letu obiščejo, razmišljajo pa že, da bi se nanje večkrat spomnili. Jože Kašpar, ki je na čelu na klanskega upokojenskega društva že dvanajsto leto, je nadvse zadovoljen s pomlajenim društvom: »V preteklih 26 letih so pred menoj štirje predsedniki vodili društvo. Prejšnja leta ni bilo toliko zanimanja za druženje kot danes, saj so upokojenci v vaških okoljih svoj prosti čas preživljali v glavnem doma, na vrtu in v družinskem krogu. Sveže društvene moči, mlajši upokojenci, intelektualno zahtevnejši, pa so pognali društveno dejavnost v aktivnejše vode. Svoje čase je bil v Naklem odprt upokojenski bife, zdaj pa lahko našim članom ponudimo še kaj drugega: izlete, rekreacijo, razmišljamo o gobarstvu, osnovali bi pevski zbor...« Še veliko so nam poleg omenjenih sogovornikov povedali ljudje iz aktivnega jedra na-klanskih upokojencev, Franc Jošt, Franc Križnar, Zdeno Košir in drugi, a za vse bi nam zmanjkalo časopisnega prostora. Upamo, da bo za to spet priložnost ob naslednjem tednu naklanskih upokojencev. • D. Z. Zlebir, foto: P. Kozjek Letošnje sindikalno letovanje V t Zožen počitniški prostor Vojna na Hrvaškem nam je oddaljila Jadransko morje in naše počitniške možnosti omejila na majhen kos slovenske obale in Istre ter nekaj zdravilišč. Slabše situiranemu delavskemu sloju, ki je svoje čase poceni letoval v počitniških domovih in prikolicah, se letos še slabše piše: številna podjetja so namreč razprodala svoje prikolice, mnoge počitniške domove pa so (hočeš nočeš) namenili nastanitvi beguncev. Kako kaže letošnjemu letovanju v nekaterih gorenjskih podjetjih? V tržiškem Peku smo slišali, da so morali počitniške zmogljivosti razpisati kar dvakrat. Velikega povpraševanja je deležno slovensko morje in zdravilišča, pa tudi Istra je v 12 dneh kolektivnega dopusta docela zasedena. Kar je južneje od Umaga, ljudi ne mika. tako da bodo morali tamkajšnje prikolice preseliti bliže slovenski meji. Tudi za garsonjere v Stinici ni bilo prijav. MALA ANKETA V kranjski Savi imajo enake izkušnje: naval na zmogljivosti ob slovenski obali in v toplicah, odklanjanje hrvaških obmorskih krajev. Prikolice, ki so jih imeli prejšnja leta postavljene na Lošinju, so pripeljali nazaj in jih nameravajo prodati na licitaciji. Vendar razlog za to niso bile vojne in politične okoliščine na Hrvaškem, pač pa dejstvo, da je po-čitnikovanje v prikolici najdražja (in najmanj udobna) oblika letovanja sploh. Pretekla leta je bilo v Savi skoraj 900 družin deležnih letovanja v »sindikalnih« zmogljivostih, letos bo letovalo okoli 500 družin, /a ta upad je krivo negotovo stanje pri sosedih in zmanjšane počitniške zmogljivosti, manj pa socialno stanje v Savi zaposlenih delavcev. Cene apartmajev so sorazmerno dostopne, saj je. denimo, za dan letovanja v Maredi ali Barbarigi treba odšteti 1.250 tolarjev. Delavci so dobili tudi regres. Tudi v Verigi v Lescah so lani razprodali počitniške prikolice, da so imeli za plače in regres. Letos bodo njihovi delavci letovali zlasti v toplicah in v apartmajih v Maredi, medtem ko za počitniški dom v Crikvenici s 65 ležišči ni bilo zanimanja. Nedavno tega so ga oddali /a begunce. Jože Faj-far. referent izobraževanja, ki se ukvarja tudi / organiziranjem letovanja, je povedal, da bo letos v sezoni in posezoni letovalo samo okoli 120 družin. Temu je kriv tudi slabši socialni položaj /daj 890 zaposlenih v Verigi. Delavcem so za /daj i/plačali samo 40 odstotkov dogovorjenega regresa, preostalega še pričakujejo. Ko smo v torek dopoldne klicali podjetje Mežakla. ki organizira letovanje za delavce jeseniške Železarne, ni bilo še nobene prijave za letovanje. Tovarna ima namreč smolo, da sta oba počitniška domova daleč od doma: Biograd na moru in Crikvenica. Kolikor vedo. slednjega za zdaj še niso zasedli begunci, toda zanimanja za letovanje v njem med Jeseničani kljub (emu ni. Prejšnja leta so železarji letovali tudi v prikolicah, zdaj pa so le prodali. • D. Z. Zlebir "Mala matura" boljša od sprejemnih izpitov Še tri tedne in osmošolci se bodo poslovili od osnovne šole. Prav zadnji tedni so najtežji: kontrolne, spraševanja, "mala matura", nato pa upanje, da bodo sprejeti v srednjo šolo, ki so si jo izbrali. V anketi smo strnili nekaj razmišljanj kranjskih osmošolcev o tem. Grega Zor-man: »Nameravam v gimnazijo, ker lahko za štiri leta odložim odločitev, kam naprej Naslednji teden pišemo "malo maturo". Zame je to bolje kot Sprejemni izpiti v srednji šoli. Ne ^em le. zakaj tudi test i/ i/bi i nc-ga predmeta (angleščine), če se ne upošteva pri vpisu. Dovolj bi bila samo slovenščina in matematika. Na test se pripravljam, •udi \ šoli nekoliko ponavljamo snov. Ce na gimnaziji ne bom SPreje«. grem na tehniško strojno il'i elektrO. Seveda me skrbi.« Robert Dovidi- ja: »V ekonomski, kamor sem se prijavil, nas je preveč kandidatov, zato me skrbi, ali bom sprejel ali ne Ce ne. grem na Iskiino strojno. Ekonomija me veseli, /anima. šola daje dobre osnove tudi /a naprej. Ob koncu osmega ra/reda nas preveč mučijo. 12. maja bo konferenca. Dotlej pišemo še precej kontrolnih, bolje bi bilo. da bi ponavljali snov in čimuspešneje izpolnili teste za "malo maturo". Za ponavljanje doma je zaradi sprotnega učenja kar premalo časa. vprašanja, ki so nam jih dali. nam pomagajo pri pripravah.« Mirjana I rivu n d a a »Veseli me delo z denarjem, prijavila sem se v komercialno šolo. Ker je kandidatov preveč, me skrbi, ali bom sprejeta. Ce ne. bom skušala presedlati na trgovsko. Od prijate-licv sem slišala, da bodo na komercialni kljub "mali maturi" tudi sprejemni izpiti. To me čudi. Šolarji smo večinoma bolj naklonjeni "mali maturi" kot sprejemnim izpitom. Na pragu srednje šole se je težko odločiti, izbrati tisto, ki bo prava in v kateri boš. sprejel." Peter Krajnik: »Prijavil sem se za Iskrino strojno tehniško. Oče je obrtnik v tej stroki, tudi mene veseli, lahko bom nadaljeval njegovo delo. Mislim, da bom v šolo sprejet, v njej je še dovolj prostora. Za "malo maturo" pa menim, da hi morali v šoli več ponavljali, namesto da je prav zdaj pred nami vrsta kontrolnih nalog. Sicer pa je boljša od sprejemnih izpitov, žc zalo. ker prej zveš za re zultate « • H. Jelovčan, foto: P. Kozjek Zasoljeni Janez Novo šolsko leto je šele jeseni, starši šoloobveznih otrok pa so že sedaj slabe volje. Za to so poskrbeli pri založbi, ki se ukvarja s kataloško prodajo učbenikov pod mikavnim imenom Modri Janez. Res prinaša nekaj ugodnosti (popusti ob takojšnjem plačilu, odplačevanje učbenikov v obrokih), hkrati pa take cene, ki starše iz nižjih socialnih slojev, pa z več šolarji v družini upravičeno spravljajo v obup. V podkrepitev: obvezni učbeniki za prvošol-ca nas bodo stali 7.400 tolarjev, za drugi razred 6.220, za tretji 6.650, za četrti 6.760, za peti že 15.650, za šesti 19.190, za najdražji sedmi razred kar 22.900 in za osmi razred 13.830 tolarjev. Le za golo knjižno učenost bodo starši odšteli premoženje, kje pa so še stroški za zvezke in druge potrebščine, brez katerih naš šolar jeseni nikakor ne more v šolo! Kako si bodo samo najbolj nujne izdatke za šolo privoščili v družinah, kjer starša prejmeta le zajamčeno plačo, kako brezposelni z nizkim nadomestilom, ko je celo za zaposlene s povprečno plačo šola ogromen zalogaj? Obvezni učbeniki za sedmošolca stanejo toliko, kot veljata dve zajamčeni plači. Neka mati, ki bo imela jeseni prvošolca in tretješolca, z možem pa sta kot Tekstilindusova stečajnika na zavodu za zaposlovanje, je ondan potožila: šolske potrebščine me bodo stale 20 tisočakov, najini nadomestili pa skupaj ne dosegata tega zneska! Navrgla je tudi nedavno izkušnjo, ko sije hotela po nasvetu znancev v knjigarni priskrbeti učbenike še po lanskih cenah: kar čez noč so namreč izginili s polic kranjskih knjigarn! Na srečo se mnogo staršev že več let skuša znajti z izmenjavo učbenikov, kupuje rabljene na sejmih, si jih izposoja v šolah, kjer imajo še kaj posluha za stisko staršev in kjer zanje odštejejo le simbolično obrabnino. Žal je veliko delovnih učbenikov narejenih za enkratno uporabo, tako da jih morajo starši vsako leto znova kupiti. Tudi šolski učbeniški skladi ne zadoščajo za vse, šole pa v ta namen tudi niso deležne denarne injekcije, da bi lajšali staršem jesenski stroškovni šok. Kako mačehovska je država, ki naj bi zagotavljala brezplačno šolanje, piše naša bralka in poslanka v kranjskem občinskem parlamentu Alenka Kovšca, ki nas obvešča, da je letošnji občinski proračun za brezplačne učbenike zagotovil borih 29 tolarjev na učenca, in se zavzema, da bi s pritiskom na proračun morali zagotoviti večji delež davkoplačevalcev za te namene. Na državo pa naj bi pritisnili, da bi zdaj deklarirano brezplačno šolanje to res postalo. Letošnje cene za učbenike nam namreč dokazujejo, da šola še malo ni brezplačna. Razen če si pod tem izrazom predstavljamo dejstvo, da bomo jeseni zaradi šole ostali povsem brez plač. • D. Z. Zlebir Poceni počitnice Želite z nami preživeti prijetne in poceni počitnice? Ponujamo vam enkratno priložnost. Če ste stari od 14 do 18 let, letujte z nami ob Kolpi, med 12. in 25. julijem. Kaj nudimo? Plavanje, vožnjo s kanuji, športne aktivnosti, učenje kitare, plesni tečaj, večerne žure, ful polno zabave. SI morda želite... tečaj nemščine in angleščine? Hočete pomoč pri popravnih iz matematike in fizike? Želite sodelovati v igralski skupini? Vse to vam nudimo in še več. Kaj potrebujete? Spalno vrečo in 120 DEM v tolarski protivrednosti (plačljivo v dveh obrokih). Kje bomo? V domu ali v šotorih, kakor boste želeli. Marindol ob Kolpi naj bo vaš, sprostite in zabavajte se, izberite si najboljšo priložnost. Kje se prijavite? Demokratični forum, Poštna 3, Kranj. Prijave zbiramo do 15. junija. Kdo smo mi? Erika, Robert, Alenka, Tatjana, Vesna, Vasja, Vasilij in Miha. Pridružite se nam, ne bo vam žal! Iz nič gradimo svoj svet - Ta teden je v avli kranjske občinske stavbe odprta razstava otroških izdelkov iz odpadnega materiala »Iz nič gradimo svoj svet«, ki so jo ob koncu šolskega leta pripravili v kranjskih vrtcih. Na razstavi, ki so jo s kratkim kulturnim programom odprli v torek popoldne, so otroci prikazali, kaj znajo oblikovati iz lesa, žice, lepenke, stiropora in drugih odpadnih materialov. Vse to si lahko ogledate še danes do 18. ure. • Foto: P. Kozjek Stolpec za upokojence Izlet na Koroško - Društvo invalidov Kranj prireja v sredo, 24. junija, enodnevni izlet na Koroško (Kranj - Železna Kapla -Velikovec - Djekše - Šentpavel - Pliberk - Holmec - Šentanel -Ravne - Slovenj Gradec - Velenje - Kranja). Srečanje S pobratimi - Društvo invalidov Kranj bo konec junija spet priredilo tradicionalno srečanje s pobratenim društvom iz Maribora. Tokrat se bodo srečali v Hotinji vasi pri Mariboru, in sicer v soboto, 27. junija. Zdravljenje v Moravskih Toplicah - v kranjskem društvu invalidov še vedno sprejemajo prijave za 7-dnevno zdravljenje v Moravskih Toplicah (namesto v Stubičkih), ki bo od I. do 7. oktobra. Prijave z akontacijo 3.000 tolarjev na člana sprejemajo do 5. julija. V društveni pisarni na Begunjski 10 v Kranju v juniju sprejemajo tudi prijave na izlet, in sicer vsak ponedeljek od 9. do II. ure, ob torkih in četrtkih pa od 15. do 17. ure. Oglasite se lahko tudi po telefonu 212-712 (Račič). Srečanje medicinskih sester in tehnikov - Upravni odbor društva medicinskih sester in tehnikov iz Kranja vabi članice aktiva upokojenih medicinskih sester in ostale sestre ter zdravstvene tehnike na Gorenjskem na prvo skupno srečanje. V ponedeljek, 25. maja, se bodo ob 11.30 srečali v knjižnici Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj. a. 30°/. 0 POPUST za svetila EMI -Poljčane Popust velja za takojšna plačila v Merkurjevih prodajalnah. Turistično podjetje ALfPINUM Objavlja za letno sezono 1992 naslednja prosta delovna mesta VEČ NATAKARJEV pogoji: IV. st. zahtevnosti - KV natakar, 1 leto delovnih izkušenj, znanje 2 tujih jezikov VEČ KUHARJEV pogoji: IV. st. zahtevnosti - KV kuhar, 1 leto delovnih izkušenj VEČ POMOŽNIH DELAVK za pomivanje, pospravljanje, čiščenje, pranje in likanje pogoji: dokončana osnovna šola, delovne izkušnje zaželene. Enomesečno poskusno delo za vsa delovna mesta. Kandidate vabimo, da pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov: Turistično podjetje ALPINUM, Ribčev Laz 50, 64265 Bohinjsko jezero. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po poteku prijavnega roka. SREDNJA ŠOLA EKONOMSKE IN DRUŽBOSLOVNE USMERITVE KRANJ Srednja šola ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj, Ko-menskega 4, objavlja prosta delovna mesta: A. Nedoločen čas 1. ENEGA UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA Pogoj: - visoka izobrazba iz nemškega jezika in književnosti 2. ENEGA UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA Pogoj: - visoka izobrazba na dvopredmetni študijski smeri in opravljen B diplomski izpit iz angleškega jezika in književnosti oziroma nemškega jezika in književnosti 3. DVEH UČITELJEV MATEMATIKE Pogoj: -visoka izobrazba enopredmetne pedagoške smeri matematika ali visoka izobrazba pedagoške smeri matematika s fiziko ali fizike z matematiko - visoka izobrazba teoretične ali uporabne matematike z dodatno pedagoško andragoško izobrazbo 4. ENEGA UČITELJA EKONOMSKIH PREDMETOV Pogoj: - visoka izobrazba ekonomske usmeritve 5. ENEGA UČITELJA RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE Pogoj: - visoka izobrazba usmeritve, če je bilo vključeno računalništvo s programiranjem v visokošolskem študiju - visoka izobrazba in ustrezen tečaj računalništva - visoka izobrazba računalništva in informatike 6. ENEGA SVETOVALNEGA DELAVCA - PSIHOLOGA ' Pogoj: - visoka izobrazba psihologije kot samostojne študijske smeri ali psihologije kot A ali B predmet Z izbranimi kandidati (1-5) bomo sklenili delovno razmerje od 1. 9. 1992 dalje, s kandidatom pod številko 6. pa od I. 12. 1992 dalje. B. Določen čas 1. ENEGA UČITELJA RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE Pogoj: - visoka izobrazba usmeritve, če je bilo vključeno računalništvo s programiranjem v visokošolskem študiju - visoka izobrazba in ustrezen tečaj računalništva - visoka izobrazba računalništva in informatike 2. ENEGA UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoj: - visoka izobrazba na dvopredmetni študijski smeri in opravljen B diplomski izpit iz angleškega jezika in književnosti oziroma iz nemškega jezika in književnosti 3. ENEGA UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZI KA Pogoj: - visoka izobrazba na dvopredmetni študijski smeri in opravljen B diplomski izpit iz angleškega jezika in književnosti oziroma iz nemškega jezika in književnosti. Prijave z dokazili naj pošljejo kandidati v roku 8 dni no objavi na naslov: SREDNJA ŠOLA EKONOMSKE IN DRUŽBOSLOVNE USMERITVE KRANJ. Komenskega 4. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni po opravljeni izbiri. VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE SERVIS ZA PROTOKOLARNE STORITVE BRDO PRI KRANJU Predoslje 39 64000 KRANJ razpisuje JAVNO DRAŽBO za odprodajo osebnega avtomobila VVARTBURG 1.3 TURIST - leto izdelave 1990 - izklicna cena 150.000,00 SU - poškodovan je sprednji levi del Ogled avtomobila je možen v ponedeljek, 25. 5. 1992, od 13. do 15. ure na Brdu. Javna dražba bo v sredo, 27. 5. 1992, od 14. do 15. ure na Brdu. Informacije dobite po telefonu 212-451, interna 21-09. TEMMHK SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Po sklepu delavskega sveta z dne 7. 5. 1992 razpisujemo JAVNO DRAŽBO sledečih stanovanj: 1. Dvosobno stanovanje v velikosti 44,60 m2 v Škofji Loki, Novi Svet 17, z izklicno ceno 1.925.762,30 SLT. Stanovanje bo vseljivo drugo polovico meseca avgusta 1992. 2. Enosobno stanovanje v velikosti 45,40 m2 v Škofji Loki, Frankovo naselje 66/a, z izklicno ceno 2.610.766,20 SLT. ^ Stanovanje bo vseljivo konec meseca junija 1992. 3. Dvosobno stanovanje v velikosti 53,50 m2 v Škofji Loki, Tavčarjeva ul. 12, z izklicno ceno 2.141.790,10 SLT. Stanovanje je prazno. Javna dražba bo dne 5. 6. 1992 ob 8. uri v sejni sobi SGP Tehnik Škofja Loka, Stara c. 2. Na dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki na kraju dražbe vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene. Ob enakih pogojih kupcev imajo prednost pri nakupu delavci SGP Tehnik. Kupec je dolžan prodajno pogodbo skleniti takoj po zaključku dražbe, ceno ter druge obveznosti pa poravnati 15 dni po sklenitvi pogodbe, sicer varščina zapade. Ogled stanovanj je mogoč v sredo, 27. 5. 1992, in ponedeljek, I. 6. 1992, od 8. do 10. ure. Vse ostale informacije dobite po telefonu 064/620-371. o o a f- Veleblagovnica GLOBUS Kranj o > m ODDELEK METRAŽE -1. nadstropje VAM NUDI vse vrste viskoz, indijski bombaž, jersey, lažje volnene tkanine Tako kakovostne metraže po tako ugodnih cenah zlepa ne boste imeli možnosti kupiti daleč naokoli! Popust za člane Kluba 4Ću4lH£JU VxAU\£Xj KRANJ z** Maribor Cidričeva 56, 64220 Škofja Loka ^lefon: 064/632-181; Telefax: 064/631114 # panoramske stene -30 % popusta bio pohištvo iz masivnega smrekovega lesa -25 % popusta • 10 % popusta -obloge, ograjne deske, okrasne letve, okrasni stropniki, zaključne letve Popust velja za gotovinska plačila in na naročilnico Stanovanjske zadruge. Možnost plačila tudi na obroke. HOBI TRGOVINA na Trati pri Šk. Loki odprta vsak dan od 8. do 16. ure v soboto od 8. do 12. ure 064/632-181 Naše proizvode lahko pod enakimi pogoji kupite tudi v trgovini LUSTIK vžireh KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 17. kongres oblikovalcev ICSID IZHOD JE V DIZAJNU Z razpravo o integralni komunikaciji in oblikovalski promociji se je včeraj, četrti, zadnji delovni dan, zaključil 17. kongres oblikovalcev ICSID ter tako zaokrožil kongresne teme od "profesionalne prakse", "oblikovalske vzgoje" ter "integracije industrijskega oblikovanja s proizvodnjo in marketingom", kar je bila tema tako imenovanega tretjega dne, ki so ga udeleženci preživeli na srečanjih v osmih slovenskih regionalnih centrih. Kakšen je slovenski dizajn? Vsekakor gre za kvaliteto, ki jo bo treba še razvijati, so ugotavljali te dni oblikovalci iz sveta. Na sliki: ogled pohištvenega salona LIP Bled; kranjska konfekcija se je z modno revijo predstavila na gradu Strmol. Foto: Gora/d Sini k formacije v sodobni proizvodnji, katere enakovreden del je tudi industrijsko oblikovanje, pove že to, da imajo največje svetovne firme oblikovalske centre tudi v tujih deželah, da se oblikovalci prej in bolj zavejo najrazličnejših predvsem pa drugačnih navad posameznih skupin ljudi. 2e dolgo je znano, da cvete posebna veja industrije, ki se ukvarja izključno z izdelovanjem uporabnin predmetov za mlade in to od oblačil do tehnike, kot so radio, televizorji in podobno, seveda oblikovano tako, daje "po meri" te generacije ne glede, na katerem koncu sveta kupuje te izdelke. V blejskem hotelu Toplice pa je bila za oblikovalce in gospodarstvenike radovljiške občine okrogla miza na temo Globalni marketing tekstil- ka} je treba storiti. Sam smuča na Elanovih smučeh, tudi njegova družina, saj to ime tudi na ameriškem tržišču nekaj pomeni. Vendar pa še zdaleč ne pomeni tudi pomembne podrobnosti, da je namreč narejeno v Sloveniji. Za to je čas še prekratek. Čeprav ima slovensko industrijsko oblikovanje v svetu kaj pokazati in je vrsta izdelkov tudi zaradi tega in pa zaradi visoke kvalitete iskana, pa je treba previdno naprej dograjevati tako imenovani slovenski imidž. Po Bleichovem mnenju nekateri izdelki, o katerih se sicer govori, kot na primer o španskem in portugalskem dizajnu, za slovenskimi vsekakor zaostajajo. To pa vsekakor ni rečeno le kot kompliment gosta, pač pa strokovnjaka, ki se na industrijsko oblikovanje v svetu pač zelo dobro spozna. Morda udeleženci srečanj organiziranih tretjega kongresnega dne v osmih regionalnih središčih niso mogli izkoristiti vseh priložnosti, da bi razčistili vse probleme, ki jih srečujejo pri industrijskem oblikovanju in njegovi vpetosti s proizvodnjo. Vendar pa je uvodna razlaga ali že kar predavanje, ki ga je v Kranju v Iskri Terminalih na okrogli mizi z naslovom Industrijsko oblikovanje kot faza razvojnega procesa predstavil Robert I. Bleich iz ZDA, vsekakor eno pomembnejših imen svetovnega dizajna, dolgoletni vodja dizajn centra v Philipsu, in tudi eden od nekdanjih predsednikov ICSID bila prava učna ura o oblikovanju. Prav na primeru svoje dolgoletne prakse v tem koncernu je predstavil vlogo industrijskega oblikovanja v proizvodnji najrazličnejših izdelkov. Oblikovanje prav gotovo ni več izoliran del proizvodnega procesa in, če še kje pri nas morda kdo tako ne razmišlja, ga bodo tržne razmere kaj lahko kmalu opozorile, da je treba strategijo spremeniti. Ko je primerjal dežele, kjer so se industrijski izdelki lahko pojavljali na monopolnem trgu brez posebne konkurence, je bilo oblikovanje prav gotovo nekaj manj potrebnega. Toda industrijski izdelek na prepihu prostega trga kaj hitro dobi ne najpomembnejšo, pač pa vsekakor enakovredno vlogo pri nastajanju nekega izdelka. Na takem trgu se morajo zdaj znajti tudi dežele, ki jih je razvadil do pred kratkim prevladujoč zaprt trg. Svet pa je že nekaj časa ogromno tržišče brez meja, na katerem se lahko obdržijo le izdelki iz najboljših, tudi okolju prijaznih materialov, tehnološko sodobni in tudi sodobnega k prihodnosti obrnjenega dizajna. Toda za kaj takega je v proizvodnem procesu, tako je menil Robert I. Bleich, nenehno treba imeti "antene v zraku", ugotavljati je treba vse tisto, kar je ljudem skupnega na vseh koncih sveta in temu prilagoditi izdelek seveda v stilu "moje je nekaj posebnega". Kako pomembne so najrazličnejše in- nih. športnih in lesnih proizvodov. Prav ta občina ima vsekakor na tem področju kaj pokazati - od Elana do Almire. vendar pa je očitno, da je pri ostalih proizvajalcih še veliko možnosti, da bi z tudi z oblikovanjem pritegnili pozornost in uspeli na trgu. In kje je pri tem Slovenija in njeno industrijsko oblikovanje? Robert I. Bleich je v razpravi navedel slikovit primer, Kaj je torej lahko razbrati iz sporočil tokratnega kongresa oblikovalcev? Če smo mu znali vsaj malo prisluhniti, potem ni težko zaključevati, da se je treba hitrim spremembam, ki se v svetu dogajajo prilagoditi - ali pa počasi propasti. Poduk iz tega, da je slovensko gospodarstvo vstopilo v novo državo ob izgubi okoli 40 odstotkov trga, je lahko izjemen izziv tudi industrijskemu oblikovanju pri nas. Gre vsekakor za multidi-sciplinarno stroko, ki je lahko, če je v nekem okolju tako razumljena, zelo pomemben dejavnik razvoja in trženja. Toda za to je potrebna tudi vzgoja kadrov, o čemer so na kongresu oblikovalcev tudi veliko razpravljali. Pri nas smo sicer prišli že do tega, da kadre vzgajamo na oblikovalskih šolah, toda pravega dela oziroma veliko dela zanje še ni. Kje je izhod? Tako so se najbrž pred časom spraševali tudi v drugih deželah, preden so se spustili v odločitve, ki so zdaj pripeljale njihovo industrijsko oblikovanje na visoko, če že ne najvišjo raven. Tudi japonski proizvajalci so se na začetku prodora na svetovne trge lotevali za današnje čase tako tveganega kopiranja izdelkov drugih, da bi končno našli svoj lastni izraz -japonski dizajn. Italijanski dizajn, skandinavski dizajn, francoski dizajn so končno le oznake za uspešno sožitje proizvodnje in industrijskega oblikovanja, ki je našlo svoj poseben izraz, sprejemljiv na različnih kontinentih. Industrijsko oblikovanje na Slovenskem ima tradicijo, način razmišljanja za danes pa bo pokazal, ali ima tudi uspešno prihodnost. • Lea Mencinger, foto: Gorazd Šinik KARLOVEC V VOJNEM ČASU Razstava v avli Tovarne obutve Peko Tržič Po razstavi v karlovškem Mestnem muzeju - o njej sem poročal v Naših razgledih 6. marca pod naslovom Foto raport Dinka Neskusila - je zdaj Tržič doletela priložnost, da si kot prvi v "inozemstvu" ogleda Neskusilove fotografije. Organizatorja razstave sta Mestni muzej Karlovec in Tržiški muzej. Naslov njegovega karlovške-ga razstavnega kataloga je ravno Fotografije. To je tisto predmetno imenovanje, ki se zavestno omejuje pred svojo lastno vsebinsko določenostjo. Fotografski prostor je neločljivo povezan s svojim sporočilnim gradivom. Toda njegov subjekt se po svoje tudi odteguje lastnim zunanjim pogojem. Čeprav so ti pogoji njegova poglavitna resničnost, da enega brez drugega ni, in čeprav lahko govorimo, da ima tudi vojna svoj estetski nasledek v ustvarjalnem roditeljskem razmerju, je tukaj avtorski odnos docela jasen in ne-spodbiten: zidiotizirano barbarstvo ne prinaša potrditve in podrejanja, ki ga ni moglo doseči niti v mirnih obdobjih imperialne idile bratstva in enotnosti. Česar Srbi niso mogli zlepa, bojo še manj dosegli /.grda. Vojna potemtakem na ravni ustvarjalnosti skoraj ni vredna svojega imena, nit vse zlo, ki ga prinaša. V naši zavesti botruje z dokumenti, ki pa niso samo dokumenti zla, ampak dokumenti fotografske kamere, objektivnost objektiva, ki gre mimo naše emocionalnosti, mimo naših razsodb in obsodb. In končno, kar ustvarjalec odvrača od sebe, naj od sebe odvrne tudi njegov odjemalec, njegov sočutni in enako misleči sočlovek, kot človek na isti strani barikade, na isti strani življenja in smrti, na čigar drugi strani so neljudje, so zločinci, duhovni deformiranci, idejni posiljena in pohabljenci, podivjan-ci, idealisti zla, zidiotiziranci prav tako idiotskih srbijanskih nacionalnih in političnih zverskih voditeljev. Tudi gledalčevo oko objektivizira objektivnost fotografske- ga stališča. Subjektivira pa ga kot hladno srhljivost nad resničnostjo in vsemi njenimi možnostmi. Gledalca potre /grozljiva resničnost, kakršno proizvajajo sodobni graditelji sveta po srbijanski podobi. Njihovo orožje je zločin in kaos, njihova pobesnelost izhaja iz izgube zaupanja v lastni razum. Neskusilove fotografije so na- vsezadnje slike iz vojne, ki pa ni samo vojna v Karlovcu, vojna na Hrvaškem, v Herceg-Bosni - v Jugoslaviji. To je odprta vojna v Evropi, ki sili Evropo samo iz dneva v dan v vse bolj očitno brezvestnost - v balkanizacijo. Ta brezvestnost je škandal stoletja in škandal civilizacije. Fotografije Dinka Neskusila so zato tu, da se tega zavedamo. Franci Zagoričnik MESSENRJEV OBRAČUN Celovec - V Mestnem gledališču v Celovcu bo jutri, v soboto, ob nenavadnem času za gledališke predstave - ob 15. uri, premiera nove drame Janka Messnerja Obračun. Predstava bo ob tem zgodnjem popoldanskem času iz preprostega razloga, ker so večerni tremini celovškega gledališča pač zasedeni. Predstavo, v kateri sodeluje več kot trideset ljubiteljskih in poklicnih igralcev s te in one strani meje, režira Peter Militarov, glavno moško vlogo pa je prevzel igralec Boris Cavazza. Janko Mess-ner, ki je pred kratkim prejel najvišje avstrijsko odlikovanje za znanost in umetnost - Avstrijski častni križ, je označil svoje novo delo kot obračun z družbeno lažjo, ritolizništvom in ritolaz-ništvom, klečeplazenjem, svetohlinstvom in drugimi navadami v "grozotno klavrnem pojavu samoodtujevanja v vrstah naše narodne skupnosti". KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše se z grafičnimi listi predstavljajo gorenjske likovne umetnice. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Henrik Marchel. V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava o podjetništvu v Kranju (1918 do 1941). V galeriji Pungrat razstavlja akad. slikarka Nataša Pi-čman. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava unikatnega pohištva arhitekta Janeza Suhadolca. V razstavnem salonu Dolik bo danes, v petek, ob 18. uri odprta razstava likovne ustvarjalnosti učencev osnovnih šol občine Jesenice. Na OŠ Karavanških kurirjev na Koroški Beli je na ogled mednarodna razstava fotografije Pokrajina 92. VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 17. ure, ob ponedeljkih zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta do 20. junija vsak dan od 9. do 16. ure, v soboto od 9. do 13. ure, v nedeljo od 11.30 do 17.30 ure, ob ponedeljkih je zaprta. KRANJSKA GORA - Liznjekova hiša je odprta vsak dan od 10. do 17. ure, v ob ponedeljkih zaprto. RADOVLJICA - V Sivčevi hiši razstavljata oblikovalec lokov Franc Oblak in akad. slikar Boni Čeh. BLED - V belem salonu hotela Toplice so na ogled slike akad. slikarja Jožeta Ciuhe. ŠKOFJA LOKA - V galeriji I. Groharja je na ogled razstava akad. slikarja in oblikovalca Tomaža Kržišnika. V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja Lojze Ferenc iz Škofje Loke. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka. V okroglem stolpu je do 25. maja na ogled razstava učencev 6. razredov OŠ Peter Kavčič - likovna dela so nastala ob ogledu razstave Nevidne strani vidne umetnosti. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava likovnih del članov KZA. ŽELEZNIKI - V galeriji Muzeja Železniki razstavljata slikar Vinko Hlebi in fotograf Sandi Cufar. Zbirke muzeja so odprte vsak dan od 8. do 15. ure. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled mednarodna razstava geoloških in rudarskih ekslibrisov. V Paviljonu NOB je na ogled razstava ob 500-letnici rudnika in mesta Idrije ter likovna razstava akad. slikarja Rudija Skočirja iz Idrije. V avli tovarne Peko je na ogled fotografska razstava Karlovec v vojnem času avtorja Dinka Neskusila. KAMNIK - V kavarni Veronika bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo del akad. slikarja Janeza Praprotnika. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ - V knjižnici Gimnazije bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo Običaji in navade maturantov ob zaključku srednjega šolanja na Gimnaziji Kranj. PREDOSLJE: ČEHOVE SLIKE - V salonu Ark - Maja v Pre-dosljah bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli slikarsko razstavo akad. slikarja Bonija Čeha. TRŽIČ: LUTKOVNA IGRICA - V dvoranici tržiškega Paviljona NOB bodo danes, v petek, ob 17., 18. in 19. uri ponovili lutkovno predstavo MALI STRAHEC avtorja Kozme Ahačiča. Predstavo je pripravilo gledališče Čenče pri Mladinskem gledališču Tržič, dramaturginja, kostumografka, izdelovalka lutk in režiserka pa je Gabrijela Bodlaj. (B.K.) TRŽIČ: SONČNI ŽAREK - Na OŠ Bistrica bo danes, v petek, ob 18. uri letni koncert otroškega pevskega zbora ZKO Tržič Sončni žarek pod vodstvom zborovodkinj Milene Hostnik in Marije Gašperlin. Kot gost prireditve bo nastopila tudi otroška folklorna skupina Karavanke v koreografiji Bojana Knifi-ca. Prireditev bo povezoval Janez Kikel. (B.K.) KRANJ: TM TEČAJ RELAKSACIJE - V prostorih OŠ France Prešeren se bo v četrtek, 28. maja, ob 19. uri začel začetni tečaj transcendentalne meditacije. ŽIRI: JUBILEJNI KONCERT - V dvorani Svobode Žiri bo jutri, v soboto, ob 20.30 koncert ob 45-letnici Pihalne godbe Alpina. Sodelujeta še sopranistka Alenka Slokar in recitator Jože Logar. Podelili bodo tudi Gallusova priznanja. PREDOSLJE: PREDSTAVA - V Kulturnem domu Predoslje gostuje jutri, v soboto, ob 20. uri mladinska verska skupina Emavs iz Semiča z veseloigro J.E. Kreka Tri sestre v režiji Slavka Kalana. GORENJSKO TEKMOVANJE HARMONIKARJEV Besnica - Turistično društvo in KUD Jože Papler bosta 14. junija letos organizirala gorenjsko tekmovanje v igranju na dia-tonično harmoniko - frajtonarico. Najuspešnejši gorenjski tekmovalci se bodo lahko udeležili polfinalnega tekmovanja za mednarodno tekmovanje Zlata harmonika Ljubečne. Vsak harmonikar bo na tekmovanju zaigral dve skladbi, skupni čas igranja pa ne sme biti daljši od štirih minut, obe skladbi pa morata biti v različnih ritmih. Kandidati za gorenjsko prireditev se lahko prijavijo do ponedeljka, 25. maja, pri Turističnem društvu Zgornja Besnica (tel. 403-109 ali 403-152). • F. Č. SREČANJE SLOVENSKIH _LUTKARJEV_ Ruše - Na 22. sklepnem srečanju slovenskih lutkarjev 27. in 28. maja v Rušah se bodo predstavile kar štiri gorenjske lutkovne skupine, ki jih je za to prireditev izbral selektor. V informativnem programu bo nastopil Klub mladih lutkarjev LGL Klepe-luhi z igrico Vaške Trobec Klepeluhi. Med otroškimi skupinami se je na republiško lutkovno srečanje uvrstila Lutkovna skupina Dobra misel OŠ Podlubnik iz Škofje Loke z igrico po motivih C. Perraulta Škatlaček. Iz Kranja pa se predstavljajo na tem srečanju kar tri lutkovne skupine: Lutkovna skupina Tri z igrico Dve zgodbi, Lutkovna skupina Paravan iz Besnice z igrico Milana Pavlika Gospot Petelin, Lutke čez cesto pa bodo nastopile s Svinčenim vojakom H.C. Andersena. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Moralni kapital Stari vladi privatizacijskega vozla ni uspelo razplesti, nova bo kot vse kaže pohitela z njim. Emil Milan Pintar, eden od avtorjev predloga zakona (formalno četrtega, neformalno dvanajstega), je minulo sredo optimistično napovedal, naj bi šel zakon že konec maja v parlament, saj je model zelo blizu slovenskemu kompromisu in političnemu prepričanju, da zakon res potrebujemo, zato bi ga lahko dobili še spomladi. Na sejo odbora Območne zbornice Kranj je prišel naravnost s sestanka s podpredsednikom nove vlade Hermanom Rigelnikom in imel v žepu dogovor, da naj bi delo pospešili in da vlada daje mandat skupini, kije predlog pripravila (Emil Milan Pintar, Janko Deželak, Mile Šetinc). Sodeč po prvih razpletih v skupščinski komisiji vse ne bo šlo gladko, toda poguma jim očitno ne jemljejo. Ker je vsebina Pintar-Deželak-Šetinčevega predloga že znana, se kaže nekoliko dlje pomuditi ob utemeljitvah, s katerimi je tokrat postregel Pintar. Kot poglavitni cilj je opredelil željo, da bi bilo pretresov čim manj in da bi se izognili špekulativnemu ukinjanju podjetij. Zgledov namreč ni, saj doslej ni še nihče lastninsko predelal celotnega gospodarstva, tudi na tradiciji ni moč graditi, saj je slovenska le drobnolastniška. V razvitem svetu pa medtem potekajo nasprotni procesi, saj, denimo, v Švici država kupuje gozdove, da bo zaradi ekološke ogroženosti lažje gospodarila z njimi, v Italiji pa država odkupuje stanovanja za mlade in ostarele, ki ne zmorejo ekonomske stanarine. Delovna skupina je pri svojem delu spoštovala tri načela. Prvo: Učinkovitost gospodarskega sistema s pomočjo motivacije za delo in znanje. Drugo: Večjega dela družbene lastnine ni moč prodati, saj je ocenjena na 18 milijard mark, prihranki ljudi na 2 milijardi mark, torej bi lahko tujci poceni prišli do naših podjetij. Tretje: Nihče ne sme priti do večinskega deleža, ne država ne špekulanti, v iskanju ravnotežja in pravičnosti so razlike lahko največ 1:5 do 1:7. Model je seveda poskus kompromisa med delavskim odkupom, državnimi skladi in socialnim položajem zaposlenih. Pintar pričakuje, da se podjetja ne bodo odločala za prodajo (14. do 17. člen), temveč se bodo večinoma odločili za delnice po knjižni vrednosti, pri čemer naj bi 20- odstotna interna prodaja po diskontni ceni podjetjem zagotovila 350 milijonov mark svežega denarja, tako rekoč zastonj. Trije državni skladi bi dobili 40 odstotkov delnic, tudi pri preostalih 40 odstotkih bi zaposleni lahko prišli do delnic, seveda po polni ceni v petih letih. Odprta je torej možnost, da zaposleni postanejo večinski lastniki svojega podjetja. Privatizacija je kamen, ob katerega se je spotaknila in padla stara vlada, naj še tako pripoveduje, kaj vse je napravila, med lastninskimi interesi ni znala krmariti. Kako bo nova ? Ker volitve niso daleč, si prav s privatizacijo, s katero bodo ljudje, ne le politične stranke, kolikor toliko zadovoljni, si lahko skuje velik moralni kapital. Seveda predvsem s tem, da počisti z divjimi privatizacijami, ki niso samo moralno, temveč celo ekonomsko sporne. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Konec maja nov vozni red Na slovenskih železnicah bo 31. maja začel veljati nov vozni red, ki prinaša v potniškem prometu vrsto novosti. Vlaki bodo razdeljeni v tri skupine. Večja mesta na daljših razdaljah bodo povezovali Intercitv in zeleni vlaki in imeli pri tem dobre mednarodne povezave. Regionalni vlaki bodo povezovali dve ali več regij in omogočali daljša potovanja brez presedanj. Primestni promet pa bo namenjen prevozu potnikov v večja mesta in iz njih. Med Mariborom in Ljubljano bo poskusno vpeljan tudi taktni promet, kar pomeni, da bosta imeli ti mesti povezavo približno na vsaki dve uri. Precej novosti je tudi v mednarodnem potniškem prometu. Med Zagrebom in Benetkami bo vozil nov Intercitv vlak Kras, ki ima dobre zveze z drugimi italijanskimi mesti. Vozil bo tudi že uveljavljeni Euro-city vlak Mimara, ki Slovenijo povezuje z Munchnom in z drugimi velikimi nemškimi mesti. Vlak Simplon bo vozil do Ženeve, tam pa so dobre zveze s Parizom. Ugodne bodo tudi povezave z Dunajem, Gradcem in z drugimi avstrijskimi mesti. Rigelnik v Preddvoru Kranj, 20. maja - V klubu gorenjskih direktorje v Dvor v hotelu Bor v Preddvoru bo v sredo, 27. maja, gost večera podpredsednik slovenske vlade Herman Rigelnik. Pogovor z njim, ki ga bo vodil Emil Milan Pintar, bo vsekakor izredno zanimiv, saj bo predstavil gospodarsko politiko. Rigelnika seveda ni potrebno posebej predstavljati, saj je saniral in vodil Gorenje, ki ga je v osmih letih postavil na nove temelje. Privatizacija v kranjski Eliti Kranj, 20. maja - V zadnjem času smo dobili kar nekaj telefonskih klicev, naj vendar napišemo, kako je potekala privatizacija v kranjskem trgovskem podjetju Elita. Direktorja Sreča Nečimra smo prosili za intervju o poslovanju Elite in o postopku privatizacije v podjetju. Vendar ga je žal zavrnil s sporočilom, da v zvezi s postopkom privatizacije potekajo tožbe na sodišču in da bodo javnost o tem obvestili, ko bodo izrečene pravnomočne sodbe. Pobrskali smo po poslovnem imeniku pravnih oseb in v njem našli Elito - trgovsko podjetje d.o.o. Kranj, njeni ustanovitelji pa so: Trgovsko podjetje Elita p.o. Kranj, Andreja Bab-nik, Nataša Bajt, Olga Benedik, Irena Berčič, Milena Bodiro-ža, Majda Borak, Jožica Božič, Zdenka Cotman, Mira Čimžar. Podjetje je v mešani latnini, njegov direktorje Srečo Nečimer. r AVTOSOLA Begunjska 10, Kranj TEČAJ • VSAK PONEDELJEK Gospodarska gibanja na Gorenjskem v letošnjem prvih treh mesecih Gorenjsko gospodarstvo dohaja slovensko Območna zbornica opozarja na neusklajenost blagovnih in denarnih tokov ter visoke obrestne mere. ki jo je SDK ponovno opravila konec aprila. Na Gorenjskem je bilo poravnanih 793 milijonov tolarjev, 20 odstotkov prijavljenih terjatev, kar je predstavljajo 5 odstotkov aprilskega prometa na žiro računih. V Sloveniji pa je bilo pobotanih 6 milijonov tolarjev, 17 odstotkov prijavljenih terjatev. Kranj, 20. maja - Odbor Območne zbornica Kranj je obravnaval gospodarska gibanja na Gorenjskem v letošnjih prvih treh mesecih in ugotovil, da je gorenjsko gospodarstvo v primerjavi s koncem lanskega leta zmanjšala zaostanek za slovenskim. Podprl je oblikovanje javnega dolga za sanacijo bank in s tem gospodarstva, saj je za gorenjsko gospodarstvo izrednega pomena sanacija jeseniške Železarne. Podatki trimesečnih poročil seveda niso povsem zanesljivi, zato je direktor kranjske podružnice SDK Franc Podjed tako že večkrat po posameznih kazalcih predstavil deleže gorenjskega v slovenskem gospodarstvu in trimesečne primerjal s koncem lanskega leta. Gorenjske plače so se približale slovenskim V letošnjih prvih treh mesecih se je v primerjavi z enakim lanskim razdobjem zaposlenost na Gorenjskem zmanjšala za 10,7 odstotka, v Sloveniji za 8,6 odstotka, zmanjšanje je bilo torej na Gorenjskem večje. Največje, kar 31,6-odstotno je bilo v Tržiču, 14,7-odstotno pa je bilo na Jesenicah. Finančni položaj gorenjskega gospodarstva je nekoliko boljši, saj je bil porast čistega prihodka na Gorenjskem 277,3-odstoten, v Sloveniji 152,8-odstoten. Obremenitev plač je bila na Gorenjskem nekoliko nižja, saj je bila v Slove- Na Gorenjskem je bilo konec marca po delovnih urah zaposlenih 56.020 ljudi, kar je 6.051 manj kot konec lanskega marca, od tega v industriji 5.657. Ob koncu aprila je bilo brezposelnih 10.266 ljudi, konec lanskega leta 9.648. gorenjskih podjetij, od tega 1.639 zasebnih V letošnjih prvih treh mesecih so imela zasebna podjetja 8-odstotni delež v čistem prihodku, 4-odstotna pri čistih plačah, 2,8-odstotnega pri zaposlenosti in 3,6-odstotnega pri plačanih davkih in prispevkih. Konec lanskega leta so zasebna podjetja ustvarila 7 odstotkov prejemkov, ki gredo v prihodek, zdaj je ta delež že 12 odstoten. Letnega poročila za lansko leto ni oddalo 383 pravnih oseb, 23 odstotkov vseh, trimesečnega pa 691 pravnih oseb, kar je 34 odstotkov vseh. Na to obveznost so "pozabila " predvsem zasebna podjetja. niji 63,57-odstotna, na Gorenjskem 58,7-odstotna. Če smo ob koncu lanskega leta ugotavljali 10 odstotno zaostajanje gorenjskih plač za slovenskimi, lahko zdaj, da so se ob koncu marca približale slovenskem. Nasploh pa seveda zaostajajo za rastjo življenjskih stroškov. 8 odstotni delež zasebnih podjetij Število zasebnih podjetij še vedno hitro narašča, v letošnjih štirih mesecih je bilo 335 novih, lani vse leto 562. Pri SDK ima žiro račune odprte 1.942 Predsednik Območne zbornice Jakob Piskernik je opozoril na razkorak med denarnimi in blagovnimi tokovi, v gospodarstvu se nahaja le 39 odstotkov denarja, v negospodarstvu 61 odstotkov. To povzroča nelikvidnost, ki jo premagujejo z blagovno menjavo, investicij pa tudi tam ni, kjer je dohodek ugoden. Ovira so tudi pretirano visoke, oderuške mere. •g? 216-245 Sanacije jeseniške Železarne ni moč izpeljati le prek gorenjskega gospodarstva, je dejal Vasilij Koman iz Gorenjske banke, kjer so pripravili predlog, h kateremu pa bivša vlada ni pristopila. S pomočjo javnega dolga naj bi dokočno rešili tudi vprašanje starih deviznih vlog, saj je dosedanje reševanje globoko zarezalo v gospodarstvo, zaupanje varčevalcev pa se je deloma povrnilo, saj so dvignili 18 milijonov mark. 25 milijonov mark pa znaša novo devizno varčevanje. Za obresti pa je dejal, da v Gorenjski banki so niso višje kot v drugih bankah sistema Ljubljanske banke, kakor tudi ne od obresti v novih bankah. Znižale se bodo lahko le s sanacijo bank in gospodarstva. Blokade se umirjajo Blokade na žiro računih se umirjajo, v torek, 19. maja, je bilo blokiranih 1,1 milijarde tolarjev na računih 93 podjetij, od tega 57 zasebnih. Največja pa je bila blokada 5. maja, ko je znašala 1,4 milijarde tolarjev. Promet na žiro računih pa je v letošnjih štirih mesecih znašal 63 milijard tolarjev. Blokada je bila največja na Jesenicah, kjer je znašala minuli torek 587 milijonov tolarjev, v Kranju 231 milijonov tolarjev, v Radovljici 111 milijonov tolarjev, v Škofji Loki 109 milijonov tolarjev in v Tržiču 69 milijonov tolarjev. Nelikvidnost je deloma omilila medsebojna kompenzacija, Padanje proizvodnje se umirja Na Gorenjskem je lani obseg industrijske prizvodnje padal hitreje kot v Sloveniji, letos se umirja. K temu prispeva predvsem izvoz, ki je marca porasel za 8 odstotkov. Kar 25-odstotni delež v gorenjskem izvozu ima predelava kavčuka, 20-odstot-nega proizvodnja električnih strojev in aparatov, 14-odstot-nega obutvena, 7-odstotnega lesna, 6-odstotnega tekstilna in 5,6-odstotnega črna metalurgija, je povedala Jadranka Švarc z Območne zbornice. Gorenjski izvoz (brez dode-lavnih poslov) je v letošnjih treh mesecih znašal 133 milijonov dolarjev, kar je predstavljajo 13 odstotkov slovenskega, pri konvertibinem izvozu pa 13,5-odstotnega. Gorenjski presežek je znašal 55,2 milijona dolarjev, slovenski 187 milijonov dolarjev. Slovenski presežek je posledica zmanjšanja uvoza, saj je imela že ob koncu lanskega leta 500 milijonov dolarjev primanjkljaja. Slovenski uvoz seje v letošnjih prvih treh mesecih zmanjšal za 34 odstotkov, gorenjski za približno 25 odstotkov. V teh podatkih ni vključena prodaja v druge republike bivše Jugoslavije, kakor tudi ne dodelavni posli, ki imajo približno 20-odstotni delež. • M. Volčjak Mitja Gaspari o sanaciji bank Sanacija in lastninjenje sta lahko le en proces Ljubljana, 21. maja - V začetku tega tedna je bil gost gospodarskega foruma - sekcije Socialdemokratske unije Slovenije za gospodarska vprašanja z nadstrankarskimi ambicijami - uslužbenec Svetovne banke za razvoj, morda bolj znan kot nekdanji viceguverner Narodne banke Slovenije in za Časa Anteja Markovića tudi Narodne banke Jugoslavije, večkrat omenjen tudi kot kandidat za finančnega ministra v vladi dr. Drnovška, Mitja Gaspari. Razložil je svoj pogled in izkušnje nekaterih drugih držav pri sanaciji finančnega sistema, eni najzahtevnejših nalog v Sloveniji. Za razčiščevanje pojmov, je poudaril Mitja Gaspari, je neizogibno potrebno razumeti sanacijo bank oz. finančnega sistema le kot del širšega procesa finančne, menedžerske in lastninske rekonstrukcije slovenskega gospodarstva, ki mora potekati sočasno in celovito. Kot predpogoj za začetek morajo biti jasna izhodišča: potrebno ugotoviti dejansko stanje (rizičnost, možnost odplačil kreditov - vse vrednoteno z mednarodnimi računovodskimi standardi, proučiti načine zavarovanja), razpoznati institucionalne okvire in določiti instrumentarij za regulativo bank, jasna pa mora biti tudi smer razvoja finančnega sistema (pri tem je Mitja Gaspari omenjal pogosto zadrego vzhodnoevropskih držav, ki takih zasnov nimajo). Za rekonstrukcijo je pomemben makroekonomski okvir in začeta makroekonomska stabilizacija (samo zmanjšanje inflacije, ki je doseženo v Sloveniji, je precejšen, ne pa zadosten dosežek) s sanacijo velikih podjetij in sistemov, fiskalna politika pa mora zago- toviti razporeditev bremen brez ekstremov. Ocene kažejo, da je v Sloveniji 30 do 40 odstotkov posojil neizterljivih, ki so zbrani pri majhnem številu bank in v majhnem številu sicer velikih dolžnikov (podjetij, sistemov). Pri tem bi morali izkoristiti številne finančne odnose, ki so se pri nas, kljub družbeni lastnini, dokaj razvili med podjetji in bankami, žal pa so banke še vedno pod nadzorom največjih dolžnikov. Prestrukturiranje je, po mnenju Mitja Gasparija, treba začeti s saldacijo kapitala bank s slabimi posojili, pri čemer dolžniki izgubijo v bankah pravico do lastniškega deleža, v naslednji fazi pa je nujno zamrzniti depozite podjetij in jih spremeniti (terjatve) v kapitalski odnos (po ocenah naj bi bilo tega za 20 odstotkov pasive) ali dolgoročne kredite. Opisani postopki so zlasti pravno zahtevni finančni inženiring, odpisu dolgov pa se je potrebno do skrajnosti izogibati (saj, če drugega ne, pomenijo potrebni "mentalni trening" vodstev podjetij). Pred posegi po depo- zitih prebivalstva Mitja Gaspari svari in predlaga selekcijo vlagateljev po vrednosti depozita ter morebitni možni dogovor o spremembi večjih vložkov v prednostne delnice s fiksnim donosom in davčnimi olajšavami. Ne priporoča tudi sodelovanje tujega kapitala v sanacijskih postopkih v bankah, če pa do tega že pride, naj se zahteva gotovina. V rekonstrukcijo se država vključi šele na koncu: del primanjkljajev se lahko razglasi za javni dolg, možna pa je tudi tako imenovana hospitalizacija v Agenciji za sanacijo. Zaključna faza rekonstrukcije predstavlja rekapitalizacija bank, ki jo v večini primerov izvrši prek narodne banke država. Sodelujejo lahko tudi investicijske družbe in skladi, v manjši meri pa tudi podjetja. Možna je seveda tudi likvidacija oz. stečaj, najpogostejša pa je kontrolirana likvidacija, ki jo vodi narodna banka, ali sanacija preko agencije (države) in prodaja na trgu. Slovenija bi za priprave tako obsežnega procesa potrebovala po mnenju Mitje Gasparija približno eno leto, celoten proces pa bi zahteval 2 do 3 leta. Poleg slabih kreditov je problem naših bank tudi slaba ekonomika bank - to se je tudi s priznanjem navzočih bančnikov v kasnejši razpravi potrdilo, za usposobitev za konku- renčni nastop pa bi potrebovali 3 do 5 let. Zato je potrebno biti pri odpiranju za tuje banke previden in o tem pripraviti poseben program z maksimira-nim možnim tujim deležem. Kljub temu da se je Mitja Gaspari kot uslužbenec Svetovne banke že uvodoma distanciral od vpletanja v naše domače (zlasti politične) odnose in težave, je ocenil, da je Slovenija ob osamosvojitvi postavila svoj monetarni sistem na zakonodajo, ki je na zavidljivi svetovni ravni. Banka Slovenije vodi zelo dobro politiko, je dejal, ne razume pa ravnanja z državnim proračunom, ko je vsak od ministrov tudi finančni minister. Nekriti delež proračuna (18 mrd. tolarjev) je, če se realno oceni tok gotovine (cash flow), dvakrat višji, predvsem pa je ne-odpustljivo, da smo kar dobro leto izgubili, ne da bi vsaj začeli z resnimi pripravami (predsana-cijami) na potrebno (finančno in gospodarsko) restrukturiranje. Napaka je tudi, da denar od prodaje (privatizacije) stanovanj ni bil vsaj deloma uporabljen v ta namen. Kljub vsemu, po besedah Mitje Gasparija, mednarodni finančni strokovnjaki in v Svetovni banki vidijo Slovenijo kot prvo državo, v kateri mora ta proces uspeti, saj ima pred ostalimi vzhodnoevropskimi državami skoraj neprimerljive prednosti. • Š. Zargi 25. maja, pred 100 leti, je bil rojen dolgoletni voditelj Jugoslavije Josip Broz Tito. Foto: F. Perdan (arhiv Gorenjskega glasa) Urednikova beseda 25. maja, leta 1892, se je v Kumrovcu rodil Josip Broz - Tito, kije 35 let vodil Jugoslavijo. Oceno njegovega dela bo dala zgodovina - bil je eden od velikih vojskovodij druge svetovne vojne, državnik in politik ali zagrizen revolucionar, neusmiljen z drugače mislečimi, diktator in nasprotnik demokracije. Na Odprtih straneh smo dali besedo Jožetu Smoletu, ki predlaga praznovanje 100-le-tnice Titovega rojstva. Z njim se je pogovarjal Jože Košnjek. V sredici objavljamo članek, ki ga je pripravil novinar Radia Slovenija Matej Šurc in govori o padcu komunizma v vzhodni Evropi, Franci Zagoričnik pa se je udeležil žalne svečanosti na Pliberškem polju. Na zadnji strani predstavljamo nov slovenski denar. Leopoldina Bogataj JOŽE KOŠNJEK Republiški poslanec JOŽE SMOLE predlaga obeležitev 100. obletnice rojstva Josipa Broza - Tita Titu naj izrečejo sodbo zgodovinarji ^Prepričan sem, da bo zgodovina zapisala Tita kot najpomembnejšega državnika na tleh nekdanje Jugoslavije in med najpomembnejše svetovne državnike. Bo pa zgodovina ocenjevala dobre in slabe plati. Noben državnik nima samo pozitivnih plati. Zato mi jg veliko zato, da ob 100- letnici rojstva začnemo strokovno obravnavati Titovo delo brez predsodkov jn ideologije. To je stvar stroke," pravi Jože Smole, ki je bil tri leta Titov tajnik in šef kabineta. "Ce ne~bl ifriel teh sposobnosti, ne bi tako dolgo držal Jugoslavije skupaj." v času, ko se Slovenci skušamo otresti kakršnekoli vezi s pokojnim jugoslovanskim predsednikom Josipom Brozom - Titom in Srno na različne načine pospravili njegove slike in kipe, prihajate vi s predlogom za obeležitev loo. obletnice njegovega rojstva, ki bo v ponedeljek, 25. maja. Zakaj? SMOLE: "Predlog ni nenavaden. Gre za 100. obletnico rojstva velikega državnika in politika. Moj namen je bil samo ta, da bi bila naša javnost ob tem animirana, da bi javna občila o T'tu kaj povedala in napisala "i da bi se organizirala posamezna strokovna posvetovanja. Gre nesporno za velikega državnika in politika. Ko sem dal *° pobudo, se nisem zavzemal *a enostranski pristop, še najmanj pa za idealizacijo Josipa °roza - Tita. Zavzemam se za realistično oceno Titovega življenjskega opusa. O tem, ali je °<1 Tito velik državnik ali ne, Sovorijo vsemogoče izjave svetovnih politikov. Če kdo trdi, da ni bil državnik, potem kaže s tem svoj provincializem. To 2avračam. Stota obletnica roj-s,va bi morala biti spodbuda za naše zgodovinarje, da gredo v analizo Titovega življega in da predvsem zgodovin-s*a stroka oceni, kje je bil Tito ^.svojim delovanjem učinkovit, *Je ne in kje je delal napake. Pfedlagam torej resno analizo." *v?j predlog za obeležitev oblekice Titovega rojstva ste dopol->.''' s pohvalnimi besedami biv-*JJ svetovnih politikov na račun Jita. znano pa je, da tako doma 2* na tujem očitajo pokojnemu Predsedniku tudi negativne stvari. SMOLE: "Pri tej pobudi sem upošteval tudi to, kako se v Ameriki na primer obnašajo do Franklina Roosevelta, ki je bil za Američane tudi sporna oseba. Končno je njegov projekt "new deala" 1933. leta izzval razkol v Ameriki, ker so nekateri menili, daje ta projekt uvajanje socializma, drugi pa, da je to način reševanja kapitalizma iz krize. Kljub temu danes v Ameriki ni nikogar, ki bi zanikal dejstvo, da je bil Roose-velt eden največjih predsednikov Združenih držav Amerike. Pa ne samo zaradi vloge v drugi svetovni vojni. Tudi v Veliki Britaniji so ocene o Winstonu Churchillu zelo različne. Eni, predvsem laburisti, ga imajo za velikega nazadnjaka, vendar nobenemu laburistu ni padlo na pamet, da bi iz britanskega parlamenta odstranil doprsni kip Churchilla. Zanje je lider Velike Britanije v drugi svetovni vojni in govorijo o njem z vsem spoštovanjem, čeprav je tudi delal strateške napake med vojno, pred njo in po njej. Enako je pri Charlesu De Ga-ullu v Franciji. Mnogi menijo, da je bil pri notranjih odnosih izredno konzervativen. Ampak tudi najglasnejši kritiki De Ga-ulla ne zanikajo njegove velike vloge v organiziranju francoskega odporniškega gibanja. Priznajo mu izredno veliko vlogo med drugo svetovno vojno. Tudi pri teh državnikih se lahko razpravlja o osebnih slabostih, vendar je enotno mnenje, da so to veliki državniki, ki jih je treba spoštovati. V Parizu nikomur ni padlo na pamet, da bi De Gaullovo ulico preimenoval recimo v Dunajsko cesto. Tudi v Ameriki nihče ni razmišljal o odstranjevanju Ro- oseveltovih spomenikov, ki jih ni malo. Pri nas p^. imamo opravka s provincializiru m, ki je zlasti izrazit pri sedanji ljubljanski oblasti na čelu z županom gospodom Strgarjem, ki želi Tita enostavno zabrisati. Da so Titovo cesto preimenovali v Dunajsko je škandal nad škandali. Ali se bo Ljubljana ponašala, da ima Dunajsko cesto? To je zame provincializem non plus ultra! Kot je provincializem najhujše sorte napad name s strani gospoda Malen-ška iz Liberalne stranke. Kot da Smole edini govori, daje bil Tito državnik. Zavzemam se za jasen zgodovinski spomin, za graditev prihodnosti na dosedanjih pozitivnih dosežkih in nekaj zgodovinsko pozitivnih dejstev je tudi pri Titu." Na katere pozitivne plati Josipa Broza - Tita bi opozorili? SMOLE: "On je prekinil klanje, ki je bilo leta 1941, ko so ustaši klali pravoslavne, četniki muslimane in katolike, in je velika stvar, da se je s skupno fronto proti okupatorju prekinilo to klanje. Rad bi spomnil na pismo, ki ga je Randolf Churchill poslal svojemu očetu VVinstonu Churchillu po svojem pogovoru s papežem. Randolf je bil član britanske misije pri vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. To njegovo pismo je objavljeno v knjigi dr. Dušana Bibra Tito - Churchill zaupno, v pismu pa sin sporoča očetu, da je bil pri papežu in je papeža zanimalo, kaj se dogaja v Jugoslaviji. Randolf je papežu rekel, da je Tito edini človek, ki lahko prepreči to klanje na verski in nacionalni osnovi in ga je treba podpreti. Pod Titom smo imeli 35 let stabilne notrar nje politične razmere, da ni bi- lo nobenih resnejših mednacionalnih konfliktov, kar ne pomeni, da ni bilo sporov in trenj, ampak je Tito znal preprečevati konflikte. Ves svet je priznal, da je znal Tito združiti zelo različne narode v jugoslovansko skupnost. V času Tita smo imeli socialni mir, velik materialni napredek, da se je standard dvigoval, da se je za razliko od sovjetskega socializma začel uvajati samoupravni socializem. Zelo pomembna stvar pa je Titov in jugoslovanski upor Stalinu, kar je presenetilo zahodni svet, da se je majhna država uprla veliki Sovjetski zvezi. Ta odpor je bil začetek rušenja sovjetske dominacije in začetek ustvarjanja enakopravnih odnosov med socialističnimi državami in komunističnimi partijami. Pozitivna je tudi aktivna udeležba Jugoslavije v gibanju neuvrščenih, ki je državi prineslo izreden mednarodni ugled. V svetu se je Jugoslavija celo imenovala Titoland. To mi je šlo večkrat na živce, vendar je svet državo poosebil s Titom in ta država je igrala večjo vlogo, kot bi jo lahko imela glede na število prebivalcev in gospodarsko moč. To so zgodovinska dejstva in najdete jih v vsaki resni zahodni enciklopediji." Kaj pa negativne plati Titove vladavine? Predvsem te slišimo zadnja leta najpogosteje. SMOLE: "Pod Titom Jugoslavija ni globlje reševala nacionalnega vprašanja. Zagotovljeni so bili dobri mednacionalni odnosi, ampak vedno so bili ti odnosi prisotni kot problem. Če bi to rešili, po njegovi smrti ne bi prihajalo do tega, kar se je in se dogaja. Druga šibka točka je bila, da je on preveč gradil na Zvezi komunistov, v kateri je videl tudi povezovalni faktor vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Jemal jo je na klasičen način. Meni je nekajkrat rekel, da dvomi glede 6. kongresa v Zagrebu, ko se je Komunistična partija preimenovala v Zvezo komunistov. Dvomil je predvsem, ali je bilo prav, da se je iz državnodirekti-vne partije spremenila v idej-nopolitično organizacijo. Verjel je v močno partijo, ki predstavlja interese vseh prebivalcev Jugoslavije. Tito ni dojel potrebe za odpiranje prostora za politični pluralizem in ni imel pretiranega posluha za Socialistično zvezo inje v glavnem gradil na Zvezi komunistov. Napaka Tita, Kardelja in vseh drugih pa je, da socialistični samoupravni sistem ni bil speljan do logičnih zaključkov in da so se obsojale zahteve delavcev, da bi postali lastniki tovarn. Ce bi takrat razvijali samoupravljanje ob delavskem delničarstvu, lastništvu, potem bi samoupravljanje zaživelo. To je teza avstrijskega socialdemokrata Hilferdinga, kije trdil, da bi se s tem spremenila tudi narava kapitalizma, Lenin pa je to napadal kot iluzijo, ki zožuje področje razrednega boja in krha razredno ost. Tito in Kardelj sta ostala zvesta Leninu in sprejela samo koncepcijo delavskega samoupravljanja na družbeni lastnini, ne pa na lastnini kolektivov. To je bila strateška napaka. Na mednarodnem področju je zame velika napaka, da se je v svetovnem konceptu neuvrščenosti zanemarjala evropska sestavina, predvsem pa pozitivne spremembe v zahodni Evropi. Tito je to dojel šele, ko ga je obiskal Willy Brandt. Takrat se je jugoslovanska politika korigirala, ampak smo do takrat že veliko zgubili. Ukvarjali smo se z odnosi sever - jug, razviti - nerazviti, imperializem - antiimpe-rializem, nismo pa videli, da se v soseščini dogajajo zgodovinske spremembe v povezovanju nekdaj sovražnih držav, da se formira Evropska skupnost. Zato nismo bili pravočasno prisotni. Strateška napaka je bila, da Tito nikdar ni dovolil, da bi prišla Jugoslovanska ljudska armada pod nadzor skupščine Jugoslavije in je bila vedno direktno vezana na vrhovnega komandanta. Bila je tabu tema. Armada pa je ta leta igrala pozitivno vlogo. Bila je nevarnost sovjetske agresije, posebej po čeških dogodkih leta 1968. Lahko povem, da sem takrat, ko sem bil imenovan za veleposlanika v Moskvi, dobil osnovno nalogo budno spremljati dogodke, ki bi napovedovali napad na Jugoslavijo. Sovjetsko vodstvo in Brežnjev se nista mogla sprijazniti s samostojno pozicijo ene socialisti- čne države, ker je to razbijalo socialistični tabor. Ta nevarnost ni izmišljena stvar. Ko pa je prišlo do sprememb v Evropi, bi morali pri nas zmanjšati denar za oboroževanje, vendar se je armadni vrh obnašal, kot da se nič ni spremenilo. Zahteval je celo več denarja. Po Titu je armadni vrh zbezljal, predsedstvo je postalo lutka armad-nega vrha. Če bi Tito dovolil nadzor nad armado, bi se de-viacije preprečile. Spominjam se, ko je Mitja Ribičič kot predsednik vlade zahteval zmanjšanje denarja za armado, da se je zoper njega začela cela kampanja. Ko je predlagal, naj bi bil sekretar za ljudsko obrambo civilna oseba, ne pa general, so generali hodili k Titu in govorili, da je to uperjeno zoper njega." Vi ste bili Titov tajnik in šef kabineta. Kakšen je bil) je gojil kult osebnosti, je bil potraten, samoljuben? SMOLE: "Oboje skupaj sem bil tri leta. Pretirano skromen Tito ni bil. Ne morem pa reči, da je bil potraten. To, kar se je dogajalo okrog kulta osebnosti in teh raznih rezidenc, je posledica sistema. Mnoga republiška vodstva so v imenu Tita gradila rezidence, ki so jih sama uporabljala, Tito pa najmanj. Tito je 45. in 46. leta uporabljal samo rezidence bivše kraljevine Jugoslavije: Beli in Stari dvor v Beogradu in Brdo ter Bled v Sloveniji. Potem so začele rasti tendence v republiških vodstvih, ker so v tem videli tudi nekak element enakopravnosti, pa so vsi začeli graditi. Kolikor jaz vem, Tito tega ni zahteval, ni se pa mogel temu upreti. Slabo pa je, da je toliko in toliko let vladal ta kult Titove osebnosti in če tega kulta ne bi bilo, bi bil danes tudi pri mlajši generaciji odnos do Tita drugačen. Tisto, kar je pozitivno pri Titu, bi prišlo bolj do izraza. Bil je izjemen državnik in se je aktivno vključeval v spremembe. Ni res, da je bila Jugoslavija ustanoviteljica neuvrščenosti, ampak se je to začelo z azijskoafriško konferenco v Bandungu leta 1955. Jugoslavija je takrat gradila na balkanskem paktu Grčije, Turčije in Jugoslavije zoper nevarnost Sovjetske zveze, ker sta bili Grčija in Turčija članici Atlantske zveze. Ko je prišlo do Bandunga in neblokovstva, je Tito to dojel in državo usmeril v gibanje, kjer je postala Jugoslavija v kratkem času vodilna." Matej Šurc SVETA ALIANSA Tajni dogovor Reagana in papeža o tem, kako zlomiti komunizem Prelomni dogodki niso samo odsev gibanja množic na ulicah ali rezultat spopadov na bojnem polju. Zgodovino nemalokrat oblikujejo tudi skrivna srečanja vplivnih državnikov. Ta sprožijo delovanje tajnih služb in kapitala, ki v načrtovanih spremembah zasluti tudi svoj interes. Potem ko so decembra leta 1981 na Poljskem izvedli državni udar, sta takratni ameriški predsednik Ronald Reagan in papež Janez Pavel II. združila svoje sile, da bi ohranila pri življenju prepovedani sindikat Solidarnost. Upala sta, da bosta s pritiskom na Varšavo pomagala osvoboditi celotni "socialistični tabor" v Vzhodni Evropi. Tako je nastala ena najpomembnejših tajnih zvez v sodobni politični zgodovini. Podrobnosti o njej razkri-va tudi sloviti raziskovalni novinar Kari Bernstein, ki je pred poldrugim desetletjem, skupaj s kolegom Bobom vVoodvvardom z odkritjem afere "VVatergate" zapečatil predsedniško pot Richarda Nixona. Bernsteinov članek, ki je bil objavljen v eni zadnjih številk ugledne ameriške revije Time, sta prevedla in priredila Marjetka Kozjek - Surc in Matej Surc. V vatikanski knjižnici sta se v ponedeljek, 7. junija 1982, prvič srečala predsednik Ronald Reagan in papež Janez Pavel II. Pogovarjala sta se 50 minut. Hkrati je v papeževih apartmajih potekalo tudi srečanje z VVilliamom Clarkom. Pogovarjali so se večinoma o izraelskem vdoru v Libanon. Dogodki na Bližnjem vzhodu pa niso bili osrednja tema pogovora med predsednikom Reaganom in papežem Janezom Pavlom II. Tako enemu kot drugemu so se zdele pomembnejše teme o Poljski in Sovjetski zvezi ter njeni prevladi v Vzhodni Evropi. Na srečanju sta se Reagan in papež dogovorila, da bosta začela skrivno kampanjo, ki naj bi spodbudila razkroj komunističnega imperija. Reaga-nov prvi svetovalec za državno varnost Richard Allen je ob tem izjavil: "To je ena izmed največjih tajnih zvez vseh časov." Odkod denar za Solidarnost Sile sta usmerila na Poljsko, najbolj gosto naseljeno sovjetsko satelitsko državo, v kateri se je rodil papež Janez Pavel II. Tako papež kot predsednik sta bila prepričana, da lahko Poljsko iztrgata iz sovjetske orbite, če bosta uspela destabilizirati poljsko vlado, hkrati pa ohranila delovanje gibanja Solidarnost, ki so ga poljske oblasti z vojaškim udarom, decembra 1981, prepovedale. Do leta 1989, dokler ni bila Solidarnost znova legalizirana, je cvetela tajna oskrbovalna mreža, ki sta jo ustanovila Reagan in Janez Pavel II. Duhovniki na Poljskem, ameriški agenti, predstavniki Ameriške federacije dela (AFL), Kongres industrijskih organizacij (CIO) in evropska delavska gibanja so vzpostavili kanale, po katerih so pretihotapili na tone opreme - od telefaksov (prvih na Poljskem), teleprinterjev, oddajnikov, telefonov, kratkovalovnih radiov, do video kamer, fotokopirnih strojev in računalnikov. Prepovedano gibanje je dobivalo denar iz skladov ameriške obveščevalne službe (CIE), Narodne ustanove za Demokracijo, tajnih računov Vatikana in zahodnih trgovinskih združenj. Pomembne strateške nasvete, ki so odsevali politiko Vatikana in Reaganove administracije, so Lech Walensa in drugi voditelji Solidarnosti dobivali bodisi od duhovnikov bodisi od ameriških in evropskih strokovnjakov, ki so na skrivaj delovali na Poljskem. Podrobnosti o izmenjavi informacij med Varšavo in Moskvo so vse bolj preplavljale Zahod, prihajale pa so od duhovnikov pa tudi vohunov v poljski vladi. Papež zagrozil Moskvi "Solidarnost kot delavsko gibanje je bilo v tistem času pomembno orožje, s katerim bi lahko presegli delitev Evrope, kakršno je uzakonila Jalta. V Vzhodni Evropi ni takrat obstajalo ničesar podobnega," se spominja Reagan. VValensa in njegovi namestniki so se zavedali, da sta Reagan in Janez Pavel II. naklonjena prizadevanjem Solidarnosti, niso pa vedeli, na kakšen način želita sodelovati. \Vojciech Adamiecki, nekdanji izdajatelj in urednik časopisa ilegalne Solidarnosti in sedanji konzul poljskega veleposlaništva v VVashingtonu pravi: "Dejali so nam, daje papež zagrozil Sovjetom, da se bo ob njihovem morebitnem vdoru na Poljsko, vrnil v domovino in ostal s poljskim ljudstvom. Cerkev je zares ponudila veliko podporo. Bila je odprta in skrivnostna hkrati. Odprta je bila v tem, da je pošiljala človekoljubno pomoč - hrano, denar, zdravila in zdravniške nasvete zdravnikov po cerkvah, skrivna pa je bila v tem smislu, da je podpirala politične dejavnosti: razdeljevala je računalniško opremo, omogočala je ilegalna srečanja, pomagala pri organiziranju demonstracij in podobno. Rešila ju je božja previdnost Reagan in papež sta se na svojem prvem srečanju pogovarjala še o nečem skupnem: leta 1981 sta namreč oba preživela teroristični napad. Oba sta tudi verjela, da ju je rešil Bog in to zaradi njunega posebnega poslanstva na zemlji. Dober prijatelj Reagana, nekdanji apostolski delegat v VVashingtonu, je zaupal tele Reaganove besede: "Nenehno so nam na poti zle sile, vendar nam pomaga božja previdnost." Kot meni svetovalec za državno varnost Clark, sta oba svoje preživetje označila za čudež. V prvi polovici leta 1982 so izoblikovali tako imenovano "strategijo petih točk". Poglavitni cilj te strategije je bilo spodkopati sovjetsko gospodarstvo, vnesti prepir med Sovjetsko zvezo in njene zaveznice v Varšavskem paktu ter pospešiti reforme v samem sovjetskem imperiju. Ta strategija vključuje: Prvič; ameriški obrambni sistem je povečeval zmogljivosti zato, da bi onemogočil Sovjetom vojaško tekmovanje z ZDA. Reaganova strategija obrambne pobude - Vojna zvezd - je postala osrednji del strategije. Drugič; skrivne operacije, ki bi podprle in spodbudile reformska gibanja na Madžarskem, Češkoslovaškem in Poljskem. Tretjič; finančna podpora državam Varšavskega pakta, če so le-te pripravljene zagotoviti človekove pravice, izvajati politične reforme in uveljavljati tržno gospodarstvo. Četrtič; ekonomska osamitev Sovjetske zveze in ustavitev dotoka zahodne in japonske tehnologije Moskvi. Petič; uporabljati Radio Svo- boda, Glas Amerike in Radio svobodna Evropa za prenos sporočil ameriške administracije. Gorbačov - nepredvidljivi dejavnik Vendar niti Reagan niti papež leta 1982 nista pričakovala nastopa očeta perestrojke in glasnosti - Mihaela Gorbačova. Ta je sprožil neustavljiv val reform, ki je privedel do zloma Sovjetske zveze. Naveza VVas-hington - Vatikan ni bila "povzročiteljica padca komunizma", ugotavlja ameriški funkcionar. "Tudi papež in predsednik sta zgolj izrabila, podobno kot drugi veliki voditelji, zgodovino v svoje namene." Prizadevanja VVashingtona in Vatikana za ohranitev Solidarnosti so se začela takoj, ko je general \Vojciech Jaruzelski uvedel vojaško diktaturo. To je bilo 13. decembra leta 1981. V teh mračnih dneh so bili stiki Poljske z nekomunističnim svetom pretrgane; 6000 aktivistov Solidarnosti so zaprli, na stotine so jih obtožili izdajstva in protirevolucionarne dejavnosti, devet ljudi je bilo ubitih, gibanje Solidarnost pa so prepovedali. Toda tisoče drugih se je poskrilo, številni so iskali zaščito v cerkvah, pri kaplanih in duhovnikih. Oblasti so VValen-so zaprle v oddaljeno lovsko kočo. Že ko so poljske varnostne sile na ulicah obračunavale z demonstranti, je Reagan papeža prosil za nasvete. Obe strani sta menili, da iskra, ki jo je zanetila Solidarnost, ne sme ugasniti, da je treba Sovjetsko zvezo osamiti, in da je treba izvajati moralne in omejene gospodarske pritiske na režim v Varšavi. Papež naj bi že pred tem, in sicer po cerkvenih kanalih NValensi svetoval, naj obdrži Solidarnost v ilegali in naj prepreči kakršnokoli protestiranje na ulicah. To bi namreč pomenilo preveliko tveganje, saj bi s tem lahko izzvali poseg Varšavskega pakta ali državljansko vojno. Boljši obveščevalci kot CIA Ker je poljska komunistična oblast pretrgala telefonske zveze med Poljsko in Vatikanom, je papež Janez Pavel II. s kardinalom Jožefom Glempom komuniciral prek radia. Na Poljsko pa je poslal tudi svoje sodelavce in ti so mu poročali o tamkajšnjih razmerah. "V vseh pogledih so bile informacije Vatikana boljše in hitrejše od naših," pravi nekdanji ameriški državni sekretar Al-vveander Haig. "Čeprav smo imeli tudi mi nekaj izvrstnih virov, so informacije potovale prepočasi." V prvih urah krize je Reagan naročil, da mora papež hitro dobivati vse potrebne informacije; tudi tiste od poljskega ministrskega odposlanca za obrambo, ki je tajno delal za CIO, in vsa druga poročila in analize polkovnika Ryszarda Kuklinskega. Le-ta je bil prav tako obveščevalec CIE od leta 1981, ko je moral zapustiti Poljsko. Takrat je namreč opozoril, da nameravajo Sovjeti vdreti na Poljsko, če poljski vladi ne bi uspelo vzpostaviti vojaškega režima. Tudi leta 1980 je Kuklinski opozarjal na možnost sovjetskega posredovanja. Carter je zato opozoril Brežnjeva, da bodo ob morebitnem vdoru prodali ameriško orožje Kitajski. Vendar je bil Brežnjev tokrat, kot je VVashingtonu poročal Kuklinski, bolj nestrpen, hkrati pa zaradi slabe letine ni potreboval vojaške mehanizacije na poljih in bi jo namesto tega lahko uporabil za napad na Poljsko. George Bush pa nič Odločilni akteriji Administracije pri tej akciji so bili vdani rimskokatoliki - šef CIE VVilli-am Casey, Richard Allen, VVil-liam Clark, Alexander Haig, Vernon VValters in veleposlanik v Vatikanu VVilliam VVilson. Odnos med ZDA in Vatikanom so takrat poimenovali "sveta aliansa". Ta je predstavljala moralno moč papeža in katoliški nauk na eni strani ter strah pred komunizmom in ameriška demokratična načela na drugi strani. Seveda pa njihova prizadevanja ne bi bila mogoča, če ne bi imeli popolne podpore Reagana. Predsednik je bil prepričan, da so komunisti naredili veliko škodo, ko so na Poljskem uveljavili vojaški režim. "Nisem si znal predstavljati, da bi lahko taka oblast obstala, še posebej, ker ima tam Cerkev močan vpliv," pravi Reagan. Poglavitne odločitve glede pomoči Solidarnosti so sprejeli Reagan, Casey in Clark v sodelovanju z Janezom Pavlom II. "Reagan je zadevo zelo dobro razumel, tudi tisto prikrito stran," pravi Richard Pipes, ameriški znanstvenik poljskega rodu in dodaja: "Predsednik je govoril o zlu sovjetskega sistema - ne o sovjetskih ljudeh - in o načinih, kako pomagati Solidarnosti, ki se je bojevala za svobodo. Haig, Baldrige in Baker so menili, da načrt ni stvaren, Bush pa ni rekel niti besede. Navadno sem sedel poleg njega, toda nikoli nisem vedel, kaj si misli. Vendar je Reagan razumel, kakšno je ozadje." Cerkveni voditelji so pri usklajevanju akcij prispevali bistveni del. Glavni poslanec med VVashingtonom in Vatikanom je bil nekdanji pooblaščenec direktorja CIE in zvesti rim-skokatolik Vernon VValters, ki je odlično sodeloval s Casey-jem. VValters naj bi se, kot pravijo vatikanski viri, srečal s papežem nekaj desetkrat. "VValters je prenašal sporočila med Vatikanom in VVashingtonom," pravi nekdanji ameriški ambasador v Vatikanu, VVilson. "Toda pogovori niso bili povezani le s Poljsko, ampak smo se pogovarjali tudi o Srednji Ameriki ali o talcih v Libanonu. Oslabiti režim v Varšavi Predsednik Reagan je že pred srečanjem s papežem leta 1982 podpisal tajni dokument, s katerim je potrdil vrsto ekonomskih, diplomatskih in drugih ukrepov. Z njimi so želeli oslabiti prevlado Sovjetske zveze v Vzhodni Evropi. Najpomembnejše operacije so bile namenjene Poljski, saj je bil poglavitni cilj tajnega dokumenta destabilizirati vlado v Varšavi. To naj bi dosegli s propagando in usklajeno pomočjo Solidarnosti; z uveljavljanjem človekovih pravic, posebej pravice do svobode veroizpovedi; z ekonomskimi pritiski; in diplomatsko osamitvijo komunističnega režima. Pomembno vlogo pri tem je imel Zbignievv Brzezinski, po rodu Poljak, drugače pa svetovalec za narodno obrambo v Carterjevi administraciji. "Pri vojaških vprašanjih je imela ameriška stran prednost, medtem ko jih je Vatikan prekašal pri ocenah političnih razmer. Cerkev je imela prav tako prednost pri razumevanju splošnega razpoloženja na Poljskem in v odnosih do voditeljev Solidarnosti," pojasnjuje Brzezinski. "Solidarnost je delovala zelo spretno in preudarno, saj so imeli navodila Cerkve. V kritičnih trenutkih ni izvajala prevelikih pritiskov," pravi eden izmed papeževih bližnjih sodelavcev. "Bili so časi, ko smo omejevali delovanje Solidarnosti, kajti Poljska je bila tempirana bomba v osrčju komunizma. Eksplodirala bi lahko vsak hip." Dvatisočletne izkušnje Cerkve "Skoraj vse, kar je bilo povezano s Poljsko, je šlo mimo ustaljenih kanalov State Depart-menta. Glavno vlogo sta imela Casey in Clark," pravi Robert McFarlane, odposlanec tako Clarka kot Haiga, pozneje pa Reaganov svetovalec za državno varnost. Nadškof Laghi je vsaj šestkrat prišel v Belo hišo in se tam srečal s Clarkom ali z Reaganom; vedno je vstopal pri zadnjih vratih, da bi se izognil novinarjem. "Moja najpomembnejša naloga je bila priprava srečanja med VValtersom in papežem. Okoliščine so bile zelo zapletene - kako vztrajati pri človekovi?! pravicah, verski svobodi in predvsem, kako ohraniti Solidarnost, ne da bi premočno izzivali komunistično vlado. Toda rekel sem Vernonu, 'Poslušaj Svetega očeta. Mi imamo 2000-letne izkušnje pri tem'," pravi Laghi. Nekdanji kongres-nik Edvvard Dervvinski, strokovnjak za Vzhodno Evropo, ki se je velikokrat srečal s Ca-seyjem, o njem pravi: "Casey je bil prepričan, da je komunistični sistem obsojen na propad. Poljska naj bi bila tista sila, ki bi k temu odločilno pripomogla. Zahteval je nenehno usmerjenost ameriške obveščevalne službe v Vzhodno Evropo. To sicer ni bilo opazno, saj sta bila takrat v ospredju Nikaragva in Salvador," dodaja Dervvinski. Casey je vodil operacije na Poljskem na star način, tako kot je počel med drugo svetovno vojno in v prvih letih službovanja pri CII. Takrat je ameriška politika za svoja prizadevanja, vzpostaviti nekomunistične vlade v zahodni Evropi, izrabila Socialdemokratske stranke, tokrat pa je kot sredstvo za svoje koristi izrabila Solidarnost. Skoraj v vsaki poljski vasi in mestu so ustanovili ilegalne časopise in biltene, ki so kritizirali državna občila. Tudi Cerkev je začela izdajati svoje časopise. Ameriško veleposlaništvo v Varšavi je postalo osrednja in po številnih ocenah tudi najbolj učinkovita postaja CIE v komunističnem svetu. Mreža duhovnikov pa je v državi pre- našala informacije od cerkve do cerkve, v katerih se je skrivalo veliko vodij Solidarnosti. Jaruzelski - podlež, VValensa - vitez Poleti leta 1984 je kazalo, da so ukrepi prizadeli predvsem običajne Poljake, manj pa komuniste, zato se je Laghi srečal s predsednikom Reaganom v Santa Barbari in zahteval preklic nekaterih sankcij. Hkrati s tem je Bela hiša po zaupnih posvetovanjih z Vatikanom odklonila, da bi omilila ekonomski pritisk na Sovjetsko zvezo, kajti Moskva je Poljake zatirala še naprej. Leta 1985 pa je postalo očitno, da poljskemu režimu ne bo uspelo streti Solidarnosti. Po nekaterih virih je takrat na Poljskem krožilo več kot 400 prepovedanih časnikov, revij in drugih glasil, od katerih so nekatera dosegla naklado tudi do 30.000 izvodov. Satirične knjižice za otroke so bile vse polne prirejenih poljskih bajk, v katerih je bil general Jaruzelski prikazan kot podlež, komunizem kot rdeči zmaj, VValensa pa kot pogumni vitez. S pomočjo tajne radijske opreme, ki jo je preskrbela CIA, in sojo naskrivaj podarili aktivistom Solidarnosti, so vdirali v režimski radijski in TV program s svojimi sporočili, kot so: "Solidarnost živi" ali "Upor". Načrt je uspel "Nihče ni verjel, da bo komunizem tako hitro propadel," je rekel eden izmed bližnjih papeževih sodelavcev. Komunistični režim v Varšavi se je moral postopoma uklanjati moralnim, ekonomskim in političnim pritiskom, ki sta jih izvajala Papež in Reagan. Zapori so se praznili, oblasti so opustile napovedan sodni proces proti VValensi, že tako oslabljeno poljsko gospodarstvo, ki so ga še dodatno hromile stavke in ekonomske sankcije se je ubadalo z. vse hujšo krizo. 19. februarja leta 1987, potem koje uradna Varšava obljubila, da se bo začela pogajati s cerkvijo, je Reagan preklical ameriške gospodarske ukrepe priti Poljski. Štiri mesece pozneje so papeža Janeza Pavla II. pozdravljali milijoni rojakov, med njegovim potovanjem po domovini, kjer je izražal podporo Solidarnosti in zahteval spoštovanje človekovih pravic. Julija leta 1988 je sovjetski predsednik Gorbačov med obiskom Varšave nakazal, da poljsko vodstvo brez sodelovanja Solidarnosti, ne bo moglo več vladati. 5. aprila 1989 sta obe strani podpisali sporazum o legalizaciji Solidarnosti in se do; govorli, da bodo junija izvedli splošne volitve. Decembra leta 1990, devet let po aretaciji in prepovedi sindikata Solidarnost, je Lech VValensa postal poljski predsednik. Med Titovimi pionirji. Foto: F. Perdan (arhiv Gorenjskega glasa) Moda in kvaliteta NORaivia ®SPAR MARKET SPAROVEC Struga - Strau NEVERJETNO POCENI... Zelo ugodna menjava! IZJAVA TEDNA Prevrednotenje zgodovine Predsednik občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov Škofja Loka Vincencij Demšar je na drugem kongresu te stranke zahteval, da se medvojna zgodovina ponovno prouči, zapiše in objavi. Do tedaj naj se praznovanje praznikov, ki se nanašajo na dogodke iz tega obdobja, odloži. Vsem novim zgodovinopis-cem moramo vsekakor priporočiti, da pri opravljanju te naloge ne spregledajo prispevkov Vincencija Demšarja v Loških razgledih, saj je bil kot kustos Loškega muzeja za NOB prvi poklicani strokovnjak. • Š. Ž. SISI PO SISIH SKUPKA STROKOVNA SLUŽBA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE iOOVUlCA \\wmm skupnost inilliiMU SKUPNOST SKUPNOST OTROŠKE&A VARSTVA Milili SKUPNOST HIPIIST HtlllHII »ISTO TTIESNI MIH SKUPNOST UZiSIltUM SKUPNOST innisf it mmmu , supiisi seeiMNKi hibi« $e v času, ko je bil predsednik slovenske vlade Boris Šinigoj, |° bile ukinjene samoupravne interesne skupnosti. Odtlej je Slovenija že nekaj časa samostojna, po sisih se kolca le še *akšnemu birokratku. Ampak z naše fotografije je očitno, da se Povsod le še ne dajo. V Radovljici imajo Skupno strokovno s'užbo samoupravnih interesnih skupnosti še vedno - in ko bo [Jastala nova občina Bohinj, bo lahko nasledila svoj del SIS ta-b|e.. • M. Va., foto: A. Gorišek Sladki živ-žav za male begunce ^roško - mladinski program Radia Žiri in Taborniki iz škofjeloške občine organizirajo v sredo, 27. maja, ob 15. uri, v vojašnici v ^kofji Loki "Sladki živ - žav za male begunce". Tako so ga poimenovali zato, ker so dobili veliko bombonov iz tovarne Sumi iz Hubljane in ravno toliko čokolad iz Gorenjke iz Lesc, sodelova-0 Pa je tudi veliko firm iz Škofje Loke. Lutkarske predstave, igre . taborniki, ansambli, mladi pevci iz OŠ Ivan Grohar iz Škofje r-°ke, pa učenci škofjeloške glasbene šole pa bodo poskrbeli za '8re in zabavo. Naj bo živžavsko geslo tokrat "Vsaj iskrica sreče v °ceh, če je že duša žalostna". • I. K. Dahnili so da .Kranju in Preddvoru so se 16. maja poročili: Matjaž Rakovec in g °jca Stritar, Franc Korbar in Mateja Slapar, Matjaž Krelj in Tanja ■j.rezar, Dominik Eržen in Darja Prestor, Milan Dobnikar in Alenka otnše, Janez Maselj in Irena Nikač, Jože Cuderman in Nataša Zarotnik, Franci Gotlib in Nataša Perko, Damijan Ferlec in Majda ernšar. Čestitamo. GLASBENA ŠOLA AKORDEON yplSUJEMO UČENCE ZA ŠOLSKO LETO 1992/93 ZA NASLEDNJE INŠTRUMENTE: HARMONIKA. KLAVIR, KITARA, CITRE KLAVIATURE, KLJUNASTA IN PREČNA FLAVTA, PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA. '^FORMACIJE PO TEL.: 212-007 ZJUTRAJ IN ZVEČER ALI OSEBNO V HOTELU EVROPA SOBA 503, SPREJEMNIH IZPITOV NI!!! NUDIMO VAM TUDI NAKUP INŠTRUMENTOV. KRANJSKI GRAFITI Želim samo opozoriti na grafit pod velbom zraven nekdanje trgovine Hlebš nasproti tržnice. Ce ga niste videli, se splača pogledati. Ni mi razumljivo, kdo mora zginiti iz Slovenije, nam je pisala bralka Viktorija. Grafit smo pogledali, poslikali, zraven pa še dva druga, ki tudi "krasita" staro mestno jedro. • Foto: P. Kozjek IZ NOVEJŠE VISOŠKE KRONIKE Kar tako, človek bi rekel, da iz hudobije ali ignorance do res lepega, dosedaj še neomadeževanega Tavčarjevega Visokega, raste zidana transformatorska postaja na najbolj izpostavljenem mestu. V posmeh odloku o zaščiti Tavčarjeve domačije z okolico. Kako beden je ta nemogoč objekt sredi glavne livade v primerjavi s skromnim, pod gozdni rob in krošnje pomaknjenim mavzolejem, ki so ga Tavčarjevi zgradili v spomin na mamo in nesrečno preminula sinova! O ohranjanju kulturne in naravne dediščine takrat niso pisali debelih knjig, ampak so to nosili v srcu, kot pravi pisatelj Ivan Tavčar v svoji Visoški kroniki: Zemlja domača ni prazna beseda: del mojega življenja je in če se mi vzame zemlja, se mi je vzelo tudi življenje. Elektro Kranj bi prav gotovo lahko našel bolj primerno mesto za gradnjo tega "nebodigatreba". Če pa trdijo, da je to malenkosten poseg v naravno krajino, potem je zanje juha z muho isto kot juha brez nje. Ali je res? • M. Štempihar PREBERITE 13. STRAN: KUHINJA ZA KRIZNE ČASE 14. STRAN: DVE OKOLI UŠES... IN V ŠOLO 15. STRAN: EDA 5 00 SPET POLETELA MORMONSKA MISIJONARJA V KRANJU v R M V nedeljo bo zadnji lunin krajec. Vremenarji nam ob koncu tedna napovedujejo še spremenljivo vreme. Predvsem popoldne bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. V SOBOTO NA RADIU KRANJ OB KAVI FRANCI PETEK Poslušalci radia Kranj in bralci Gorenjskega glasa so z glasovanjem sestavili lestvico najpopularnejših Gorenjcev. Med najpopularnejšimi so Barbara Mulej. Bernarda Oman, Jelko Kacin, Bojan Križaj, Miran Šubic in Tomo Česen. Gost sobotne odd-daje "DOBRO JUTRO OB KAVI" pa bo to soboto, 23. maja, med 9.20 in 9 50 uro najpopularnejši Gorenjec Franci Petek. • (vs) KAJ DELAJO NOVINARJI V POKOJU Eni tudi namakajo, ribiško palico, namreč. Štefan Brezavšček, nekdanji novinar in urednik tržiškega radia, se pohvali, da je to počel že pred upokojitvijo. Sedaj lovi samo velike ribe, male pa usmiljeno vrača v Tržiško Bistrico. Ob tem jim prišepne na uho, naj nikar ne plavajo nižje od Čadovelj, ker v Tržiču voda še za škorenj ni dobra. S. S. - Foto: S. Saje NOVI R0CK '92 Radio Študent razpisuje natečaj za prireditev, ki bo v začetku septembra letos v ljubljanskih Križankah. Na natečaj se lahko prijavijo skupine in posamezniki iz Slovenije in z ozemlja nekdanje SFRJ, ki na Novem Rocku še niso nastopili in do konca natečaja ne bodo izdali velike plošče. Prijava naj vsebuje: vsaj 15 minut avtorske glasbe, posnete v čimboljši tehniki; podatke o izvajalcih, nastopih, snemanjih ipd.; priložena besedila in fotografija so dobrodošli, ne pa nujni. O izbranih kandidatih odloča komisija, ki jo določi organizator. Prijave pošljite do 10. junija na naslov: Radio Študent, Rožna dolina, blok 8, 6100Q Ljubljana (za Novi Ročk). NOVO V KINU PRI ADDAMSOVIH ameriška komedija; režija: Barry Sonnenfeld, glavne vloge: Raoul Julija, Anjelica Huston, Christopher Lloyd V veliki in zlovešči hiši družine Addams se življenje odvija povsem običajno. Toda le na prvi pogled... Oče Gomez se meri v sabljanju s svojim odvetnikom Tullvjem, mama Mortizia z zadovoljstvom opazuje otroke, ki si izmišljajo nevarne igre, babica kuha grozna kosila... Addamsovi so zelo bogati, zato potencialnih tatov nikoli ne umanj-ka. Tako se pojavi neznanec, ki trdi, da je Gomezov danvo izgubljeni brat... Aden najboljših lanskih ameriških filmov, ki ga je režiral Barry Sonnenfeld. ki ga sicer poznamo kot direktorja fotografije filmov bratov Coen Ekranizacija znamenitih stripov Charlesa Addamsa se odlikuje z briljantnimi gagi in specialnimi efekti ter odlično igro. IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN PETEK, 22. maja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.40 9.50 9.50 10.15 10.50 11.50 12.00 12.05 14.00 14.10 14.15 15.15 15.45 16.20 16.50 16.55 17.00 17.10 19.05 19.10 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.25 21.30 22.20 22.45 22.48 22.50 1.40 Video strani Program za otroke Čira čara, angleška nanizanka Jelenček, ponovitev Po sledeh napredka, ponovitev Poslovna borza, ponovitev Poročila Video strani Video strani Napovednik Video na Slovenskem Tri sestre Nestrpnost Gospodarska oddaja: Evropa 2000, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike EP, Video strani Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Forum EPP W. M. Thackeray: Semenj ničevosti, angleška nadaljevanka EPP Oči kritike TV Dnevnik, Vreme, Šport Napovednik EPP, Video strani Sova Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Vietnam, avstralska nadaljevanka Območje somraka, ameriški film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.40 Video strani 15.50 Sova, ponovitev Dragi John, ameriška nanizanka, Vietnam, avstralska nadaljevanka, Šingen, japonska nadaljevanka 18.00 Regionalni programi -Maribor 19.00 Jazz in blues 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik ZDF 20.00 Koncert orkestra SF, prenos 1. dela 20.40 Slovenski magazin 21.10 Umetniški eksperimentalni program: Studio City 22.10 Video stra- l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Kritična hitrost, otroška serija 9.30 Povejte mi, kaj naj delam 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 On in ona, ponovitev humoristične serije 12.00 Točno opoldne 13.00 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Poročila 13.50 Kockar, ponovitev zadnjega dela 14.40 Modre čelade 15.05 Ma-lavizija 16.00 Poročila 16.05 Malavi zija 17.00 Turizem a la carte 17.30 Gremo naprej 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Me je kdo iskal? 21.40 Umetniški paviljon, dokumentarni film 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.05 Filmska noč - Otok dr. Moreuja, ameriški barvni film; Burt Lancaster, Michael York, Barbara Carrera 1.40 2010, ameriški barvni film; Roy Scheider, John Linhgovv, Madoyn Smith 3.30 Poročila 3.35 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.10 Vincent in jaz, ponovitev kanadskega barvnega filma 18.50 Zgodovina hrvaškega jezika 19.30 Dnevnik 20.10 Ljubljenca bogov, zadnji del angleške nadaljevanke 20.55 Fashion Tipe 21.40 Rosenne, humoristična nanizanka 22.05 Lovska sezona 23.15 Nedotakljivi, ameriška čb nanizanka 0.05 Gardijada/ Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Olimpiada možganov, kviz 10.50 Ciklus najboljši komedijanski par 12.00 A Shop 19.00 A Shop 19.15 Kultura, ponovitev sredine oddaje o kulturi 20.00 Dober večer 20.05 Dnevni informativni program 20.30 Ženska z dvema obrazoma, 1. del ameriškega barvnega filma 22.20 Filmski režiserji, dokumentarna oddaja 22.50 A Shop - Lahko noč TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program: čas v sliki 9.05 čudovita leta 10.00 Šolska TV 10.30 Desni breg, levi breg, ponovitev francoskega filma 12.15 Domača reportaža 13.00 Čas v sliki 13.10 Barva prihodnosti, ponovitev zad- 0.00 SLOVENIJA 1 OBMOČJE SOMRAKA ameriški barvni film; igrajo: Voc Morrovv, Scatman Crot-hers. Bili Quin, Selma Diamond in drugi. Film je sestavljen iz treh segmentov. Prva zgodba govori o človeku, ki ni zadovoljen s svojim življenjem. V lokalu, kjer se zapije, povzroča sitnosti in vržejo ga na cesto, kjer se znajde sredi tretjega rajna Druga je zgodba o črncu, ki hoče v domu za ostarele vrniti voljo in vero v življenje, tretji segment pa nam predstavi učiteljico, ki je vse dotlej živela v pričakovanju nečesa novega. In čeprav tega še ne ve, je njenega čakanja pravkar konec... njega dela 13.35 Urad, urad 14.00 Big Valley 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Bila je nekoč ... Amerika 15.30 Am, dam, des 16.05 Otok zadnjih gusarjev 16.30 Mini kviz 16.56 Telestik 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 17.45 Mi 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Derrick 21.25 Pogledi s strani 21.35 Azziro - barva zmage, 2. -zadnji del italijanskega TV filma 23.10 šport 23.30 Solafighters, ameriški film 1.05 Čas v sliki 1.10 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.30 1000 mojstrovin 15.40 Leksikon umetnikov 15.46 Kronski dragulj, angleška nadaljevanka 17.30 Zveza za preživetje, 1. del 18.00 Simpso-novi, nato ORF 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Look, oddaja o modi 21.15 šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Mojstrovine RADIO TRŽIČ 16.10 - Obvestila - 16.30 - Kaj se dogaja na današnji petek, koristni nasveti -17.06 - Glasbena deletaci-ja - 17.45 - Radio Domba - 18.56 -Napoved sporeda za soboto - RADIO SLOVENIJA l 4.30-8.00 - Jutranji program -8.00-10.00 - Radio "GAGA" - 11.05 - Petkovo srečanje - 12.05 - Na današnji dan - 12.30 - Kmetijski nasveti - 13.00 - Danes ob 13 ih -13.45 - Iz tujega sveta - 14.05 - Poslovne informacije -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Radijska tribuna - s poslanci - 17.05 - Studio ob 17-ih -19.00 - Radijski dnevnik -20.00 - Oddaja za pomorščake -22.00 - Zrcalo dneva - 23.06 - Literarni nokturno - 23.15-4.30 - Nočni program - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Glasba, EPP -13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Kulturna dediščina, Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP - 17.00 -Lestvica popularnih 40 do 22. ure - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.56 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Črna kronika -12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 15.30 - Dogodki in odmevi - 18.00 - Gorenjska danes -jutri - 18.20 - Novinarski blok -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje - 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Za kajčkovi starši - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Dam - daš -15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa - EPP -17.00 - V družbi s športniki -18.00 - Novice - osmrtnice -18.15 - športne novice meseca - 19.00 - Odpoved programa - KINO 22. maja CENTER amer. kom. SKODRANA SUZI ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. OGNJEMET STRASTI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. MOJA PUNCA ob 18. uri, prem. amer. drame KURBA ob 20. uri KOMENDA amer. akcij. krim. film EXEKUTOR ob 20. uri LAZE amer. akcij, thrill. OZKI PREHOD ob 19. uri ČEŠNJICA amer. kom. PRIGANJALO DUHOV ob 20. uri RADOVUICA amer. fant. kom. KRALJEVI RIBIČ ob 20. uri Pomladne novice iz Sorice Najstniška junaka v filmu Moja punca sta Vada (An-na Chlumsky) in Thomas (Macaulav Culkin). Izmed pravilnih rešitev nagradne uganke je žreb za nagradi - po dve brezplačni kino vstopnici - izbral Nino Zupan iz Kranja, Likozarjeva 27, in Renato Lavtar iz Naklega, Strahinj 109. Čestitamo, nagradi pošiljamo po pošti. Čeprav je do 1. junija, ko bodo v Centru risanko začeli vrteti, še debel teden časa, jo napovedujemo že danes. Gre za slavno risanko izpred nekaj desetletij Sne-guljčica in sedem palčkov, ki so jo naši kinematografi ponovno odkupili. Pravljico poznate, nekoliko starejši otroci" ste tudi Disnevjevo mojstrovino, ki jo je kar pet let ustvarjalo 170 strokovnjakov, pred leti videli. Popeljite zdaj v kino še svoje otroke. Nagradno vprašanje je tokrat: koliko je stara Disne-veva risanka Sneguljčica in sedem palčkov? Upoštevali bomo odgovore, ki bodo najbliže pravi letnici. Pošljite jih do 3. junija na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - Filmska uganka. Pod šolo je ozelenela stoletna lipa. Češnje so kot neveste. Regrat že cvete. Pri Tolarju že pasejo krave. Na šolskem vrtu cvetijo narcise. Pri Gosarju imajo mlade mucke. Zjutraj me je pozdravila sinička. Trava je že velika. Po roki mi je lezla pikapolonica. Pri vodi sem videl treso-repko. Popoldne sem divjal s kolesom. Oblekel sem majico s kratkimi rokavi. Veselim se sonca. Mama je "kralala" krompir. Pri jablani se že odpirajo popki. V Davči ni več snega. Slišal sem kukavico. Macesni so spet zeleni. Lepo, lepo je pri nas! Otroci 1. in 2. razreda iz Sorice Aako bi rad pilot postal, Letalo dvignil bi od tal. Egipt lahko bi obiskal in Mandeljne bi tam nabral. Eh, kaj mi bo letalo? Najprej šolo bom končal. Klemen Dolinar, 4. d r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Ura za starše Ob štirih popoldne smo se zbrali v učilnici za likovni pouk. Že dopoldne smo na velike liste narisali zmaje in ko so starši prišli v učilnico, smo začeli barvati zmaje. Starši so nas opazovali med delom, samo pomagati nam niso smeli. Bili so presenečeni nad slikanjem, vendar 6. a ne bi bil 6. a, če med poukom ne bi razgrajali. Petra Vogelnik, 6. a Starši so tako lahko videli, da se v šoli tudi česa naučimo, saj nam doma vedno pravijo, če med poukom samo v zrak gledamo in ne poslušamo razlage. Učitelj nas je tudi pohvalil in tako so starši morali biti kar tiho. Tanja Praprotnik, 8. c Bolj si se trudil pokazati staršem, kaj znaš, bolj ti je šlo vse narobe. Pri tej uri mi je postalo žal, zakaj ne obvladam joge, da bi si izbil tremo ("švical" sem kot konj). Na srečo se je vse v redu izteklo, saj je bil mamin vesel dan. Po pouku so bile govorilne. O tem pa raje ne bi govoril. Benjamin Prelog, 8. c Že sem se veselil prostega popoldneva, ko je strogi ravnateljev glas podrl vse moje upe. Naročil je, naj pridemo ob štirih v šolo, kjer bomo našim staršem predstavili navadno učno uro zemljepisa. Ko pa sem prišel v razred, sem uvidel, da le ni vse tako nedolžno. Vestne učenke so pripravile razstavo zanimivosti Južne Afrike, jaz pa sem vodil skupino, ki je preučevala naravne zemljepi- sne značilnosti črne celine. Učiteljica je poskrbela za dobro voljo, tako da smo se vsi nasmejali. Ko smo se razili, sem bil vesel, da nisem ostal doma. Jure Rozman, 7. a Lepo bi bilo, če bi imeli več takih ur, saj bi bila mami in oči potem bolj brez skrbi, kako se v šoli učim, pa še učiti se mi ne bi bilo potrebno toliko, ker med poukom ne bi klepetala. Špela Bohinjec, 5. a Učenci OS Bistrica pri Tržiču Jaz, skakalec Star sem devet let in hodim v drugi razred osnovne šole Simona Jenka, DE Center. S petimi leti sem se včlanil v skakalni klub Triglav Kranj-Do danes sem dosegel veliko lepih rezultatov, pa tudi trenutke razočaranj in jeze. V svoji zbirki imam devet medalj: štiri zlate, tri srebrne in dve bronasti. Prav tako imam tudi štiri pokale za osvojena prva mesta na tekmovanjih v Nemčiji, Avstriji, prvenstvu Gorenjske in naslovu klubskega zmagovalca do devet let. Tekmovalna sezona 1991/92 je bila zame najuspešnejša, kef sem prinesel tudi veliko točk našemu klubu Triglav-Teling. Osvojil sem tretje mesto na državnem prvenstvu do devet let, prvo mesto do deset let in drugo mesto do devet let na državnem tekmovanju Planiške skakalne šole. Treningi mi vzamejo zelo veliko prostega časa, saj jih ima; mo tudi petkrat na teden. Vesel sem, da imata obe moji učiteljici veliko razumevanja za moj šport. Primož Zupan Urh, 2. b r. OŠ Simona Jenka, DE Center Kranj KJE? Ženski in moški salon, Maja in Jošt! KDAJ? od 15. maja do 30. maja 1992 DNEVI MURE ZAKAJ? 20 % popust ob gotovinskem plačilu za vse izdelke KVALITETA: Ojj^j lN (murk) Mladi naravoslovci iz Stražišča pri Kranju Vračanje stika z naravo Kranj, 12. maja - Učenci OŠ Lucijan Seljak iz Stražišča pri Kranju in drugi člani tamkajšnjega naravoslovnega krožka so pred dnevi že tretjič sodelovali na mednarodni razstavi mineralov in fosilov v Tržiču. Tamkaj smo jih zaprosili, naj tudi bralcem Gorenjskega glasa predstavijo svojo dejavnost. Kot je ugotovila mentorica Ida Kavčič, danes ostajajo mnogi ljudje brez stika z naravo prazni; oni to gotovo niso. Ko je amaterski geolog Franc Stare pred leti pripravil razstavo na šoli, se je med učenci zanetilo zanimanje za minerale in fosile. Zato je profesorica biologije Ida Kavčič sestavila program za delo naravoslovnega krožka, ki deluje že tretje leto. Sprva je bilo v njem okrog 70 domačih učencev, sedaj pa je ob učencih od 5. do 8. razreda njihove šole še 9 članov iz drugih osnovnih šol pa kranjske in loške gimnazije. Posebnost njihovega krožka je v tem, da mladim stojijo ob strani pri uresničevanju obširnega programa mnogi starši, znanci iz strokovnih institucij in zadnji čas tudi vodstvo šole. Mladi raziskovalci sami zase ugotavljajo, da počnejo nenavadne stvari, zato začrtanih ciljev ni težko doseči. Na kratko naj opišemo, da so se marsičesa naučili tako v učilnici kot v naravi. Delo v učilnici je namenjeno predvsem raznim poskusom in predavanjem, v geološki delavnici pa določanju in obdelavi mineralov in fosilov. Doslej so izvedli več kot 20 enodnevnih ekskurzij za spoznavanje naravne in kulturne dediščine Slovenije ter 3 večdnevne ekskurzije po Evropi. Pri raziskovalnem delu so odkrili 15 novih nahajališč fosilov in mineralov; ob tem sodelujejo tudi s strokovnjaki. Krožek je sodeloval že na devetih razstavah doma in v tujini. In kako ocenjujejo svoje dosežke sam'? Mentorica Ida Kavčič: »Naš krožekje 1. maja postal član Evropskega združenja amaterskih geologov. Občudovanj0 odraslih doživlja zlasti na razstavah več pozornosti pa bi si zaslužil pred' vsem pri šolskih oblasteh. Ni skrivnosf da ni denarja za delo, rabili bi razne prl' pomočke, zaenkrat pa tudi nimam0 kam spraviti okrog 1000 primerkov naše geološke zbirke. Mladim daj0 uporabno znanje, odraslim pa vrača občutek za naravo.« Gimnazijec Matej Čujovič iz Kranj0 »Od vsega začetka sodelujem v krožku-Na skupnih izletih sem našel vrsto fof1' lov in mineralov. Urejam si lastno zbir' ko, ki jo rad pokažem tudi prijatelj©^' Posebno doživetje je bilo sodelovanj0 na lanski razstavi v Nemčiji, kjer sen1 obiskovalcem razlagal naša odkritja ^ tujih jezikih. Tam smo doživeli veli* uspeh. Ves trud za dolgotrajne pripr0' ve lahko poplača drobna pohvala« Osnovnošolka Tanja Deržič iz Besnj' ce: »Čeprav obiskujem tudi matema*1' čni in likovni krožek, mi je najljubši p8' ravoslovni krožek. Želim si zvedeti čim' več o skrivnostih narave. Po obisku n0 razstavah bi sodila, da minerali in fosi" zanimajo mnoge ljudi. Če je mogoč0-tudi sama zamenjam kak primerek z0 svojo zbirko. Sicer pa je sodelovanje v krožku prijetno zlasti zato, ker smo skU' paj z mentorico dobra družba.« • S*°* jan Saje ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC Ta mesec na vrtu Kumare so hvaležne za mirno in pred vetrovi zavarovano lego. Kot varovalni nasad se je zelo dobro izkazala koruza; to na vetrovni strani nasadimo vsaj v dveh vrstah med seboj oddaljenih po 50 cm. Namesto navadne poljske koruze lahko sadimo okrasno koruzo, ki ima pisano zrnje v različnih barvah, ali pa takšne sorte, ki so primerne za pečenje ali kuhanje - sladka koruza ali "sweet corn". Zadnja leta je med vsemi vrstami radiča najbolj priljubljen belgijski radič ali strucar. To vrsto radiča silimo pozimi, zato moramo pridelati močne in zdrave korene. To dosežemo samo v globoko pripravljeni zemlji; že jeseni jo prelopatimo za dve lopati globoko. Belgijski radič sejemo v drugi polovici maja v vrsto; najbolj znana sorta je Witloof. Vrste so po 30 cm narazen, po vzniku pa rastline preredčimo na 15 cm. Čim toplejša je zemlja, tem hitreje in zanesljiveje bo seme kalilo. Pri poznejši setvi se koreni premalo zdebelijo in tudi uspeh siljenja je temu primeren. Cvetačo, ki smo jo sadili v začetku aprila, pognojimo, oko-pljemo in po potrebi tudi zalijemo. Rastline morajo urno rasti, vsak zastoj bi jim škodoval in vplival na količino pridelka. Nizki fižol sicer za silo uspeva tudi v polsenci, toda sončna lega mu je mnogo ljubša in tam je tudi več pridelka. V mrzli in mokri zemlji fižol ne more vzkaliti, temveč strohni. Vznik pospešimo z namakanjem in nakalitvijo. Fižol namočimo čez noč v topli (18 stopinj C) vodi in ga naslednji dan posadimo na prosto. Sadimo ga le v ogreto prst. Še bolje je, če fižolova zrna nakalimo v vlažni žagovini. Ko sadimo nakaljen fižol, pa moramo biti posebno previdni, da ne polomimo dolgih kalčkov. Nizki fižol sadimo ali v kupčke ali v vrste. Na gredico sadimo po 4 vrste; če sadimo posamezna zrna v vrste, je med semeni po 6 cm razdalje, skupine pa so po 30 cm narazen. V vsaki skupini je 6 do 8 semen. Visoki fižol ali preklar potrebuje oporo: prekle ali fižolovke. Za oporo uporabimo okoli 3 m dolge palice, late ali kaj podobnega. Zabodemo jih približno 50 cm v zemljo, da jih ne prevrne veter. Fižolovke postavljamo v vrste, oddaljene med seboj 80 cm. V vrsti pa naj bodo prekle po 60 cm narazen. Najprej postavimo fižolovke in šele nato sadimo fižol. Okrog vsake fižolovke napravimo polkrožen ali krožen jarek, ki je od fižolovke oddaljen nekako 8 cm. Seme polagamo v jarke in ga pokrijemo z rahlo zemljo. Za pridelovanje na vrtu izbiramo samo takšne sorte preklar-jev, ki imajo krhko stročje brez niti (krivček, cipro, zarja, jeruzalemski, kraljica maslencev itd.). Kadar sadimo fižol preklar na vrtni gredi, izkoristimo prostor za vmesno setev. Zelo primerne so kolerabice, ki jih lahko sadimo že 14 dni pred fižolom v sredino gredice. Moda za najmlajše Nimamo samo starejši radi prazničnega oblačila, kadar gre za kaj resnično posebnega, kot je rojstni dan, obisk gledališča, koncerta ali kaj podobnega. Tudi otrokom tak dogodek veliko pomeni in novo oblačilo ali vsaj modni dodatek jim vsekakor pripada. Trenutno so v modi veliki čipkasti ali vezeni ovratniki, ki jih enostavno položimo okrog vratu in zapnemo zadaj z gumbkom. Nobenega prišiva-nia. Enostavno za nošenje in pranje. Naša deklica ga lahko nosi k bluzi, enobarvni ali pisani oblekici. Kadar in h kateremukoli oblačilu ga nadene, je praznično oblečena. PET MINUT ZA LEPŠI VIDEZ Maska proti gubam Bio škropivo iz pelina Uporabljamo ga proti številnim listnim ušem, rji na ri-bezovih grmih, pršicam na robidnicah, proti gosenicam in mravljam, če prenašajo listne uši na rastline. Priprava: 300 g svežih pelinovih listov in cvetov (ali 30 g posušenih) namočimo v desetih litrih vode za 2 do 3 dni. Precedimo in nerazredčeno razpršimo po rastlinah. Pelina nikdar ne kompostiramo, ker se ga kompostni deževniki izogibajo. Zelo aktivna maska, ki poživi kožo in preprečuje nastajanje gub, je brez dvoma iz jajčnega beljaka ali rumenjaka. Zato jo smemo nanesti na obraz samo enkrat na dva tedna. Koža postane mehka in prosojna. Za ženske z mastno kožo: be-ljak. Za ženske s suho kožo: rumenjak. Beljaka in rumenjaka ne smemo nikoli mešati! Če imate mastno kožo: stepite beljak in pol centimetra na debelo nanesite sneg na obraz in vrat. Masko pustite delovati tako dolgo, dokler se koža ne bo napela in dokler ne bo "vlekla" pod masko. Odstranite jo s kosmom vate, namočenim v mlačno vodo, v katero ste kanili nekaj kapljic limoninega soka. Če imate suho kožo: dobro zmešajte rumenjak s ščepcem krompirjeve moke (škroba), kajti sicer bo rumenjak preveč tekoč. Razmažete po obrazu in pustite tako dolgo, dokler se maska ne posuši in popoka. Kožo očistite z vročo vodo. Pri jajčni maski celice nemudoma vsrkajo iz jajca lecitin, ki vrne koži prožnost in mehkobo. Jajce je hranljivo in preprečuje izsušitev. Rumenjak vsebuje 50 odstotkov vode, 16 odstotkov beljakovin in 32 odstotkov lipidov, poleg tega pa veliko vitamina A, vitamina BI in vitamina B2. V beljaku je 88 odstotkov vode, drugo pa so predvsem beljakovine, vitamina B2 in PP, natrij in kalij. Kuhinja za krizne čase Koruzno sirovi piškoti 10 dag koruzne moke, 15 dag bele moke, 1 pecilni prašek, 10 Z o •J o o Ui Z 5 o i -j o •J o i -j o 6 HITRO KVALITETNO ZANESLJIVO HITRO KVALITETNO ZANES I H 3! O < > dag naribanega sira, 1 del mleka, 6 dag masla ali margarine, sol Obe moki zmešamo skupaj s pecilnim praškom, primešamo še vse ostalo in iz testa oblikujemo dolg svaljek, iz katerega izrežemo I cm debele rezine, ki jih polagamo v pomaščen pekač in spečemo. pnevmatski ZABIJALNI APARATI [Z Polenta spenjalni aparati krivilne priprave ZA spenjanje tankih materialov, tapetniška in dekorativna dela, izdelavo lesenih okvirjev in ograj, izolacijsko oblaganje sten in stropov, izdelavo zabojev in palet, kartonske embalaže... KOVINARSKO PODJETJE ŽELEZNIKI TEL: (064)66-221,66-617 m H Z O N > Z m (/) L < O 3J O < > r —\ m H Z O N > Z m < O 3J O < > m H Z O N > Z m P HITRO KVALITETNO ZANESLJIVO HITRO KVALITETNO ZANES £ 2 del polente (koruznega zdro-ba), 4 del vode, sol V vrelo slano vodo zakuhamo polento, jo dobro pomešamo, pokrijemo in kuhamo pol ure na rahlem ognju v pokriti posodi. Tako se namreč ne prime dna in jo lahko obrnemo na krožnik kot torto. Če želimo, da bo imela polenta lepo in rumeno skorjo, jo 10 minut pred koncem kuhamo brez pokrova. Polenta z maslom Kuhamo enako kot zgoraj, le da dodamo v vrelo vodo še 5 do 10 dag masla. Polenta z žajbljem in maslom Polento skuhamo enako kot zgoraj. Žajbelj na maslu pre-pražimo in polijemo po polenti. Polenta s sirom Polento skuhamo po osnovnem receptu, le da dodamo 1 del vode in tik,preden je polenta kuhana, vanjo primešamo še 5 do 10 dag narezanega sira in pustimo stati toliko časa, da se sir raztopi. Ocvrta polenta s sirom 20 dag koruzne moke ali polente, 2-krat toliko vode ali mleka, sok, moka, jajca, drobtine, olje ali maslo za cvrenje Polento skuhamo po osnovnem receptu, jo obrnemo na krožnik in ohladimo. Nato jo zrežemo na kvadratke, med dva kvadratka položimo tenko rezino sira in tako dobljene kocke povaljamo še v moki, jajcu in drobtinah ter z obeh strani ocvremo. Polijemo s tatarsko omako in jemo s solato. SOBOTA, 23. maja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.00 8.10 8.10 8.30 8.50 9.05 11.00 12.00 12.05 14.00 15.45 15.55 16.00 16.50 16.55 17.00 17.10 18.40 18.45 19.00 19.10 19.15 19.25 19.30 20.26 20.30 21.30 21.35 22.20 22.45 22.48 22.50 0.00 1.20 1.40 Video strani Izbor Angleščina - Follovv me Radovedni Taček: Polž Lonček, kuhaj: Sadna torta Klub klobuk Zgodbe iz školjke Poročila Tok, tok, ponovitev Video strani Video strani Napovednik Tednik, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Drugačna Sneguljčica, madžarski risani film EP, Video strani Novosti založb: Odprta knjiga Risanka Napovednik Žrebanje 3x3 EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Utrip EPP Križ kraž EPP S. King: Zlata leta, ameriška nadaljevanka TV Dnevnik, Vreme, Šport Napovednik EP, Video strani Sova Murphy Brown, ameriška nanizanka Vietnam, avstralska nadaljevanka Na begu, francoski film Nočne ure, ameriški varietej ski program Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Video strani 16.10 Sova, ponovitev. Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka, Vietnam, avstralska nadaljevanka 17.30 Prisluhnimo tišini 17.45 Angleščina v poslovnih stikih 18.00 Poglej in zadeni 18.30 Boš videl, kaj dela Dolenj'c, 2. oddaja 19.00 Kremenčkovi, ameriška risana serija 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, RTV Srbija 20.15 Klasika 20.30 Izsiljevanje, ameriški film 21.55 Umetniški eksperimentalni program: Moški, ženske 22.55 Video strani L PROGRAM TV HRVAŠKA 7.55 Horoskop, ponovitev 8.00 Poročila 8.05 TV koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 TV šola 10.00 Poročila 10.05 Kaj se dogaja, program za otroke 11.05 Ljubljenca bogov, angleška nadaljevanka 11.45 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Me je kdo iskal? 12.50 Pozdrav iz domovine 13.25 J. Gotovac: Morana, 2/3 del opere 14.00 Poročila 14.05 Potovanje v Melonijo, švedski risani film 15.55 Poročila 16.00 Dokumentarna oddaja 16.45 Turbo Limach Show 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.20 Santa Barbara 19.00 V začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.05 Škrlatna barva (The Color Purple), ameriški film, 1985 22.40 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Horoskop 23.50 Poročila v angleščini 0.00 Poročila 0.05 Maraton z nadaljevanko/Božji mlini na veter, ameriška nadaljevanka 3.10 Poročila 3.15 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 19.30 TV dnevnik 20.10 In krožnik je ušel z žlico, angleški dokumentarni film 21.00 Zgodba z naslovne strani 21.35 Pri Huxtablovih 22.05 Hrvaška nogometna liga 23.10 Polnočni klici 23.55 Hit Depo 2.25 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večernega programa 10.30 35 mm, oddaja o filmu 10.45 Ženska z dvema obrazoma, ameriški barvni film 12.15 A Shop 19.00 Kanalizator show 19.30 Sebična mravljica 19.35 Rolanje s hobotnico 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Intervju z oblikovalcem Igorjem Arihom 21.00 Vihre vojne, ameriška nadaljevanka 22.00 Videogrom 23.15 Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe 0.15 Erotična uspavanka Lahko noč TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Simpsonovi, ponovitev 9.30 Angleščina za začetnike 11.00 Pomembno je biti resen, ponovitev angleškega filma 12.30 Hello Avstrija, hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Scampolo, nemški film; Romy Schneider 15.15 Come-dy Capers 15.30 Jaz in ti 15.30 Bou le in Bili, risanka 15.35 Duck Tales SLOVENIJA 2 20.30 IZSILJEVANJE ameriški barvni film; igrajo: Oliver Reed, Deborah Raffin, Jim Mitchum in drugi. »Bogati morajo plačati ali bodo bogati umrli!« To sporočilo pusti morilec na policijski postaji sredi majhnega bogatega mesteca v Arizoni. Bogataši se ustrašijo in najamejo poklicnega morilca Nicka McCormacka, ki naj bi nepridiprava ujel. Nick se zaplete s Cindy, novinarko, in čeprav skupaj preživita noč, se še vedno vsak zase ukvarjata z zadevo. Kljub premoči policije, se jim morilec izmuzne in šele zaključna pesem v filmu gledalcem razkrije, kdo je morilec... 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Moja velika knjiga o džungli 17.30 Ribje zgodbe 17.35 Če mene vprašaš 18.00 Čas v sliki 18.05 Šport 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Kdor reče A 22.00 Zlata dekleta 22.25 Kili me again, ameriški film; Val Kilmer, Joanne Whalley - Kilmer, Patrick Swayzie 23.55 Čas v sliki 1.00 Hudičevo oko, britanski film, 1965 1.25 Poročila TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 14.40 1000 mojstrovin 14.50 Leksikon umetnikov 14.55 Jubilejni koncert -90 let Dunajskih simfonikov 16.15 Srečanje s sosedi 17.00 Kolumb in doba odkritij, 4. del 17.45 Kdo me hoče živali iščejo dom 18.00 Čudovita leta 18.30 Slika Avstrije 18.00 Avstrija danes 19.30 II barbie-re di Siviglia, komična opera 22.00 čas v sliki, vreme 22.20 Romy, podelitev nagrad najbolj priljubljenim TV zvezdam leta 23.30 Šport/EP v gimnastiki, ženske 0.30 čas v sliki/ Ex libris RADIO TRŽIČ 16.10 - Obvestila - 16.30 - Nekaj vam imamo povedati - 17.00 - Pogovor z gostom -17.45 - Zakladi Tržiča - 18.55 - Napoved sporeda - RADIO SLOVENIJA 1 4.30-8.00 Jutranji program -8.05-9.30 - Raglja 10.00 12.00 -Kulturna panorama - 12.05 - Na današnji dan - 13.00 - Danes do 13-ih - 14.05 - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 - Dogodki in odmevi 17.05 - Tedenski aktualni mozaik - 19.00 - Radijski dnevnik -20.00 - Radio na obisku 22.00 - Zrcalo dneva - 22.30 - Kratka radijska igra - 23.05 - Literarni nokturno -23.15-5.00 - Nočni program - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, duhovni razgledi - 12.00 - Zabava vas Simona Vodopivec ali Megašok - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila - 14.30 - Novice, EPP -15.00 - Učimo se angleščine - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila 16.30 - Novice, EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja, EPP 18.00 - Čestitke, EPP 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.00 - Gorenjska včeraj -danes - 9.20 - Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet - 11.20 - Tečaj nemškega jezika - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika -12.55 - Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska od sobote do sobote - 14.30 - Velike ideje malih glav - 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.00 - Glasbena lestvica 333 -18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Jutri nasvidenje - l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj 14.35 - Misel za dan - 14.40 - Minute za družino - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Nagrajenec od srca do lonca - 15.30 - Prenos dne-vno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00-19.00 - Razvedrilno popoldne na vlovih Radia Žiri -vmes EPP - 17.00 - Športne novice - 18.00 - Novice - osmrtnice -19.00 - Odpoved programa - KINO 23. maja CENTER amer. kom. SKODRANA SUZI ob 17., 19. in 21. uri STORŽIĆ amer. kom. PRIGANJALO DUHOV ob 16. uri, amer. trda erot. OGNJE MET STRASTI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer kom MOJA PUNCA ob 17. in 19. uri, amer. drama KURBA ob 21. uri RADOVLJICA amer. grozlj. BEETLE JUICE ob 20. uri HUMOR NEDELJA, 24. maja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.05 9.15 9.10 10.06 10.30 11.05 11.30 12.00 12.06 12.10 12.36 13.06 14.15 14.25 15.66 16.00 16.50 16.55 17.00 17.10 18.45 19.00 19.15 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.50 21.56 22.45 23.05 23.08 23.10 0.20 Video strani Program za otroke, ponovitev Živ iav, ponovitev Ebu drame za otroke: Elifine sanje, ponovitev Republiška revija MPZ Zagorje '92,1. oddaja Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije Obzorja duha Poročila EP, Video strani Kremenčkovi, ponovitev ameriške risane serije Boš videl, kaj dela Dolenje, ponovitev 2. oddaje Video strani Video strani Orka - Kit ubijalec, ponovitev ameriškega filma Napovednik S. Borg: Junak med barabami, angleško avstralska nadaljevanka EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Kraljevska poroka, ameriški film TV mernik Risanka Napovednik Slovenski loto EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Zrcalo tedna EPP Moravske Toplice: Pomladni 3x3, prenos EPP Otoki, novozelandska dokumentarna oddaja TV Dnevnik, Vreme, šport Napovednik EP, Video strani Sova Ameriške video smešnice, 6. oddaja ameriškega varietej skega programa Vietnam, avstralska nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.20 Video strani 17.30 športna nedelja: Rallv Saturnus 18.00 Sova, ponovitev: Murphy Brovvn, ameriška nanizanka, Vietnam, avstralska nadaljevanka 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik HTV 20.00 Videogodba 20.30 Galaktična odiseja, japonska dokumentarna serija 21.25 Aleksa Šantič, nadaljevanka TV Sarajevo in TV Slovenija 22.25 Športni pregled 22.55 Retrospektiva slovenske opere: A. Foerster: Gorenjski slav-ček 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.00 Poročila 8.05 TV koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 Smogovci 9.30 Zgodbe o lisici 10.00 Poročila 10.06 Otroška maša, prenos 11.06 Akupunktura in homeopatija, kanadski poljudnoznanstveni film 11.30 Dalmacija, ljubezen moja 12.00 Poročila 12.00 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Hišni ljubljenčki, ameriška zabavna oddaja 14.00 Poročila 14.10 Mikser M 14.45 Zlatko in detektivi 15.30 V nedeljo 14.00 Poročila 17.25 Spet skupaj s sedmo četo?, francoski barvni film 18.50 Tom in Jerry kot otroka 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.05 TV vinjeta: Brioni 20.10 Hrvaška v svetu 20.20 7/7 20.05 Sedma noč 21.40 TV dnevnik 22.05 Šport 23.05 Recital Tamare Smirnov-Šajfar 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVATSKA 15.30 Gillette šport 16.00 Nogomet, prvenstvo Hrvaške 16.30 Rokomet -pokal Hrvaške 18.00 Košarka, prijateljska tekma 19.30 TV dnevnik 20.15 Vrnitev Sherlocka Holmesa, 1. del angleške nanizanke 21.00 Po neskončnosti sveta, potopisna serija 21.35 Bagdad cafe, ameriška humoristična nanizanka 22.05 Novorojenček Scott, ameriški barvni film 23.35 Jazz 0.05 Video strani KANALA 9.00 Ponovitev filmskega sporeda prejšnje nedelje 10.00 Cyrano de Bergerac, francoski film, ponovitev 12.10 Video grom 19.00 Eurodisney, 1 del reportaže 19.25 Rolanje s hobotnico 19.50 Komarček in gospod Kolcavček, risanki za najmlajše 20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.30 Večer s Titom 22.40 V gori raste zelen bor, jugo slovanski barvni film SLOVENIJA 1 14.25 ORKA-KIT UBIJALEC ameriški barvni film; igrajo: Richard Harris, Charlotte Ram-pling, Bo Derek in drugi. Film se začenja z lovom na kita, v katerem kitolovec ujame samico, ki na ladijskem krovu, pred očmi njenega partnerja, povr-že mladiča. To je povod za ki-tovo maščevanje. Kapitanu je žal, da je uničil kitovo družino, toda sedaj je prepozno in po nasilnih izzivih kita mora kapitan sprejeti izziv in s posadko kreniti na dvoboj z neizprosnim, ubijalskim kitom. TVAVSTRIAl 9.00 Jutranji program 12.00 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.10 čudovita leta 13.36 Pozdravi in poljubi s Tegern-seeja, nemški film 15.26 Biblija za otroke 15.30 Jaz in ti, otroški program: Hobotnica, kviz 15.56 Jaz in ti, pregled otroškega programa za prihodnji teden 16.10 Skrivnost delfina 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Moselbruck 21.06 Ameriške sanje, 2. del 21.50 Vizije 22.00 čas v sliki/ Šport 21.56 Fina gledališka mešanica 22.10 Oddaja 22.60 Cinderella, reportaža o predstavi Rossinijeve opere 23č.50 Sir Georg Solti dirigira Gioachina Rossinija 0.20 Čas v sliki/1000 mojstrovin RADIO TRŽIČ 10.35 - Koristen nedeljski pogovor -11.06 • Potuj z menoj -11.25 - Modni kotiček - 11.40 - Planinski šopek - 12.00 - Pogled v iztekajoči se te den - 12.10 - Nedeljska duhovna misel -12.25 - Podrobnosti iz našega vsakdanjika - 12.50 - Obvestila -13.20 - Iskrene čestitke, najlepše želje - 14.35 - Glasbena lestvica Slovenca - 15.20 - Napoved sporeda - RADIO SLOVENIJA 5.00 8.00 - Jutranji program - 8.05 -Radijska igra za otroke - 9.06 -Pomnjenja -10.05 - Prizma optimizma -11.06 - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 12.10 - Naši po slušalci čestitajo in pozdravljajo -13.20 - Za naše kmetovalce -15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Lojtrca domačih - 18.00 - Nedeljska reportaža - 19.00 - Radijski dnevnik -20.00 - V nedeljo zvečer - 22.00 - Zrcalo dneva - 23.05 - Literarni nokturno - 23.15-4.00 - Nočni program 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, otroški porgam -9.00 - Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet - 11.00 - Radijski sejem, EPP -12.00 - Prvi del čestitk, EPP 13.00 - Rajgovor. EPP - 14.00 - Drugi del čestitk, EPP - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Tretji del čestitk, EPP - 17.00 - Razgovor, EPP -18.30 - Resna glasba 19.00 -Odpoved - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 10.00 - Poročila Radia Slovenije -10.05 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) -11.00 - Po do mače na Kranjskem radiu - 12.00 -Brezplačni mali oglasi - 12.30 -Osmrtnice, zahvale 12.40 - Kmetijska oddaja 13.00 - Dobrodošli med praznovalci - 16.00 - Izbor pesmi tedna - 17.20 - športna oddaja 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje jutri - L RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - radijski koledar EPP - 10.00 - Športne novice - 10.20 - 45. obletnica pihalne godbe Alpina - 11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi 12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.15 - EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 13.30 -Nedeljsko popoldne na 91,2, 98,2, 96,4 MHz - vmes kulturni kažipot -prometni servis - pregled slov. časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po kinodvoranah - vreme - 15.30 - Odpoved programa - KINO 24. maja CENTER amer. kom. SKODRANA SUZI ob 17 in 19 uri, prem. amer. kom. PRI ADAMSOVIH ob 21. uri STORŽIČ amer. akcij, film OREL SMRTI ob 16. uri, amer. trda erot OGNJEMET STRASTI ob 18 in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. MOJA PUNCA ob 17 in 19 uri, amer drama KURBA ob 21 uri DUPLICA amer kom PRIGANJALCI DUHOV ob 19. uri, nem. trda erot. MERILYN ob 21 uri RADOVLJICA amer grozlj BEETLE JUICE ob 18 uri, amer fant kom. KRALJEVI RIBIČ ob 20. uri Počasi korakamo v poletje, ko se bomo tudi zaradi parlamentarnih počitnic na splošno manj ukvarjali s politiko in za prijetno spremembo brali in poslušali tudi kaj bolj koristnega, kot so permanentne politične spletke, ki so nam jih minulo pomlad v tako enormnih količinah uprizarjali naši politiki. Zdaj, ko smo na lastni koži doživeli že dve demokratični pomladi, smo občutili, kaj je v resnici boj za oblast, ekonomsko moč in politično prevlado. Če kje, potem tu cilj posvečuje sredstvo? Ena majhna sitnost je le v tem, da se vse skupaj dogaja pred vedno bolj obubožanim ljudstvom, saj stotisoči teden ali dva pred plačo sploh ne vedo, kaj bi dali v lonec! Briga jih, v katero smer se bodo nagnili Zeleni, frčka se jim, ali bodo kršćani šli s kmeti ali obratno, požvižgajo se na socialiste in prenovitelje! Saj! Prav zanimivo bi bilo že enkrat izračunati, koliko procentov Slovencev sploh je v teh parlamentarnih strankah, ki se prav zdaj tako intenzivno ukvarjajo z lastnimi identitetami in ustvarjajo videz, kot da bi za njimi stalo stotisoč članov in simpatizerjev! Figo fresko! Se vse ankete so pokazale ogromen odstotek strankarsko neopredeljenih Slovencev, kar kaže na hudo antipatijo slovenskega življa do strank, na zasićenost s politiko, na zgroženo nezadovoljstvo. Dva Slovenca -tri stranke? Kje pa! V teh časih že ne! Za slovensko strankarsko življenje je značilen še en, ogabno odvraten pojav, ki ga seveda pozna že zgodovina. Pravi borci za demokracijo, ki so že v TEMA TEDNA Dve okoli ušes in ... v šolo! davnih letih naglas govorili, da moramo na demokratično pot, se tako ali drugače poslavljajo: odrinjeni na stran zapuščajo prizorišče, ki so ga sami soustvarjali, na njihova mesta pa stopajo čisto navadni politični stremuhi. Pravi » revolucionarji« torej padajo, sadove pa obirajo tisti, ki so se ves ta čas previdno »šlepali«. Kar je v očeh povprečnega Slovenca, ki na moralo, čeprav politično, še vedno nekaj da, nemoralno in gnusa vredno. Povsem druga pesem so seveda tisti ptički, ki so se iz strastnih partijcev hipoma prelevili in postali prvaki kakšne nove stranke. Že dve leti zganjajo celega hudiča, kako da jih je eno-umje preganjalo in jim ni dalo dihati. V javnost pa počasi kapljajo podatki, kako so njega dni zvesto prisegali vsemogočni Partiji - a le-ta jih iz tega ali onega vzroka ni pustila dovolj blizu k skledi, kar so zamerili, se potuhnili in čakali na novo priložnost, da pograbijo oblast. Ti so sploh posebne vrste kavlji, še posebej, ker so tudi pod partijsko tiranijo in diktaturo obdr- ŠTEMPIHAR PROTI ŠTEMPIHARJU... žali svoje dobre in donosne službe. So pa tu še taki, ki bi lahko tudi dnevno menjali stranke in skačejo na levo in desno, upajoč, da jim kje le uspe veliki met, se pravi, vzpon na vrh. Ti so v resnici kopljejo globoko jamo, kajti slovenska volilna baza tudi takega dnevnega pre-kucništva kaj prida ne »obraj-ta«. Je pa že bolje, da trpiš v opoziciji, kot pa da bolno ambiciozno rineš v pozicijo, ki povrh vsega lahko že naslednji hip pade. Vsaj del politično osveščenega volilnega telesa bo na volitvah kaznoval tudi tiste osebe na oblasti, ki so se ob izbruhu demokracije promptno odrekle svoji »partizanš'ni«, da ne bi že čez eno samo gnilo leto javno ugotovile, da se svoji protifašistični zavesti pravzaprav ne odrekajo. Kaj veš, kakšna konfuzna zadeva ti mora tako zmešati možgančke, da enkrat nekaj si, enkrat pa spet nekaj nisi. So pa seveda tudi prvaki strank, ki dosledno vlečejo svojo »špuro«, ne glede na to, kaj se govori ali piše. Konstanta, ki se je držijo, utegne tudi vžgati - ne- kaj najbolj zoprnega je seveda, če ti usodo krojijo konvertiti, ki so danes kmetje, Zeleni, socialdemokrati ali socialdemokrati, jutri pa bi bili v izvršilnem odboru Marsovske zveze, če bi bilo treba. Politik mora biti tako predvidljiv osebek, da natančno veš, kaj, kje in kdaj bo kaj zinil - ne pa neka zmešnjava, ki najprej pet minut sploh razmišlja, v kateri stranki trenutno je. Volilna baza, ki je za politike vsemogočni bog, bo dobro plačala, hudo pa kaznovala. Če ni seveda marsičesa hudega in dobrega že kar pozabila, saj se pretežno ukvarja z eksistenčno nujo, štrajki, krajami in lumpa-rijami vseh vrst po tistih firmah, ki so začuda še ostale. Kaos je grozljiv: na eni strani se nevidno krade, da človek verjeti ne more, na drugi pa popolnoma brezpravni proletariat nima za kruh in mleko, kaj šele za šolsko malico! Vse bolno ambiciozne in sa-moljubne politike, ki jim gre le za lasten poln žep, bi bilo treba dvakrat flockniti okoli ušes in jih za isti organ privleči v neko gorenjsko osnovno šolo. Naj vidijo, kaj se opoldne v šoli dogaja: otroci, ki jim starši še nekako plačujejo šolsko kosilo, ostajajo, ogromno drugih pa odhaja. Vsi so lačni, nihče nima doma kosila in veliko jih je, ki tudi popoldne doma ne bodo nič jedli. Zato je uvidevna šolska uprava postavila pred vrata za tiste, ki morajo od šolske mize, velike košare kruha. Da, kar tako in zato, ker ne more več prenašati, da odhajajoči glasno prosijo za kruh. In verjeli ali ne: vse tri košare kruha se popolnoma prazne, ko skozi vrata oddide zadnji otrok... • D. Sedej KRAJANI KOROŠKE BELE SO ODLOČENI: NIČ VEČ NE BOMO PLAČEVALI TV NAROČNINE Pred leti je bil v Ameriki posnet res dober film z zanimivim naslovom Kramer proti Kramerju, v katerem se spopadeta ločena zakonca za odgovor, kdo o njiju ima pravico živeti z mladoletnim sinom. Na koncu vsaj posredno film nakaže, da se zgodba razreši v dobro otroka. Kaj pa ima vsebina pričujoče fotografije skupnega s tem filmom? Nekaj že. Lastnik gozda na fotografiji in tudi neuporabnih kmetijskih strojev, avtomobilskih karoserij in navoženih kupov betonskih gradbenih odpadkov se piše Stempihar. Jaz, ki pišem ta sestavek in sem fotografiral ta "tehnični muzej v naravi", se prav tako pišem Stempihar. Tudi midva se spopadeva. Lastnik "muzeja" misli, da se je poceni znebil šare, tako da jo je zvozil tja daleč proč v svoj gozd in mu ne kazi okolice domačije. Jaz, gozdar, pa skrbim, da bi bil gozd dom rastlin, drevja in živali, ne pa pokopališče za žele-zje in kamenje. Iste priimke imava. Če bi raziskovala, bi odkrila celo nekaj skupnih genov, pa se ne moreva dogovoriti, kako se stvari prav streže. Mogoče čez čas celo brez prisile, v dobro gozda in najinih priimkov? • M. Stempihar Kako Italijani živijo za jeans Dan v REPLAYJU Krajani, ki prebivajo v zgornjem predelu Koroške Bele, so se po nekaj letih negodovanja in nezadovoljstva ter prosjače-nja odgovornih na RTV Slovenija, odločili, da ne bodo več plačevali televizijske naročnine. V zgornjem delu Koroške Bele tisti, ki niso priključeni na kabelsko televizijo, lahko spremljajo prvi in drugi program TV Slovenija le preko oddajnika na Kočni. Zadnja tri do štiri leta pa je signal tako slab, da lahko nekako spremljajo le prvi program, drugega programa pa sploh ne: kaže se jim trojna slika. Teleteksta ne morejo uporabljati, kar je očiten znak, da je signal s Kočne popolnoma odpovedal. Na dopis, ki so ga poslali na TV Slovenija, oddajnike in zveze, niso dobili nobenega odgovora. Tudi odgovorni vzdrževalec Milan Pangrc na področni postaji se na njihove pritožbe ne odziva tako, da bi vendarle poskusili popraviti signal z oddajnika na Kočni. Tisti, ki se spoznajo na te reči, pravijo, da popravilo ne bi terjalo izdatnih sredstev in pripominjajo, da je za Koroško Belo sprejem prvega programa na kanalu 9 vertikalno in drugega na 28 horizontalno. Strinjamo se z njimi: zakaj bi vendarle plačeval naročnino, če programa sploh spremljati ne moreš...• D. S. RED MORA BITI Tako razmišljajo nekateri uslužbenci za okenci Ljubljanske banke v Kranju, ki odločno povedo čakajočim v vrstah, kdaj je čas za malico. Ondan sta za pultom sedela moški in ženska ter stregla željam svojih strank. Čeprav so še pred obema okencema stali ljudje, je moški velel, naj se obiskovalci iz sosednje vrste preselijo kar k njemu, češ da mora kolegica na malico. Res je nerodno, če je jed že na mizi, varčevalci pa ravno takrat prihajajo drug za drugim po svoj denar... Saj lahko stopijo pred drugo okence in tam počakajo! Seveda, varčevalec mora biti vedno razumevajoč in spoštovati red v bankah... To že lahko, težje pa razume, da kultura poslovanja noče in noče v korak s tehnološkim napredkom! • S. S. Trenutno ena izmed najpopularnejših znamk jeansa in modnih dodatkov v Evropi je prav gotovo znamka REPLAY. V zadnjem času je pri nas zelo znana in v nekaj sredinah pomeni že kar statusni simbol. Prav zaradi tega so se v Italiji z lahkoto odločili in v Ljubljani s podjetjem ACTIVIA odprli zastopstvo. Delniška družba z imenom FASHION BOX ima svoje glavne poslovne in skladiščne prostore v industrijski coni v mestecu Maser pri Tarvisu. Ustanovljena je bila leta 1980 kot partnerska skupina pod imenom Ginius group. Kot nam je povedal večinski lastnik družbe Claudio Buziol, so najprej začeli s proizvodnjo srajc pod imenom Replav. S partnerji v skupini so leta 1985 na tržišču ponudili delnice. Večinski lastnik je od takrat Claudio Buziol z bratom, nekaj čez 40 odstotkov delnic pa je v lasti gospe M. Selanor. Prav ta gospa pa kroji poslovni uspeh tudi v gigantski firmi Beneton. S kreacijo jeansa so začeli leta 1987 in tudi prvi začeli prati jeans s peskanjem oziroma bolj znanim postopkom stone washed. In ravno pranje je narekovalo potrebo po kvalitetni izdelavi materiala. Osnovno nit so spletli na starih japonskih pletilnih strojih CU-RABA. Prav ta material lahko peskajo 9 ur, kar je v primerjavi s konkureco skoraj enkrat več. Približno 1,5 milijona je- ans hlač in okoli 3,5 milijona narejenih modelov pod znamko Replav na leto so številke, ki družbo uvrščajo v zgornji srednji razred. Z nekaj zelo prodanimi modeli, med katerimi so prav gotovo hlače Regular 901, nameravajo nadaljevati. Poslovna strategija v Replavju je zadržati čim več sedanjih kupcev in pridobiti nove, predvsem tiste, ki jim odgovarja casual look, lahkotna športno elegantna moda za vsak dan. Tudi sama poslovna naravnanost in filozofija CTaudia Buziola z ekipo je s kvaliteto dobrimi barvami in designom stabilizirati njihove poslovne uspehe. Veliko jim pomeni sam izgled modelov, preko katerih gradijo nepo- sredno svoj markting. Veliko nameravajo narediti za zaščito svoje blagovne znamke. Vojno na tem področju so že napovedali nekaterim "poslovnežem" na Hrvaškem. Z odprtjem slovenskega zastopništva v Lju; bljani pa nameravajo peruti pristriči tudi nekaterim slovenskim prodajalcem ponaredkov z Replavjevim znakom. Ne glede na vse to, pa še vedno radi nosimo jeans ob vseh priložnostih in prav to si razlagajo v Replavju. • GORAZD SINIK GAULOISES BLONDES REPORTAŽE ^Pokojeni pilot ALBIN NOVAK iz Zasipa pri Bledu oživlja dediščino prvega ^venskega letalca Edvarda Rusjana EDA 5 bo spet poletela ^stega junija, ko bomo Slovenci s prvim dnevom letalcev Proslavili obletnico rojstva Edvarda Rusjana, ki so ga do-^ klicali Eda, bo na leškem letališču tudi model njegove-letala Eda 5, s katerim je Rusjan poletel marca leta /10. Albin Novak bo z njim, če bo le vse po sreči, tega poletel. stva, temu veselju pa se tudi kasneje ni povsem odpovedal. V njegovi delavnici sedaj nastajajo deli modela Rusjanove-ga letala Eda 5. Od leta 1988, ko se je lotil dela, je vložil v model okrog 4000 ur dela v delavnici, v material pa blizu 6.000 nemških mark. V kotu delavnice že stoji Rotaxov motor 503 z 48 konjskimi silami, kakršne uporabljajo zmajarji. Trup je sestavljen, prav tako krila. Na montažo čaka elisa, na celotno konstrukcijo pa bo treba napeti še platno. Vijaki so domače izdelave, prav tako žica in drugi pripomočki. Ogrodje letala je iz pokljuške resonančne smreke, vezana plošča pa iz finske breze, ki je cenjen material za letalstvo. Ogrodje je v celoti lepljeno iz več letvic. Ogrodje je trdno in lahko, vsestransko varovano. Rusjanova konstrukcija je deloma zboljšana, saj goriški letalski pionir pred 82 leti vsega ni mogel tako natančno izračunati. Zakaj se je Albin Novak pravzaprav lotil zahtevne izdelave Ede 5. poletel. . "Ne bom silil z glavo skozi Ce 6. junija moja Eda 5 ne r Poletela, bo zanesljivo kasne-*- Na leškem letališču bo in tu-2 Poletela bo," je odločno zastavil upokojeni pilot Albin fl«yak, doma iz Dol pri Litiji, je pred upokojitvijo leta *°6 krmaril Jatovega Dougla-medtem pa sta si z ženo f\ado, tudi profesionalko v le-^Istvu, uredila dom v Zasipu W Bledu. 2ena, ki prizanesljivo godr-JJa nad moževo zaljubljenostjo Jetalsko modelarstvo in letalno nasploh, mu je sama predala, naj garažo spremeni v e'avnico in tam v miru počne ,y°j posel. Albina je res najla-Je najti v delavnici, če pa ga ni, pa je na bližnjem hribu •"Om, kjer po več ur preizkuša ^dijsko vodene letalske mode-e> doma pa potem v šali pripo-^duje, da je "spet letel". Pragmu letenju se tudi še ni po-sem odpovedal. V Lescah se ,e vsede za krmilo cesne in popi-Po letu 1953 pa je bil več v ^scah. Novince je učil letenja "a prvi cesni, vodil modelarsko s£kcijo in šolarje vpeljeval v kivnosti letalskega modelar- Stara in nova Eda 5 Rusjanova Eda 5 je imela 6-metrski razpon kril. Dolga je bila 7 metrov, poganjal pa jo je 75 kilogramov težak motor. Skupno je tehtala 200 kilogramov, dvignila pa se ie tudi 10 metrov visoko. Bila je edino Rusjanovo letalo, ki je preživelo konstruktorja in se ni razbilo. Po Rusjanovi smrti se je v Zagrebu zgubila za njo vsaka sled, verjetno pa je pogorela skupaj s hangarjem, v katerem je bila shranjena. Novakova Eda 5 pa ima razpon kril 7 metrov, kolikor je tudi dolga. Težka je 130 kilogramov, s pilotom pa lahko tehta 210 kilogramov. Po predvidevanjih konstruktorja bo lahko letela od 80 do 100 kilometrov na uro, minimalno pa od 45 do 50 kilometrov na uro. Kratko Rusjanovo življenje Edvard Rusjan, doma so ga klicali Eda in tako so se imenovala tudi letala, ki sta jih izdelala skupaj z bratom Jože-'om, se je rodil kot drugi med osmimi otroki 6. januarja leta 1886 v Trstu, od koder sta se oče Franc, doma iz Renč (umrl leta 1945), in mati Grazia Garbas, po rodu Purlanka, z družino preselila najprej v Renče, nato pa v Gorico, kjer so imeli sodarsko delavnico. Edvard je bil *Udi zelo uspešen kolesar. Edvard in brat Jože sta leta *900 izdelala enokrilni letalski model, ki je na urino v2met z vijakom letel 5 metrov visoko. Leta 1908 je sinoda začel podpirati tudi oče. Poskuse sta delala v Velikih jRpjah, med Gorico in Mirnom, kjer se je kasneje razvila Živahna letalska dejavnost. 25. novembra 1909 je poletela Eda I in ta polet se šteje za prvega na Balkanu in drugega v Avstroogrski. 29. novembra pa je Eda I poletela «00 metrov daleč in 12 metrov visoko, kar je izreden dosežek. Leta 1910 je Rusjan začel sodelovati z Zagrebčanom Mihajlom Merčepom. Izdelovala sta letala in z enim °d njih se je Edvard Rusjan na mitingu v Beogradu 9. januarja leta 1911 ubil. Z najvišjimi častmi so ga pokopali v Beogradu. "Bral sem zgodovino letalstva in mojo pozornost je pritegnila skica Rusjanove Ede 5. Bil sem tudi prepričan, da Rusjan zasluži izdelavo modela njegovega letala. Ujezilo me je, da se tega nihče noče lotiti, saj je to del naše narodne in letalske zgodovine, na katero smo lahko ponosni. Ker je bila skica dovolj razvidna, sem najprej naredil model v razmerju 1 : 3, nato pa v razmerju 1 : 2. Oba motorna modela sta se med poletom razbila. Nisem odnehal in s pomočjo letalskega zanesenjaka Mencingerja iz Lesc in inženirja Rada Kiklja naredil nov model v raz- merju 1 : 2. Na letalskem mitingu leta 1987 v Ajdovščini sta mi pomoč obljubila dr. Dominik Gregelj z ljubljanske strojne fakultete in inž. Perhavc, ki se je spomnil, da je skica v Zgodovini letalstva njegova in jo je narisal kot mlad inženir. Inž. Kikelj se je resno lotil dela in mi popolnoma brezplačno narisal načrt letala. Pri delu mi zelo rad pomaga Jernej Šorl iz Zasipa, ki mi je zvaril okovje." Uspešen in srečen polet obema, Edi 5 in pilotu Albinu Novaku! • J. Košnjek, slike G. Ši-nik hormonska misijonarja v Kranju Izvirna Kristusova Cerkev J^anj, 20. maja - Za Ljubljano in Mariborom je pred tremi j*e,deljami tudi v Kranju zaživelo bogoslužje Cerkve Jezusa J^istusa svetnikov zadnjih dni. Bogoslužje je vsako nedelj0 med deseto in enajsto na Tomšičevi 21, za zdaj pred-ysem v obliki predavanj, spoznavanja vere, ki se opira na folijo in razodetje Mormonove knjige. Knjigo je leta 1830 Prevedel iz davnih zapisov ustanovitelj Josip Smith. 161 let ?asneje je - predvsem po zaslugi slavnega košarkarja Kre-Slrnira Ćosica - izšla tudi v srbohrvaškem prevodu. sta sama varčevala, z denarjem jima pomagajo tudi starši. Njihova Cerkev nima poklicne duhovščine. »Za Slovenijo prej nisva slišala. Vedela sva za Jugoslavijo, za glavno mesto Beograd, to je bilo vse. Pred odhodom sva se dva meseca učila srbohrvaškega Mormonska cerkev v Salt Lake Citvju. Smithov naslednik B. Yo-ung je 1848 ustanovil državo Utah z naselbino Salt Lake Citv, kjer so mormoni pričakovali Kristusov prihod. >er VVoodruff V Kranju širijo vero štirje hormonski misijonarji. 20-le-l^1 Klder Bruggeman iz države aaho je prišel lanskega sep-*mora, Elder VVoodruff, doma ; ?'helki Cerkve J ezusa Kristu-Je v Kranju že leto dni. Mi-v'l°n bosta služila dve leti, po Jnitvi v ZDA bo prvi nadalje-^ S študijem književnosti, rugi se bo posvetil inženir-Vu- Za misijonsko pot k nam Elder Bruggeman jezika, nameravala sva v Zagreb, pa sva zaradi vojne zašla in ostala v Sloveniji. Slovenija je zelo lepa dežela, ljudje so prijazni, tudi ko jih na cesti ustaviva, da bi jih seznanila z našo vero, bogoslužjem, jim dala Mormo-novo knjigo, prisluhnejo. Imate dobro, zdravo hrano, le alkohola je preveč,« je dejal Elder VVoodruff. Mormoni stremijo za čim bolj zdravim načinom prehrane, ne pijejo alkohola, močan poudarek dajejo družini, ljubezni, vzgoji. Kot zanimivost povejmo, da so pred sto leti odpravili mnogoženstvo. Po svetu, največ seveda v ZDA, kjer je vera doma, živi okrog osem milijonov mormo-nov. »Verjamemo, da je naša Cerkev prav takšna, kakršno je osnoval Jezus Kristus, ko je še živel na svetu. V stoletjih je bila izgubljena, potvorjena. Josip Smith je 1820. leta iskal pravo vero. Molil je k Bogu, da bi mu pokazal pot. Bog ga je uslišal, obiskal, ga poklical za preroka našega časa, prek njega postavil vero v naš čas,« je povedal Elder Bruggeman. • H. Jelovčan, foto: G. Šinik PONEDELJEK, 25. maja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Program za otroke 9.00 Cvrano de Bergerac, predstava Mladinskega gledališča 9.45 W M. Thackerav: Semenj ničevosti, ponovitev angleške nadaljevanke 10.50 TV mernik, ponovitev 11.06 Forum, ponovitev 11.20 Utrip, ponovitev 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.06 Video strani 16.06 Video strani 16.15 Napovednik 16.20 Slovenski magazin, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Novosti založb: Od obzorja do obzorja 17.20 Radovedni Taček: Hrana 17.36 J. Bevc: Ko je pomlad: Deklica in zajček, igrana serija 18.00 EP, Video strani 18.05 Obzorja duha, ponovitev 18.36 Divji svet živali: Velikost življenja, angleška poljudnoznanstvena serija 19.10 Risanka 19.17 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 20.26 EPP 20.30 Politik novega kova, angleška nanizanka 20.55 EPP 21.00 Svet na zaslonu 21.40 Dragana Disič: Nad nebo, drama HTV 22.56 TV dnevnik. Vreme, šport 23.20 Napovednik 23.23 EP, Video strani 23.25 Sova 23.25 Hobotnica IV, italijanska nadaljevanka Zvezdne steze, ameriška nanizanka 1.00 Video strani 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 15.15 Video strani 15.25 Oči kritike, ponovitev 16.15 Sova, ponovitev: Ameriške video smešnice, 6. oddaja ameriškega varietejskega programa, Vietnam, avstralska nada Ijevanka 17.30 Mednarodni plavalni dvoboj: Slovenija - Hrvaška, posnetek iz Dolenjskih Toplic 18.00 Slovenska kronika 19.00 Videošpon 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik Koper 20.00 Simpsonovi, ameriška nanizanka 20.30 Gospodarska oddaja: R & R 21.00 Sedma steza 21.30 Ciklus filmov L. Bunuela: Ta mračni predmet poželenja, španski film 23.10 Umetniški eksperimentalni program: Film 23.40 Video strani L PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro - mozaik 8.55 Joey in rdeči sokol 9.20 Bonton ton, posnetek predstave za otroke 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.05 Jutro fon 11.35 Pri Huxtablovih, ponovitev 12.00 Točno opoldne - poročila 13.00 Hrvaška v svetu 13.30 7/7, ponovitev 13.46 Poročila 13.50 Vrnitev Sherlocka Holmesa 14.40 Modre čelade 15.05 Malavizija 16.00 Poročila 16.05 Malavizija 17.00 Mulci z majhnega dvorišča, dokumentarna oddaja 17.30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Priprave na življenje 21.40 Temne sence vzhoda, ameriški film, 1946 23.15 TV dnevnik 23.35 Slika na sliko 0.20 Poročila v angleščini 0.25 Horoskop 0.30 Poročila 0.35 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.10 Video stranmi 16.20 škrlatna barva, ponovitev filma 18.50 Ponovitev hrvaškega filma 19.30 TV dnevnik 20.05 Svet športa 20.55 Življenje Josephine Baker, ameriška nadaljevanka 21.40 Popolna tujca, ameriška humoristična nanizanka 22.05 Šansoni 22.40 Gabrielov ogenj, ameriška nadaljevanka 23.30 Brez toka 0.30 Video strani CELOVEC Hcmdll Bahnhofstr 20 [Tel 9943-463-511566. NOVO.: SWATCH TELEFONI in vehko novosti iz pisarniške tehnike in telekomunikacije SLOVENIJA 2 21.30 TA MRAČNI PREDMET POŽELENJA francosko španski barvni film; igrajo: Fernando Rev, Carole Bouquet in drugi. Film govori o dveh ženskah, ki nenehno zapeljujeta moškega. Prva je polna hladne lepote, ki zaljubljencu povzroča nenehne frustracije, medtem ko je druga temperamentna in ga nenehno mami v strast. Režiser seksualno nasilje povezuje z nasiljem v družbi z nenehnimi izbruhi terorizma in slednjič z nasiljem, ki veje iz politike. KANALA 10.00 Ponovitev sobotnega programa 10.30 Vihre vojne, ameriška nadaljevanka 11.30 Filmski režiserji 12.06 A Shop 19.15 Rolanje s hobotnico 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Teden na borzi 20.45 Businness - Velika poslovna igra 21.15 Volk samotar, ponovite jugoslovanskega barvnega mladinskega filma 22.36 Dance Session, oddaja o modernem plesu 23.15 A Shop/CMC TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 10.30 Pat in Mike, ponovitev filma 12.00 Jour Fixe 13.00 Čas v sliki 14.00 Kraljestvo narava 14.10 Big Valley 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.06 Nils Holgersson 15.30 Am, dam, des 16.05 športna abeceda 16.05 Šest milijonov sekund 16.30 Ding, dong 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.30 čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Športna arena 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Miami Vice 22.10 Bližnji posnetek 22.40 Zaslišanje, francoski film; Ro-my Schneider 0.05 Not Mozart 0.40 Čas v sliki/1000 mojstrovin RADIO SLOVENIJA 1 5.00-8.00 - Jutranji program -8.00 10 00 - Radio plus 10.05 - Posebna oddaja - 12.30 - Kmetijski nasveti -13.10 - Osmrtnice in obve stila - 15.00 - Radio danes, radio jutri - 15.30 - Dogodki in odmevi -17.00 - Posebna oddaja 19.00 -Radijski dnevnik 20.00 - Sotočja in glasba - 21.05 - Zaplešite z nami - 22.00 - Zrcalo dneva - 22.30 - Zimzelene melodije - 23.05 - Literarni nokturno - 23.15-4.30 - Nočni program - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop - 12.00 - Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP -14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP - 17.00 - Osrednja tema, EPP -18.00 - Čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včerja - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes (regionalna poročila) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) 15.30 - Dogodki in odmevi - radio Slovenija - 16.20 -Skriti reporter - 17.20 - Novinarski blok 18.00 - Gorenjska danes jutri (regionalna poročila) - 18.20 -Na Gorenjskem Parnasi 18.50 -Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvide-nje jutri - l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan 14.40 - Tolar za knjigo 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.10 - Od srca do lonca -15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami napoved programa do 19. ure - 17.00 -Športne novice - 17.10 - Otorški program - 18.00 - Novice - osmrtnice - 18.10 - Mladinski program -19.00 - Odpoved programa - KINO 25. maja CENTER amer kom PRI ADAMSOVIH ob 18. in 20 uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! RADOVUICA amer grozlj BEETLE JUICE ob 20 uri GLASBENI KOTIČEK 0 TOREK, 26. maja 1992 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 845 8.55 950 10.15 10.40 11 00 11.30 11.45 12.00 12.05 14.55 15.05 15.10 16.50 16.55 17.00 17.10 17.10 17.20 17.45 18.35 18.40 19.10 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.20 21.30 21.35 Video strani Program za otroke Zgodbe iz školjke Boj za obstanek: Življenje v močvirju Angleščina - Follovv me Kemija: Kaloidni sistemi Sedma steza, ponovitev Prisluhnimo tišini, ponovitev Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev Poročila Video strani Video strani Napovednik Ciklus filmov L. Bunuela: Ta mračni predmet poželenja, ponovitev francosko - španskega filma EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke Lonček, kuhaj: Ocvrti zrezki iz leče Plamenica, angleško-sloven-sko češka nadaljevanka Kozlovska sodba v Višnji gori, posnetek lutkovne predstave EP. Video strani Alpe Donava - Jadran Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP Osmi dan Novosti založb EPP D Decoin Grad na soncu, francoska nadaljevanka SLOVENIJA 1 23.10 ŽIVLJENJE PO HENRYJU Približuje se Eleanorin rojstni dan in Sarah se na vse pretege trudi, da bi priprave za majčkeno slovesnost ostale skrite pred slavljenko. Ampak to je idealizem - babičina antena odkrije skrivnost na 200 metrov, svari mamo Clare. gram 20.30 Srečanje pod južnim nebom, dokumentarni film 21.00 Most k tišini, ameriški barvni film 23.35 A Shop/MCM TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 10.30 Nagobčnik, nemški film 12.05 Športna arena 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Urad, urad 14.00 Big Valley 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.06 Tudi hec mora biti 15.30 Am, dam, des 16.05 šest milijonov sekund 16.30 Glasbena delavnica 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.22 Znanje danes 1930 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Dežela gora 21.00 Naredi si sam 21.07 Po gledi s strani 21.15 Vrnitev Perrvja Masona, ameriški TV film 22.45 Resnična ljubezen, avstrijski film 0.20 FBI 1.05 Čas v sliki NARODNOZABAVNA LESTVICA RADIA ZIRI Piše: Drago Papler V sredo, 27. maja, bo med 17. in 19. uro na valovih Radia Žiri zopet na sporedu oddaja V ritmu valčka in polke z Na-rodnozabavno lestvico Radia Žiri s petimi uvrstitvami najpri-ljubljenejših viž in petimi predlogi najnovejše produkcije. UVRSTITVE PETIH NAJ VIŽ: 1. Vse življenje same želje - Ansambel bratov Avsenik 2. Polka za mlade - Štajerskih 7 3. Jamniška - Ansambel Obzorje 4. Karavanke - Ansambel Tonija Iskre 5. Slovenija, moja dežela - Ansambel Krt PREDLOGI NOVIH PETIH VIŽ: 6. Gremo v Portorož - Alpski kvintet 7. Po drugi poti - Ansambel Jevšek 8. Slovenija, moj drugi dom - Ansambel Slovenija 9. Pangos polka - Pangos trio 10. Tebi mama - Podkrajski fantje Druga muzika Druga godba rides again aWWd moderni inteneri RADIO TRŽIČ 22.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.55 Poslovna borza 23.05 Napovednik 23.08 EP. Video strani 23.10 Sova Življenje po Henrvju, angleška nanizanka Hobotnica IV, italijanska nadaljevanka Glasbeni utrinek: Jan Sibeli-us: Otožni valček 0.45 Video strani 16.10 Obvestila 16.20 - Aktualne informacije 16.30 - Športni obzor nik - 17.20 - Zanimivi napotki 18.15 - Klepet s poslušalci 18.55 Napoved sporeda RADIO SLOVENIJA l 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.00 Svet na zaslonu, ponovitev 15.40 Sova, ponovitev: Hobotnica IV, italijanska nadaljevanka Zvezdne steze, ameriška nanizanka 17.20 Svet poroča 18.00 Regionalni programi - Koper 19.00 Orion 19.25 EPP. Napovednik 19.30 TV Dnevnik, Sarajevo 20.05 Simpsonovi, ameriška risana nanizanka 20.30 Glasba, show in cirkus 21.00 TV Tribuna 23.00 Svet poroča, ponovitev 23.40 Video strani 4.30 8.00 - Jutranji program -8.00-10.00 - Radio plus 10.00 - Poročila - 11.30 - Pregled domačega tiska - 12.05 - Na današnji dan -13.00 - Danes ob 13 ih 13.45 - Iz tujega jezika 14.05 - Poslovne in formacije - 15.30 - Dogodki in od mevi 17.00 - Studio ob 17-ih 19.00 - Radijski dnevnik 20.00 -Slovenska zemlja v pesmi in bese di 21.05 - Od premiere do premie re - 22.00 - Zrcalo dneva 23.05 Literarni nokturno 23.15-4.30 - Nočni program l. RADIO TRIGLAV JESENICE l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro - mozaik 9.00 Ponovitev iz Malavizije 9.30 Mali svet 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 TV šola 11.05 Jutrofon 11.35 Popolna tujca 12.00 Točno opoldne 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Življenje Josephine Baker, ameriška barvna nadaljevanka 14.30 Glasba 14.40 Modre čelade 15.05 Malavizija 16.00 Poročila 16.05 Ma lavizija 17.00 Kako mati lahko pomaga otroku 17.30 Gremo naprej 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.10 Ljudje, ki so ubili Kennedvja, ameriška dokumentarna serija 21.10 V velikem planu 23.10 Dnevnik 23.30 Slika na sliko 0.15 Poročila v angleščini 0.20 Horoskop 0.25 Poročila 0.30 Video strani 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP 13.00 - Danes do trinaj stih. EPP - 14.00 - Obvestila 14.30 - Novice, EPP 15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 - Obvestila 16.30 -Dogodki in odmevi - 17.00 - Zabava vas Braco Koren - 18.00 - Čestitke -18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.40 Video strani 17.50 Novorojenček Scott, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.30 Dnevnik 20.00 Na zdravje, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Apollo Show 21.50 Življenje Josephine Baker, nadaljevanka 21.50 Krvna pravica, angleška nadaljevanka 22.40 Oddaja resne glasbe 23.40 Video strani 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes - 14.20 - Novinarski blok - 15.30 - Dogodki in odmevi -17.20 - Novinarski blok 18.00 - Go renjska danes - jutri - 18.20 - Tečaj nemškega jezika 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri l. RADIO ŽIRI KANALA 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večer nega sporeda 10.30 Borza 10.45 Volk samotar, jugoslovanski mladinski film 12.15 A Shop 19.00 A Shop 19.15 Dance session, oddaja o modernem plesu 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni pro- 14.00 - Napoved programa 14.15 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj 14.35 - Misel za dan 14.40 - Vse za moj avto 15.00 - Dogodki danes jutri - 15.10 - Od srca do lonca -15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje R Slovneija - 16.00 Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19 ure - EPP - 17.00 -Športne novice - 17.10 - Besedo imajo stranke 18.00 - Novice -osmrtnice - 18.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud - 19.00 - Odpoved programa KINO 26. maja CENTER amer. kom. PRI ADAMSOVIH ob amer trda erot OGNJEMET STRASTI ob 18 kom. PRIGANJALCI DUHOV ob 18. in 20. uri JA PUNCA RADOVLJICA Ni predstave! 18 in 20 uri STORŽIČ in 20 uri ŽELEZAR amer DOVJE amer. kom MO KUPON: Ime in priimek: Naslov: Glasujem za skladbo: Novi predlog skladbe: Mnenje o oddaji: Za glasbenega gosta v juniju predlagam: Konec meseca, točneje od 22. pa do 30. maja se bo v Ljubljani dogajala že tradicionalna, osma po vrsti, Druga godba. Glavna organizatorja Glasbena mladina Slovenije in Radio Študent sta tudi letos uspela spraviti skupaj dokaj kvaliteten program, ki bo zapolnil sedem večerov Druge godbe, ki je, lahko bi rekli, postala svojevrsten festival etno, jazz, sodobne improvizirane, ročk in še kakšne glasbe. Koncerti bodo v glavnem v ljubljanskih Križankah, kot prireditvena prostora pa se tokrat pojavljata tudi dvorana KUD France Prešeren in Velika dvorana Slovenske filharmonije. V slednji bo 22. maja kot prvi nastopil Kvartet Louisa Scalvisa iz Francije z glasbo, ki temelji na jazz, ročk in folk improvizacijah. V naslednjih treh dneh bodo v Križankah nastopili, kot prvi VViener Tschuschenkapelle. Avstrijski čefurji (Slavonec, Turek, Arabec in dva Avstrijca) igrajo glasbo, ki se skriva v Prva lestvica "Tržiški hit" Pripravljata in urejata Jekica Gaber in Jernej Jazbec 1. Ne damo Slovenije - Veter 2. Rad bi ti priznal - Miran Rudan 3. Hej dekle - Globus bend 4. To be with you - Mr. Big 5. Prijatelji - Malibu 6. You - Ten Sharp 7. Prvi poljub - Coco 8. Goodnight Girl - VVet Wet VVet 9. Stay - Shakespears Sister 10. God gave Rock&Roll -Kiss Predloga: Tuj: Show must go on - Gueen Domač: Dobro jutro, rockerji - Veter Najprej zahvala vsem, ki ste se nam že pridružili, saj tako številnega odziva že na začetku naše poti resnično nismo pričakovali. Kar tako naprej, da bo lestvica čim bolj vaša. Izmed vseh vaših dopisnic smo izžrebali dve nagradi, in sicer dve "beli" kaseti skupine Veter, ki vam je ta teden najbolj všeč. Nagrajenki pa sta: Rezka Tolar, 64227 Selca, Strmica 2, in Minka Žagar, 64207 Cerklje, Velesovo 16. Čestitamo! Kupon št. 2 Domača pesem Tuja pesem Predlog Naslov Iz lestvice in predlogov sestavite svojo lestvico in prve tri vpišite na kupon, razen tega pripišite še dva svoja predloga in naslov. Kupon pošljite do torka, 26. maja, na naslov Radio Tržič, 64290 Tržič, Balos 4. Poslušate nas lahko vsak četrtek ob 18.05. Pa, pa! grški, romunski, turški, makedonski, srbski in bosanski etno-muziki. Naslednji dan bo jazz-rockovski, kar zagotavljajo Mare Ribot's Rootless Cosmopolitans, za njimi bodo 27. maja nastopili Marko banda iz Prekmurja, Kurja koža iz Celja, Piščanci iz Kopra, s folk glasbo od Primorske do Prekmurja. Italijanski band Calicanto, ki so bojda najuspešnejši predstavniki italijanske potepuške folk glasbe. Naslednji večer bo v KUD France Prešeren v Trnovem nastopil blues-folk kitarist Gary Lucas, jasno Američan. 29. maja se bo dogajanje spet selilo v Križanke, kjer bo večer romske muzike (kar je v zadnjem času izredno IN) z ansamblom Pere Petroviča, baje ubežnika iz Rume, sicer pa gospod raztu-ra na violini. Drugo Godbo bodo 30. maja zaključili Tre-vor Watts' Moire Music Drum Orchestra, ki so na kratko ena Afro zadeva. Koncerte pa so podprli Francoski kulturni center Charles Nodier, ŠOU v Ljubljani, Centro Romano Dunaj in Adria Airways. • I. K. Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah in raz-glednicah smo izžrebali Natalijo Majes, 64245 Kropa št. 104, ki bo prejela glasbeno kaseto. Tudi sedaj vas vabim k sodelovanju - izpolnitvi kupona. Sodelujte, izpolnjeni kupon pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, Žiri 64226. Sončkov kot Jasno, Budimpešta V naslovu je odkrit kraj ???, drugi kraj !!!, kjer bodo konce/' tirali Guns & Roses, pa je Dunaj. Mojca iz Pod'n Art - a me je lepo poučila o funih in fanih (sprejmem), ampak jaz sem mislil na vesele ljudi s pištolami. Ne verjameš? Tudi prav: Dobro, gremo žrebat. Tokrat je bila delilka sreče Petra m ima baje vsak dan novga fanta - Aligator Press) in boben )e zabobnal, Petraje prijela za dopisnico, činela in srečna dobitnica je Anja Žezlina iz Struževa 47, 64000 Kranj Ja cool. ' ne. TOP 3 1. Use Your Illusion II - Guns & Roses 2. Use Your Illusion I - Guns & Roses 3. Zbrana dela 77 - 88 - Pankrti NOVOSTI Kaj je novega. Plošče, navadne kaj pa. Obituary (The End Complete) in Corrosion Of Conformity (Blind) sta rockerslo zadevi, no, ne manjka tudi zadnji LP od Metallice pa en starejši, ampak cool od Dead Kennedvs. Pa še kasete. Ansambel Lojzeta Slaka pravi Srečno mlada Slovenija, izšla pa ')? tudi kaseta v spomin Franca Koširja s kar 18. njegovimi najbolj znanimi skladbami. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 47.: Pa naj bo tokrat za odmor od Gunsov eno vprašanje iz narod-nozabavne glasbe. In sicer se glasi takole - Kje je nekoć igral trobento in pel nepozabni Jeseničan Franc Košir? Rešitve pričakujem do srede, 27. maja, v uredništvo Gorenjskega glasa s pripisom "Za Sončka". Nagrada v stilu, kaseta po želji v trgovini tovrstnih audio zadev, ki sliši na ime Sonček. A se kaj vidimo v Budimpešti? U karirasti kiklci z jogurt nocj-cami. Ha. TRGOVINA ZIVI1A1 |N GOSTINSTVO PRODAJNI DAN v nakupovalnem centru MARKET"CENTER" BLED v petek, 22. maja '92, od 10. do 18. ure ob 16. uri začetek zabavnega programa z nagradnim žrebanjem ob 17. uri Nastop Kranjske pihalne godbe. SAMOPOSTREŽNA PRODAJALNA GRINTAVEC PLANINA KRANJ VAS VABI NA PRODAJNI DAN v soboto, 23. maja '92, od 9. do 13. ure od 10. ure dalje zabavni program z nagradnim žrebanjem ob 12. uri. Čaka vas ugodna prodaja: sirov, suhomesnatih izdelkov, sirupov, sokov, sadja, piva, pralnih praškov, toaletnega papirja, sladoledov in velik izbor slaščic iz Kranjskega kolačka. Pokušali pa boste pivo, sire, suhomesnate izdelke in pivske klobase. DOBRODOŠLI! GLAS GOSTILNA MATJAŽ Žrebanje 27. junija 1. NAGRADA GORSKO KOLO OMNI A ŠPOZ.1 2. NAGRADA VRTNA GARNITURA SALON ARK MAJA PREDOSLJE 3. NAGRADA VREDNOSTNI BON 10.000 SLT JEANS CLUB PETRlt 4. NAGRADA VREDNOSTNI BON 3.000 SLT KAVARNA IN SE VEC DRUGIH NAGRAD JIM svečana Ženska in m0ska oblačila LJUDSKA UNIVERZA KRANJ NEMŠČINA ZA ZAČETNIKE -30 ur prilagojen program za pridobitev osnovnih jezikovnih spretnosti za nakupe, potovanja, počitnice... Telefon: 217-481, LU Kranj SATV SERVICE satelitski sistemi najcenejši v Sloveniji že za 700 DEM (tudi na obroke) ® 064/79-032 V NAJEM ODDAMO POSLOVNE PROSTORE - 60 m2 na Gregorčičevi 8 v Kranju - 300 m2 v Gorenji vasi (Šk. Loka) - 1500 m2, višina od 4 -10 m na Kolodvorski C. 1, Kranj (ob železniški postaji). Prostori so primerni za skladišča, proizvodnjo, pisarne, lokale... Možnost delitve na manjše prostore. Informacije po telefonu: (064)222-021 Jakob Žibert ARANŽIRANJE CVETJA IN DARIL praktični tečaj sobota, 30. 5.1992, od 8. do 12. ure Prijave in informacije: LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1/a, Škofja Loka telefon: 621/865 ali 622/764 TRGOVINA DOM ŽABNICA tel.: 064/44-539 Ugoden nakup gradbenega materiala Posebna ponudba: CEMENT UMAG 420 SLT/vreča SEZNAM Dobitnikov Nagrad v oddaji zadetek v petek - !5.5.1992 J«kmovalci v studiu (2) .Aleš BENEDIK, Ulica Maksima Sedeja 1°. Ziri 6.000,00 SLT p Stane KUZMIČ, Zg. Duplje, p. Duplje 4.000,00 SLT Tekmovalci po telefonu: a Helena Juvan, Hafnerjevo naselje 99, *kofja Loka 6.000,00 SLT * Mojca Mezek, Selca, Strmica 4 , 1.000,00 SLT i ,&rane Matias, Podlubnik 158. Škofja J°ka 1.000,00 SLT Nusa Bozovičar, Gorenja vas 86, Gor. eBs 1.000,00 SLT a Andreja Set m kar, Poljanska c. 21, *K°fJa Loka P°BITNIKI NAGRAD SPONZORJEV y vednost) l Neja Brodar, Kidričeva 14, Škofja Lo-2%, NAMA bon za 1.000,00 SLT * Silva Brdnik, Pungart 24, škofja Loka DELIKATESA TRAVA 3 - narezek za 4 osebe '9or Križnar, Sv. Duh 137, Škofja Loka NAMA - bon za 1.000,00 SLT P ALCI GORENJSKEGA GLASA: . Mateja Glavač, Jama 19, Mavčiče -jwa BRJNCK - blago po izbiri od V7O - 1.500,00 SLT c Ivanka Gartner, Selca 140 - nagrada F°TO ŠTUR M ZADETEK V PETEK "Zadetek v petek, 15. maja 1992" Verjetno ena najuspešnejših oddaj doslej - razdelili smo 19 000 SIT, kar dva od tekmovalcev pa sta zbrala po 8.000 SIT. Ni znano, kaj je vzrok velike uspešnosti tekmovalcev v petkovi oddaji - lahka vprašanja ali dobra pripravljenost tekmovalcev. Dejstvo pa je. da smo bili pravilnih odgovorov v studiu Radio Žiri zelo veseli. Kot prvi v studiu je tekmoval Aleš Benedik iz Žirov. Ni poročen, je pa srečno zaljubljen - izjava, ki nas je razveselila zaradi prostodušne odkritosrčnosti. Sicer pa Aleš ni od muh. S pravilnimi odgovori na štiri vprašanja je zasluzil 6.000 tolarjev, nato pa sta s sošolko Natašo ugotovila, da so ju v šoli zelo dobro in veliko naučili, čemur lahko samo pritrdimo. Stane Kuzmič iz Dupelj pa je bil naš drugi tekmovalec v studiu. Pred nekaj tedni je pripeljal tekmovat svojo hčerko Majo in ker se ta ni pritožila nad slabim ravnanjem, se je okorajžil tudi sam. Ni mu šlo slabo, zalomilo* se mu je le pri vprašanju iz serije B. V skladu z našimi pravili, ki tekmovalcem v studiu dovoljujejo nadaljevanje kljub enemu napačnemu odgovoru, pa je Stane uspešno nadaljeval in igro končal s 4.000 tolarjev. Sledili so tekmovalci po telefonu. Kot prva je svojo srečo preizkusila mlada 11 -letna učenka 5 razreda Andreja Setnikar iz škofje Loke. Na žalost ji ni šlo, usodno je bilo vprašanje o hmelju. Sledila ji je Helena Juvan, ravno tako iz škofje Loke. Trikrat je odgovorila pravilno, se odločila za usodno vprašanje - in spravila v žep 6.000 tolarjev. Mojca Mezek iz Strmice je bila tretja na vrsti. S pravilnim odgovorom je prislužila 1.000 tolarjev, nato pa smo se na žalost morali posloviti. Predzadnji izmed tekmovalcev po telefonu je bil na vrsti Brane Matias iz Škofje Loke. Kot smo uspeli slišati preko telefona, so istočasno pri njem doma imeli kar lepo zabavo. Upamo, da je bil eden od razlogov za veselje tudi bon za 1.000 tolarjev, ki si ga je prislužil Brane. Zadnja je preizkusila svoje znanje in srečo Nuša Bozovičar iz Gorenje vasi. Nu-ša ni imela preveč sreče, zalomilo se ji je pri drugem vprašanju, tako da je končala sodelovanje v petkovi oddaji bogatejša za 1.000 tolarjev. Tako se je končal "tazaresni" del skupne oddaje Radia Žiri in Gorenjskega glasa Zadetek v petek. Sledila so vprašanja naših sponzorjev. Neja Brodar in Igor Križnar sta si s pravilnim odgovorom na Namino vprašanje priborila vsak po 1.000 tolarjev. Najbolj slastno nagrado, narezek za štiri osebe, ki ga je prispevala Delikatesa Trava iz Škofje Loke, pa si je priborila Silva Brdnik iz škofje Loke, ki si jo je posebej zapomnil Domen. Tisti, ki so oddajo poslušali, že vedo zakaj. Iz nagradnega žrebanja Gorenjskega glasa pa sta kot nagrajenki izšli Mateja Glavač iz Mavčič in Ivanka Gartner iz Selc. Podjetje za proizvodnjo, servis, trgovino in transport Sveti duh 185, Škofja Loka Tel.: 064/632 346 . Fax: 064/631 927 SKOHA l.OKA. Spodnji trg 38 Radio 2irt Domen Ponikvar Veleblagovnica NAMA Škofja Loka zastavlja uganko: ime veleblagovnice NAMA je sestavljeno iz štirih črk, iz katerih premetanke dajo še tri znane pojme. Premešajte NAMA in sestavite tri nove besede - napišite jih na dopisnico in zraven vsaj k eni od novih besed, kaj pomeni! (Nagrada Veleblagovnice NAMA Škofja Loka: lepa kletka za eksotične ptice) 2. V Zmincu pri Škofji Loki je trgovina z mešanim blagom KOSTANJ, ki tudi sodeluje v kvizu Zadetek v petek. Vprašanje, ki Vam lahko prinese nagrado v vrednosti 2.000,- SIT: koliko kvadratnih metrov prodajne površine ima Trgovina KOSTANJ? (če ne veste - vprašajte v Kostanj, telefon 621-765) 3. Trgovina ZAJČEK v Kranju, Janka Puclja 7, ima veliko izbiro uvoženih otroških vozičkov in druge opreme za najmlajše, ki nosi zelo znano blagovno znamko. ZAJČEK je trgovina za otroke, naše vprašanje pa: napišite znano kolekcijo proizvodov za najmlajše (- italijanska blagovna znamka)! (Nagrada: (Nagrada: vrednostni bon za 1.000,00 SLT) Trgovina z mešanim blagom Odgovore na vprašanja napišite na dopianico - zelo veseli bomo, če bo vsak odgovor na svoji dopisnici z Vašim naslovom. Žrebanje odgovorov: 22. maja v kvizu ZADETEK V PETEK na Radiu Žiri. Zminec 50 Šk Loka Tel 064 / 621 765 SREDA, 27. maja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Program za otroke Stoletja pod klobukom 9.30 I. Boden: Nahodno strašilo in mačka z očali 9.40 Retrospektiva slovenske opere: A. Foerster: Gorenjski slavčke. ponovitev 10.55 D. Decoin: Grad na soncu, ponovitev 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 15.40 Video strani 15.50 Napovednik 15.55 Galaktična odiseja, ponovitev japonske dokumentarne serije 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 19.05 EP, Video strani 19.10 Risanka 19.17 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, šport, Žarišče 20.26 EPP 20.30 Film tedna: Papirnata maska, angleški film 22.10 EPP in EP, Video strani 22.15 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.40 Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija 23.05 Napovednik 23.08 EP, Video strani 23.10 Sova Nenadni uspehi, ameriška nanizanka Hobotnica IV, italijanska nadaljevanka Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija 1.20 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.25 Video strani 15.35 Osmi dan, ponovitev 16.25 Sova, ponovitev: Življenje po Henrvju, angleška nanizanka, Hobotnica IV, italijanska nadaljevanka. Glasbeni utrinek: Jan Sibelius: Otožni valček 18.00 Regionalni programi - Maribor 19.00 Psiho 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, ORF 20.00 športna sreda 21.30 Kvartet Tartini - A. Dvorak: Kvartet Op. 96 v F-duru "American" 21.55 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro - mozaik 9.00 Bat man 9.30 Kremenčkovi 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Jutrofon 11.35 Na zdravje 12.00 Poročila 13.00 Slika na sliko 13.46 Poročila 13.50 Življenje Josephine Baker 14.40 Modre čelade 15.35 Malavizija 16.00 Poročila 16.05 Malavizija 17.00 Lipik je naš 17.30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.30 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Nedosegljiva, nemški barvni film 22.10 Obnova Hrvaške 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.56 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.36 Video strani 17.45 Temne sence vzhoda, ponovitev ameriškega filma 19.30 TV dnevnik 20.05 Pod nebo, angleška dokumentarna serija 21.05 Avstralija, prikloni se 21.40 Življenje Josephine Baker, ameriška nadaljevanka 22.25 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 22.50 Metal mania 0.05 Video strani KANALA 9.45 A shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Most k tišini, ameriški barvni film 12.05 A shop 19.00 A Shop 19.15 Male živali 19.30 Rolanje s hobotnico 19.45 A Shop 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Kult - Ura 21.00 Hollywoodski detektiv, ameriški film 22.35 A Shop TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 10.30 Perrv Mason se vrne, ponovitev ameriškega TV filma 12.00 Kaprun - reka za Evropo 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki 13.35 Urad, urad 14.00 Big Vallev 14.50 Znani ljudje vabijo k mizi 15.00 Jaz in ti 15.05 Jan Niklas - Deček iz Flandrije 15.30 Habakuk in klobasa 16.00 Kotiček za živali 16.05 Šest milijonov sekund 16.30 Hvrekal 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Sissi, avstrijski film 21.55 Pogledi s strani 21.55 Manekenka in vohljač 22.56 Boj za Jennv, ameriški TV film 0.30 Umor SLOVENIJA 1 20.30 PAPIRNATA MASKA angleški barvni celovečerni film; igrajo: Paul McGann, Amanda Donohoe, Frederick Treves in drugi. Film je gledljiv kot triler. Filmski junak je Mat hew Harris, bolničar v neki londonski bolnišnici. Zasičen je s prozaično vsakdanjostjo in razmišlja o novem, bolj vznemirljivem življenju. Usoda mu ponudi nevarno priložnost: neke noči je priča avtomobilski nesreči, v kateri umre mlad zdravnik. V ponesrečenčevem samskem stanovanju preblisne Harrisa drzna ideja: prevzel bo njegovo identiteto... kot v knjigi, ameriški film 1.40 Čas v sliki/Ex libris TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.45 1000 mojstrovin 16.55 Leksikon umetnikov 17.00 Foto panorama 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 čudovita leta 18.30 Zarjovi, levi 19.00 Lokalni program 19.30 Šport 21.30 Črno na belem 22.30 Trailer 22.55 Zimsko potovanje na olimpijskem stadionu 0.05 Disputationes 1.05 čas v sliki/1000 mojstrovin RoBteO IMEWS DISPLAV v centru Kranja Naročila tel.: 325-534 RADIO SLOVENIJA 1 4.30-8.00 - Jutranji program -8.00 10.00 - Radio plus 10.00 - Poročila - 11.30 - Pregled domačega tiska - 12.30 - Kmetijski nasveti -13.00 - Danes ob 13-ih 13.20 -Osmrtnice in obvestila -14.05 - Poslovne informacije - 16.15 - Radijska tribuna - 17.05 - Studio ob 17-ih - 19.00 - Radijski dnevnik -20.00 - Odskočna deska 21.05 -Zborovska glasba po želji poslušalcev - 22.00 - Zrcalo dneva 23.05 -Literarni nokturno 23.15-4.30 - Nočni program - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Novice v narod-nozabavni glasbi. EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Obvestila -14.30 - Novice, EPP - 15.00 - Nasvet iz zdravnikove torbe -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 -Obvestila - 16.30 - Novice, EPP -17.00 - Osrednja tema, EPP -18.00 -Čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.05 -Naj viža -10.56 - Pet za pet -11.20 -Halo 92 - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - črna kronika - 12.56 -Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 15.30 -Dogodki in odmevi - 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - jutri -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - l. RADIO žmi 14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj 14.35 - Misel za dan - 14.40 - Pehar zdravja - 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.10 - Od srca do lonca -15.30 - Prenos dnenvo-informati-vne oddaje R Slovneija - 16.00 -Radio Žiri spet z vami - napoved programa od 19. ure - EPP -16.50 -Heavy metal na Radiu Žiri - 17.10 -Narodno zabavna lestvica - 18.00 -Novice - osmrtnice - 18.10 - Oddaja iz resne glasbe - 19.00 - Odpoved programa - KINO 27. maja CENTER amer. film JFK ob 16.30 in 20. uri STORŽIĆ amer. kom. PRI ADAMSOVIH ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. ris. film SNEGUUČICA IN 7 PALČKOV ob 18. uri, amer. trda erot. OGNJEMET STRASTI ob 20. uri DUPLICA amer. kom MOJA PUNCA ob 20 uri RADOVUICA amer. kom. DOC HOLLYWOOD ob 20. uri 525 ČETRTEK, 28. maja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.00 Video strani 10.10 Program za otroke 10.10 Pedenjžep 10.40 Stare japonske pravljice: Ribarjenje z repom 10.55 Šolska TV, ponovitev 10.55 Boj za obstanek: Življenje v močvirju 11.20 Angleščina - Follovv me 11.40 Kemija: Kaloidni sistemi 12.00 Poročila 12.05 Video strani 15.05 Video strani 15.15 Napovednik 15.20 Športna sreda, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Ebu drame za otroke: Voziček za vodo 17.35 Živ žav 18.25 EP, Video strani 18.30 Že veste , svetovalno - izobraževalna oddaja 19.05 Risanka 19.12 EPP 19.17 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 20.26 EPP 20.30 Bobenček, glasbena oddaja 21.30 EPP 21.35 Tednik 22.25 TV Dnevnik 3, Vreme, Šport 22.50 Poslovna borza $ Mali koncert: C. Debussv: Zamorček; Miha Plevnik, klarinet; Maja Klinar, klavir 23.05 Napovednik 23.08 EP, Video strani 23.10 Sova Dragi John, ameriška nanizanka Hobotnica IV, italijanska nadaljevanka Šingen, japonska nadaljevanka 1.30 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.40 Video strani 15.50 Sova, ponovitev: Nenadni uspehi, ameriška nanizanka, Hobotnica IV, italijanska nadaljevanka, Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija 18.00 Regionalni programi Koper 19.00 Video lestvica 19.25 EPP, Na povednik 19.30 TV Dnevnik RAI 20.00 Simpsonovi, ameriška risana nanizanka 20.30 Zelena ura 21.30 Umetniški večer 21.30 Povečava: Canneski filmski festival 22.50 Be žno srečanje, ameriški film (ČB) 0.20 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro - mozaik 9.00 Su-per babica 9.30 Smogovci 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Jutro-fon 11.35 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 12.00 Poročila 13.00 Slika na sliko ponovitev 13.45 Poročila 13.50 Življenje Josephine Baker, nadaljevanka 14.40 Modre čelade 15.05 Malavizija 16.00 Poročila 16.05 Malavizija 17.00 Razstava znanstvenih knjig 17.30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.30 TV dnevnik 20.05 3-2-1, kviz 21.10 Pred vrhunskim srečanjem za ohranitev zemlje: Porušene sanje 22.00 Vox 22.30 TV dnevnik 22.50 Glasba 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročilo v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 0.05 Horoskop 0.10 Poročila 0.15 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.45 Video strani 17.55 Nedosegljiva, ponovitev nemškega barve ga filma 19.30 Dnevnik 20.10 Ona in on, ameriška humoristična nanizanka 20.35 Svet živali 21.05 Življe nje Josephine Baker, nadaljevanka 21.50 Edvvard VII, angleška nadalje vanka 22.40 DJ is so hot 23.40 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Male živali 10.45 Hollvvvood-ski detektiv, ponovitev ameriškega filma 12.20 A Shop 19.00 A shop 19.15 Podjetniška žilica 19.30 Rola nje s hobotnico 19.45 A shop 20.00 Dober večer 20.05 Dnevni informativni program 20.30 Kanalizator Shovv 20.50 Olimpiada možganov, kviz 21.20 Ciklus najboljši komedi-janski par 22.25 A Shop/MCM TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program, Čas v sliki 9.30 Zemlja in ljudje 9.25 Naše življenje je igra, film študentov 12.00 Zaupanje kot ogenj, dokumentarna oddja 13.35 Velika nagrada, britanski film; Tatum 0'Neal, Anthonv SLOVENIJA 1 SOVA DRAGI JOHN Johnova nekdanja žena Wen-dy si res želi imeti otroka z njim, vendar ne tako, kot si to on predstavlja, ampak z umetno oploditvijo Za to pa potrebuje njegovo spermo. In John, ki noče razočarati sina Matthe-wa, gre v laboratorij. Ko druščina za to izve, ga prepriča, da ga je neznansko polomil in Kirk in Ralph se ponudita, da gresta z njim in da bodo vlomili v laboratorij in vzeli spermo nazaj. Hopkins 15.25 Leto in dan 15.35 Plešoča žaba 16.05 Ben Hur, ameriški film 19.30 Čas v sliki 20.05 Šport 20.15 Zveneča Avstrija 21.20 Jaz o sebi 22.05 Predzadnji dvoboj, ame riško-kanadski vestem; Kirk Dou-glas 23.35 Čas v sliki 23.40 Mister universum, ameriški film; Jeff Bridges, Sallv Field; Arnold Schvvarzeneger 1.20 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.30 Čas v sliki 9.05 Heidi, ameriški film 10.40 Čarovnik iz Oza, ameriški film 12.20 Poklic, kaskader 13.05 Leksikon umetnikov 13.35 Čarobna piš-čal 16.45 To je ostalo od dvoglavoga orla 17.30 Jedi z zgodovino 18.00 Čas v sliki 18.05 čudovita leta 18.30 Slika Avstrije 18.50 Kristjan v času 19.30 Čas v sliki 20.15 Čudež na 8. cesti, ameriški film, 1987; Hume Cronvn, Jessica Tandv 22.00 Čas v sliki 22.05 Kraji moči 22.50 Literarni kvartet 0.05 Uroš Rojko -Innvervoices 0.35 Čas v sliki/Ex li-bris RADIO TRŽIČ 16.10 - Obvestila 16.30 - Informacije o utripu Tržiča - 16.45 - Predstavljamo vam - 17.30 - Novosti iz diskotek 18.05 - Tržiški hit - 18.50 - Gorenjski glas opozarja - 18.55 -Napoved sporeda za petek - RADIO SLOVENIJA l 4.30-8.00 - Jutranji program -8.00 10.00 - Radio plus 10.00 - Poročila 11.30 - Pregled domačega tiska - 12.30 - Kmetijski nasveti -13.00 - Danes do 13 ih 13.45 - Iz tujega tiska - 14.05 - Poslovne informacije - 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.05 - Studio ob 17-ih -18.30 - Varnostna kultura - 19.00 -Radijski dnevnik - 20.00 - Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 - Literarni večer - 22.00 - Zrcalo dneva 23.05 - Literarni nokturno 23.15-5.00 - Nočni program l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horo skop, EPP 12.00 - Evergreeni, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Na obisku, Obvestila 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila 16.30 -Novice, EPP 17.00 - Spoznajte se, EPP 18.00 - Čestitke 18.30 - Informativna oddaja BBC-ija, EPP -19.00 - Odpoved programa RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok - 10.00 -Poročila Radia Slovenija 10.55 -Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 14.30 -Planinsko športni kotiček - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.20 - Skriti reporter - 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.20 - Na Gorenjskem Par-nas (kultura) 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Obrtniki sebi in vam - 15.00 - Dogodki danes - jutri -15.10 - Z žepnino v trgovino 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje R Slovenije -16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - 17.00 - Športne novice - 17.10 - Iz zgodovine naših krajev - 17.30 - Gospodinjski nasveti - 18.10 - Nasveti za zdravo življenje (v živo) - 19.00 -Odpoved programa - KINO 28. maja CENTER amer. kom. PRI ADAMSOVIH ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer.-akcii. film OREL SMRTI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. ris. film SNEGUUČICA IN 7 PALČKOV ob 18. uri, amer. akcij, film RIBA, PO IMENU VVANDA ob 20 uri DUPLICA amer kom. MOJA PUNCA ob 20. uri RADOVUICA amer kom. DOC HOLLYWOOD ob 20. uri NAŠ IZLET ZA ZVESTOBO IN PRAVOČASNO PLAČILO NAROČNINE! Obljubili smo, da bo v Gorenjskem glasu vedno nekaj novega -tokrat presenečamo in nagrajujemo tiste, ki so pohiteli in že plačali naročnino Gorenjskega glasa za mesece april - junij 1992. Junija bomo izžrebance izmed rednih plačnikov (poln avtobus) popeljali na lep izlet na avstrijsko Koroško: v Celovec in Beljak, z vožnjo po Vrbskem jezeru. Za vsak primer bo med izletom nekaj prostega časa za nakupe - vendar pa bodo udeleženci izleta predvsem spoznavali kulturno ter naravno dediščino obeh koroških mest, o kateri smo veliko pisali tudi v Gorenjskem glasu. Tokrat smo izžrebali 8 naših naročnikov - nadaljevali bomo v prihodnji številki! 1. JAKOB NOVAK, Velesovo 17, Cerklje 2. VINKO ERŽEN, Triglavska 22, Bled 3. JOŽE KOŽELJ, Otoče 10, Podnart 4. JULKA MURAVEC, Hafnerjeva 13, Kranj 5. JOŽI TRAMTE, Planina 68/a, Jesenice 6. ANICA RIHTARŠIČ, Poljane 52, Poljane 7. METKA BOLKA, Tupaliče 35, Preddvor 8. LOVRO BOŽNAR, Kidričeva 84, Škofja Loka NAGRADNA KRIŽANKA Včeraj smo v Gorenjskem glasu izmed 1820 prispelih rešitev izžrebali nagrajence za križanko, katere sponzor je bilo trgovsko podjetje Ml MODERNI INTERIERI. 1. nagrada: MEDICINSKA JOGI VZMETNICA - DARINKA NA-SIČ, Zelenica 10, Tržič 2. nagrada: STOL (vrtljivi) - IDA SOKLIČ, Neubergerjeva 4, Ljubljana 3. nagrada: ZLOŽLJIVI VRTNI STOL - SLAVKA KOŠIR, Forme 5, Žabnica 4. nagrada: PRUČKA - JURIJ ERLAH, Snakovška 18, Križe Ostale tri nagrade, ki jih prispeva Gorenjski glas, dobijo po pošti: SILVA KRIVEC, Ob Belci 6, Boh. Bistrica, JOŽE HRIBAR, Vidmarjeva 2a, Kranj, TINE TOMAN, Ul. XXXI. devizije 3a, KRANJ. Nagrajencem čestitamo! STE SE SPOZNALI Na fotografiji, ki smo jo objavili v prejšnji prilogi, se je spoznal Janez Prosen iz Tomažičeve ceste v Kranju. Fotografirali smo ga 1. maja na Joštu. Če ste se na današnji fotografiji spoznali, nam sporočite, kje in kdaj je posnetek nastal. Caka vas praktična nagrada. SGLAS TV, TV' TV3 K L R A N KRI2ANKA VINKO KORE NT TV, 8 TV9 TV. L TV A J O L A D K TV7 TV mn V o A L nnn A L N R O A Izrezano križanko z vpisano rešitvijo in svojim naslovom pošljite v modri ali beli pisemski ovojnici na naslov. TV Slovenija, p.p. 380, 61001 Ljubljana. Na pisemsko ovojnico pripišite: Križkraž. Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki jih bomo prejeli do srede, 3. junija 1992. V naslednji oddaji Križkraž, ki bo na sporedu v soboto, 13. junija 1992, bomo med pravilnimi rešitvami izžrebali tri nagrade v vrednosti 51.000, 31.000 in 20.000 tolarjev. Vaš naslov: Med reševalci, ki so pravilno rešili križanko iz marčevske oddaje, so bili za nagrade izžrebani: 1. nagrada 48.000 SLT: Au-relija LESJAK, Pot pomorščakov 27, 66320 Portorož; 2. nagrada 29.000 SLT: Vida SIMONČIČ, Ragovska ul. 2a, 68000 Novo mesto; 3. nagrada 19.000 SLT: Branko ŠMITEK, Brezje 33, 64243 Brezje Pravilna rešitev križanke iz aprilske oddaje: Vodoravno: SALAJ, TKAČEV, VNUKA, KULISA, EIGEN, ABONMA, TM, RIBLI, AL, LAV, ASKET, ATOMIST, SEPE, NOVAK, VZEMEK, ARKUS, OZNAKA. Franci Zagoričnik Pliberški concerto grosso lucJj spomini niso več, kar so bili. Kot se spreminja ^današnja resničnost, tako se spreminja tudi zgodovina. Predvsem je še nespoznana. V primeru Pli-j^rka 1945 je zgodovina šele v povojih, čeprav bo Ijjoalu že pol stoletja, odkar je bila na pliberškem po-!i!£_dokončana neka država - Neodvisna država Hr-^atska. ^irno pliberško polje, sredi ^terega leži vas Sp. Libuče, v Klavnem prekrivajo travniki, ^alto tudi prostor, kamor vsa- 0 leto sredi maja pridejo štedni Hrvatje iz domovine in iz lrr'ega sveta. Prihajajo na ko-^rnoracijo, ki je po svoji na-ravi bolj mitska kot zgodovin-Lahko bi govorili o spon-tanem nastajanju te komemoracije že v petdesetih letih, h kateri so se začeli zbirati preživi udeleženci dogodkov na eH polju ob zaključku druge Svetovne vojne. Mednje sodijo tisti hrvaški "satši in domobranci, ki so se frcd zmagovitimi partizanski-"11 vojskami umaknili preko ju-Soslovansko-avstrijske meje in s° bili potem pri Pliberku razoreni. Namesto da bi z njimi ravnali kot s premagano voj-s*o, je ta postala žrtev zmagovalcev. Po obredni terminologi-]' naj bi to bile evharistične žr-Ve in mučeniki. ^vojo pot v Pliberk 15. maja Sem- ironično, vendar z namerni, da poskusim zadeti bi-stvo, imenoval, kot da grem na Ustaško božjo pot. Pri tem sem na uredništvu Gorenjskega gla-Sa slišal še za izraz, da bo tam Ustaška maša. To mi je dalo občutek, da grem terminološko v pfavo smer. termina - ustaška božja P°t in ustaška maša - sta se mi P°tem potrdila na kraju sa-^em. K temu so bili dodani še ?rUgi pojmi, od katerih je najbolj pomemben križev pot, kakega prva postaja naj bi se za-e'a ravno tam, na kraju komemoracije, z mašo pred cerkvijo 1(1 na pokopališču v Libučah in tlato na libuškem travniku Vzhodno od vasi, nad cesto v j^eri našega mejnega prehoda ^olmec, ki je znan iz sloven-^p-jugoslovanske vojne. Ta f.'žev pot predstavlja repatria-{•'Jo zajetih Hrvatov. Vendar ahko v to pojmovanje vključili0 tudi vse tiste tisoče pobitih Judi, ki se fizično niso mogli ^°dati na to pot, a so njen se-sla_vni del. Na pot so se odpravi i v zavesti preživelih. Tako je ?'l njihov ustavljeni čas preseki. Toda presežnost njihovega ,asa in pojmovanje samega kritega pota se živo prepleta z Najnovejšo zgodovino, z novo v°Jno na Hrvaškem in v Her- Ce8bosni. ■>. udi kalvarija je s pridom upo-Jjbljeni termin, pa svetišče in "rvatski Lurd. Zdi se, da je iznajdljivost poimenovanj vsemogočna. Lahko bi kdo privle-I6' na dan tudi kak pasijon. , endar ne gre le za tisto obliko *0rnemorativnosti, ki bi bila ^artio mitsko prispodobna. Tu-?' če je moja ustaška bojna pot ?'j pojmovna raziskava namenjena imenovanju in prepoznanju resničnosti, ne gre samo a neko simbolno pasijonsko vsega zamračenega, še neznanega ali celo neprepoznavnega. Ne le pogreznjenega v pozabi-tvi in v olajšanju, ker je vse več umrlih udeležencev in očividcev, ki bi lahko pričevali o takratni resničnosti, in še ti izginjajo iz zavesti in spomina. Takšen spominski odliv lahko odteka v prazno, če ne najde stika z zugodovinjanjem. Koliko žrtev je pozabljenih, pa narodov in celih civilizacij! Saj ne da bi zgodovina nazadnje edina lahko preživela. Ta je edinole tako, daje nekomu namenjena. A tudi zgodovina je v jeziku, zato tudi vseh njenih pojavnih oblik ni mogoče učinkovito povezati v neki dokončen in odrešilni odgovor. Hrvatska enigma je magmati-čna, se pravi, neulovljiva in neustavljiva v neki svoji jasni podobi. Ni točke, na kateri bi se lahko zaustavili in se vprašali, kaj sedaj, in si dajali jasen odgovor in razrešitev. Tega zaenkrat ne zmorejo niti Združeni narodi. Odgovora na trditev, da je Hrvatska še naprej na križevi poti, preprosto ni in tej izjavi tudi ni mogoče ugovarjati. Namesto Hrvatska so mogoče rekli - ustaši in domobranci. In kako je bilo s tem komemoriranjem? V Pliberk sem se podal skupaj s sinom Egistom. Oba kot novinarja. Jaz kot novinar Gorenjskega glasa, Egist kot novinar Tribune. Namenoma sva šla na pot dovolj zgodaj, da bi se tako izognila eventualni gneči. Lani je bilo na ko- Udeleženci letošnje komeracije na pliberškem polju. Foto: E. Zagoričnik našem primeru samo pojem. Je neobstojna in je ni. Zato je tudi neuporabna. Iz nje se ni ničesar naučiti. Z njo si ni mogoče pomagati, iz nje ni mogoče razbrati rešitev zadreg tekočega časa, tudi današnje brezizhod-nosti, ko se ravno vsak ponujeni odgovor izkaže kot napačen in zlagan. Najhujša laž pa je ta, da bi se zgodovina ponavljala -kar v nekakšnih pasijonskih ciklusih, primernih za vsakršno rabo, podobno menjavam letnih časov ali luninim menam. Ta theatrum mundi ni ničkaj samo prispodoben. Na pliberškem primeru se razločno kaže njegova univerzalnost, ki daleč presega razpoložljive predstavne modele. Odločilna utegne biti ravno velika količina črnih peg mogočnega spoznanja. To je torej božja pot brez obilnih plodov spoznanja, kakorkoli že pre-puščenost verovanju nima samo pomirjevalne in tolažilne vloge. Možne razširitve ustnega ali zapisanega izročila in vseh drugih dosegljivih dokumentov vodijo mimo reprodu-ciranja mitskih poenostavitev in iz tega izvirajočih primerjalnih razlag. Vendar so tudi te nujno ukomponirane v celovitejšo resničnost. Pa je mogoče ravno neizrekljivost in komaj-prepoznavnost resničnosti najbolj odločilna za njeno komemoriranje - sospominjanje na skupni poti k zgodovinskemu spominu. Ta pa je na poti, ki tudi sedanjost neposredno inkorporira v dogajanje, ki ga memoraciji nad 6.000 udeležencev, 40 avtobusov in ogromno avtomobilov, tako da so mnogi morali veliko prepešači-ti, da so lahko prišli na zbirališče. Lahko sva parkirala tik ob obzidju pokopališča, kjer so avstrijski orožniki ravno pregledovali prtljago redkih hrvaških prodajalcev spominkov. Pričakoval sem, da bojo prodajali tudi ustrezno literaturo, pa ni bilo nič. Nekaj kaset ustaških pesmi in disketa Ustaško gibanje in NDH 1941 - 1945, zastave, značke. Orožnikov in vojaštva pa toliko, kot da gre za obsedno stanje, ali eventualno tudi za ponovitev pliberške tragedije. Med prvimi sem se seznanil s tremi ustaškimi veterani iz Zagreba. Tako sem takoj prišel do živega pričevanja o dogodkih v tem kraju. Eden med njimi, g. Mirko Raguž je bil na križe-vem potu, ki je zanj trajal 105 dni hoje od Sp. Libuče do V. Kikinde. To je bila mučeniška pot, polna zverstev in pobojev, stradanja in brezizhodnosti. G. Raguž je bil takrat osemnajstle-tnik. Iz Kikinde je bil poslan v Osijek v vojsko. Koje to odslužil, je bil postavljen pred sodišče in bil obsojen na deset let zapora, izpuščen je bil po šestih letih. Doma je iz Kruševa pri Stolcu. Kaj se je dogajalo tik po vojni, mi je ilustriral z majhno statistiko iz njegove vasi. V vojski (najbrž to velja za vojsko NDH) je bilo 186 ljudi. Od tega jih je med vojno padlo samo pet in od vsega števila jih -----7----- i----j------- -—r- ... . " samu uci in uu vsega sicvna 111 podstavo. Ni teater, po kate- končno lahko ponazarjamo tu- :e samo 3J 0sta|o zjvjn. Neka •etTl si lahko udeleženci, igralci di s križevim potom. Naša ' -n Publika, izmije maske, z obokom opravljene dolžnosti 0 preteklega in prihodnjega Pomina, ker žrtve ne smejo bi-' Pozabljene. Zastaranost spo-^'na bi lahko nastopila šele po PritT)erni sodni in moralni po-^'ritvi in dokončni spravi. 0 Pomeni, da pliberške žrtve i ls° žrtve nasploh. To niso ne-kakšr »ne pietetno imenovane ■ Vete žrtve, katerih zgodba bi 'a katekizemsko preprosta. .Sodba, ki bi se jo tu mogoče .a'o izluščiti, bi bila v najbolj-^Jjj primeru samo spominski ■'v, ki bi služil razvidenju di s križevim potom, predstava se tako utemeljuje kar na živi resničnosti, ki je obenem ves čas živa smrt. Živa resničnost preneha biti neka predstava. Izjava, da je Hrvatska še kar naprej na križevi poti, pomeni sicer uprispo-dabljanje resničnosti. Vendar pa se jo da in se jo mora izrekati na različne načine, v različnih jezikih in različnih stilih, skozi različne stroke itn. A ne pridemo do nobene vzvišenosti in komoditete pri razpolaganju z resničnostjo. Ta je za zdaj še naprej neizrekljiva in nerazrešljiva. Kajti ne dogaja se samo v tere njegove ocene se ujemajo s podatki iz luterature, ki pa je tudi subjektivne narave. Po tej oceni naj bi na pliberškem polju in pozneje na križe-vem potu padlo okrog 150.000 ljudi. Gre za pretirane ocene, ki jim je v veliki meri botroval strah pred neznanskim navalom beguncev iz Jugoslavije (kot »zgodovina se ponavlja« !). Dne 13. maja 1945 se je v Celovcu na poveljstvu 5. korpusa zavezniške vojske poročal vodja štaba nemške Armadne skupine E, da se v smeri Velikovec - Celovec približuje celotna vojska generala L6hra, ki šteje 300.000 Nemcev in 200.000 Hrvatov, ki jih Titova vojska očitno ne more ustaviti. Pričakovanja so bila tako velika zlasti glede na preskrbo tolikšnega števila ljudi. Pri tem so rajši navajali previsoke številke kot premajhne. Vendar je največje pretiravanje same resničnosti, ki je vse te številne ljudi hranila z iluzijami o rešitvi. Te iluzije so se v Pliberku le redkim uresničile. Kot edini neobremenjeni podatki veljajo zaenkrat tisti, ki jih je podal general Kosta Nadj o zaključkih operacije 3. armade med 8. in 16. majem 1945. Po teh podatkih naj bi pliberška skupina štela 134.000 ljudi. Med njimi 40.000 nemških vojakov, 5.000 četnikov, 40.000 ustašev in domobrancev in 20.000 civilistov. Iz te skupine naj bi bilo skupno pobitih okrog 49.500 ljudi, računajoč samo na ustaše in domobrance ter civile. Petnajstega maja 1945 so na pliberškem gradu potekala pogajanja o predaji hrvaške vojske. Hrvaški general Herenčič je podpisal kapitulacijo in ob 16.30 uri istega dne je NDH prenehala obstajati. Hrvati so morali položiti orožje in dvigovati bele zastave. Iz Verzije grofa Nikolaja Tolstova v zborniku Odprti dossier Bleiburg navajam odlomek s pričevanjem petnajstletnega Teda Pa-viča: »Videl sem hrvaške generale, ko so se peljali v Pliberk na pogajanja z brigadirjem Scottom in pozneje sem slišal povelje, da je treba odložiti vse orožje. Na jugu so britanski tanki zadrževali razgibano množico, in nad njimi so krožili spitfireji. Nenadoma so žez cesto iz gozda zaropotale strojnice. Partizani so streljali v množico, ki je bila tako nagnetena, da večina ni mogla zbežati. Klanje je bilo prehudo, da bi si ga lahko zamislil kdo, ki sam ni bil tam. Možje, žene in otroci so padali v snopih, medtem ko so partizani obračali cevi strojnic levo in desno uprte v poljano. Kmalu za tem je bila večina ljudi pobitih in partizani so se spustili med preživele, jih z užitkom tolkli in pobijali do smrti. - Pavič je bil eden tistih srečnežev, ki so pobegnili s tega krvavega prizorišča, a so ga partizani pozneje ujeli, odgnali so ga v eno Titovih ječ, kjer je preživel naslednjih šestnajst let.« Pričevanj je veliko. Vsa pa so neprimerna in odbijajoča. Ne Gorenjski glas ne bralci Gorenjskega glasa tega ne bi mirno prenesli. Nekateri bi protestirali, eni bi mislili celo na ovadbo zaradi natolcevanja in klevet. Vendar je oblikovanje resničnosti neustavljivo. Literatura je dostopna in je povsod na razpolago. Danes je hrvatski narod zedi-njen na ta način, da se nekdanji nasprotniki, ustaši, domobranci in hrvaški partizani borijo na isti strani za skupno domovino in proti skupnemu sovražniku. V novi demokratični družbeni ureditvi so mnoga nasprotja med njimi izglajena, nekatera nasprotja se nadaljujejo in nastajajo nova. Pliberška komemoracija se'je najprej prevesila v politično prizorišče. Letos je prišlo do delitve usmeritev in tako je bila komemora-tivna smer spet osamosvojena. Število udeležencev se je ponovno skrčilo na nekaj sto ljudi, veteranov in somišljenikov, nemara po načelu Bleiburg - Blei-buržanom. Ne bom pozabil veterana, ki se je na pokopališču na Libučah nečesa domislil, se začel ozirati ' okrog sebe in je potem pomotoma mene vprašal - a se zdaj Ob spomeniku padlim ustašem in domobrancem. Foto: E. Zagoričnik lahko? Iz žepa je privlekel svo- mnogi danes, ki se morajo po-jo ustaško značko in ko sem novno boriti za svobodo svoje mu kar v tri dni rekel, da se Hrvatske, sme, in tako sem tudi misli, je z Proti slovenskim mejam pa še olajšanjem pripel to svojo sve- naprej kažejo prometne table v tinjco na suknjič. Mislil sem si smer Jugoslavije, kot da Slovese - bil si še otrok, tako kot nije še nikjer ni. M Hi Leta 1978 na prvomajskem slavju na Joštu. Foto: F. Perdan (arhiv Gorenjskega glasa) Med planinci. Foto: F. Perdan (arhiv Gorenjskega glasa) M. VOLČJAK Banka Slovenije predstavila tolarje Prvi slovenski denar Ljubljana, 19. maja - Banka Slovenije je ugodila želji prirediteljev ICSID in prvič predstavila prvi slovenski denar, ki ga bodo natisnili v Angliji, kdaj ga bomo dobili še ni znano. Nedvomno ga vsi nestrpno pričakujemo, saj smo se neuglednih bonov že vsi naveličali. Zdaj ga pričakujemo toliko bolj nestrpno, saj so povedali, da bo sodobno oblikovan, zelo lep, natisnjen na kvalitetnem papirju in zaščiten pred ponareja-njem. Osnutke izrazito barvitih in svetovno oblikovalsko konku-rečnih bankovcev je izdelal arhitekt Mi I jenko Licul s sodelavcem Zvonetom Kosovel jem in soavtorji, likovne podobe znanih Slovencev pa slikar Rudi Španzel. Slovenski denar bo sestavljalo sedem bankovcev in šest kovancev. Na bankovcu za 1000 apoenov bo podoba Franceta Prešerna, za 500 Jožeta Plečnika, za 200 Jakoba Gallusa, za 100 Riharda Jakopiča, za 50 Jurija Vege, za 20 Janeza Vajkarda Valvasorja in za 10 Primoža Trubarja. Na slovenskih tolarjih so torej upodobljeni Slovenci, ki jih pozna Evropa. Kovanci pa bodo v apoenih po en, dva in pet tolarjev ter po 10, 20 in 50 stotinov. na njih bodo upodobljene živali, motive je izdelal kipar Janez Boljka. Na bankovcih ne bo slovenskega grba, natisnjen bo 15. januar 1992 kot datum mednarodnega priznanja Slovenije. Koncept bankovca j». zasnovan tako, da je na eni strani podoba slovitega Slovenca, na drugi pa "orodje", značilno zanj. Slikar Rudi Španzel je dejal, da bo morda nekaj prahu dvignila podoba Prešerna, ki je nekoliko drugačen. kot si ga predstavlja večina Slovencev. Guverner Banke Slovenije dr. France Arharje povedal, da je slovenski denar začel nastajati z dnem, ko je bil sprejet za- kon o Banki Slovenije, s katerim je dobila pooblastilo za izdajanje denarja. S sodelovanjem Društva slovenskih oblikovalcev so izvedli interni natečaj in izmed treh predlogov izbrali projekt Licula in Koso-velja. Izbor likov je bil opravljen s sodelovanjem SAZU. Kdaj bomo dobili novi denar, še ni znano, kakor tudi ne, kakšna bo zamenjava, predvidena je v razmerju 1:1, kar pa še ni odločeno. Bodo boni s tolarji zamenjani takoj ali postopoma, prav tako še ni znano. Prvi slovenski denar bodo natisnili v Angliji, za kar je tamkajšnja tiskarna že dobila avans v višini 2,5 milijona funtov. Natisnili ga bodo na kakovostnem papirju iz Radeč, slovenski tolar bo moč kar 8600-krat prepogniti, medtem ko je standard 3500 prepogi-bov. V bankovce bodo vgrajeni maksimalni varovalni elementi: standardna varnostna nitka, navidezna varovalna vlakna in vodni znak, izbrani so večbarvni ofset in globinski tisk, pro-tilaserska in luminiscentna zaščita. yooo Z LU > O _1 t/) < z < 00 ■4 "(I i O AA1 4T% tf"^. v3 O ■p II mm®! ■A A 1 2 3 4 5 6 LJUBLJANA 15 |ANUAR 199? Z Z < co / . . . /v A -s V . • /1 .s. / co FELJTON Marko Ogris MAFIJA - OD MITA DO 'TRUPEL NA DOPUSTU Bugsy Siegel Ljudje, ki vidijo v nezgodi osebno žalitev, se ne bodo ponesrečili, pravi Michael Corleone v Puzovem Botru Nenasitnost je pokosila veliko bedakov med Lanskvjevimi prijatelji Bugsvja Sie-gla, ki je bil med ustanovitelji igralniške Meke Amerike Las Vegasa, so našli na kavču njegove hiše na Beverlv Hillsu v mlaki krvi - njegovo naravnost bolestno nagnjenje do kurb je sprožalo dvom o njegovi kredibilnosti Navsezadnje je pohlep zavedel tudi Luckvja Luciana. Ko se je pri delitvi plena preveč uštel v lastno korist, je bil zato obsojen na trideset let zapora (čeprav jih je odsedel samo deset) Ko sta se Luckv in Bugsv po koncu prohibicije lotila prostitucije in trgovine z mamili, ju je Lanskv opozoril: »Nevarno, družbeno nesprejemljivo in vrh tega še nemoralno, skratka neumno « Prostitucija in trgovina z mamili sta bila delikta, ki sta sodila v pristojnost po vsej državi delujoče FBI Ilegalne igre na srečo pa so bile izključno v pristojnosti krajevnih oblasti. V krajih, kjer je imel Mever svoje igralnice, je vsako leto ob božiču sleherno gospodinjstvo bogato obdaril z dolarji Edini, ki mu jo je resnično zagodel, je bil Fidel Castro. Do njegovega prihoda na oblast je bilo na Kubi za denar mogoče dobiti vse, zato je bil otok pravi paradiž tudi za investicije ameriških gangsterjev. Tako se je Mever na stara leta s svojimi milijoni umaknil v Havano, kjer je jeseni leta 1957 odprl hotelski kompleks »Riviera« z igralnico vreden 15 milijonov dolarjev Že ob otvoritvi je ameriški ambasador sporočil v vvashington, da se tam zbira vsa ameriška smetana, gospodarstvo, shovvbusiness in politika Naslednje leto .po zmagi revolucije je Castro s Kube pregnal vse yen- kije, med katerimi se je znašel tudi Mever Lanskv Med kvartopirci v Meverjevem hotelu je tudi Robert Redford v Pollackovem filmu Havana, ki rad igra p/oker s politiki, ker ne znajo blefirati in takoj ob prvi priložnosti hočejo pograbiti vse Med pregnanci s Kube se znajde tudi prototip latino-gangsterja Al Pacino v Brazgotincu, kjer Brian De Palma pokaže, kako je Castro iz kubanskih zaporov izpusti kriminalce vseh kategorij in ameriško podzemlje oskrbel z novo delovno silo. Vrnimo se nazaj v trideseta leta. Ukinitev prohibicije je bila za gangsterje in mafijo hud udarec, toda mreža, ki je prej služila tihotapljenju alkohola, je bila uporabna tudi za tihotapljenje mamil Mafija se je z izkušnjami iz prohibicije v velikem stilu ponovno lotila racketa Gangsterji zlasti v New Yorku so postali kontrolorji velikih pristanišč, nadzorovali so pristaniška skladišča, delavske sindikate, celo odvoz smeti in filmsko industrijo Ukvarjali so se s tajnimi stavnicami in izkoriščanjem igralnih avtomatov po tisočerih javnih lokalih širom po Ameriki, nadzorovali so nočne lokale in javne hiše, iz česar se je razvila trgovina z belim blagom Država pa je bila v času »New Deala« in Rooseveltove administracije vse močnejša. Leta 1934 je Edgarju Hooverju. direktorju FBI, končno uspelo zgrabiti za vrat legendarne bančne roparje Johna Dilinger-ja, »Baby Face« Nelsona, Ma Barker in njene sinove, ki so v posmeh policiji precej časa pustošili po ameriških bankah »Duh časa« in nastanek nove mitologije energičnih in sirovih gangsterjev, ki so nasprotovali zakonu je proti koncu dvajsetih let zaznal tudi Hoolywood, kjer je že začel nastajati zvočni film. Razvoj novega žanra je najavljal že nesluten uspeh enega izmed zadnjih pomembnejših filmov neme epohe, Podzemlje Josepha von Sternberga iz leta 1927. Zvočni gangstrski film pa je postal najpopularnejši žanr Holywooda s filmi, kot so Mali Cezar Marvvna Le Roya, VVellmanov Državni sovražnik in Havvksov Brazgotinec. V teh filmih so bili gangsterji prikazani kot heroji v nasprotju s korumpi-ranimi in nesposobnimi predstavniki zakona. Razcvet gangstrske-ga filma je privedel do panike med puritanci in varuhi javne morale, ki so izsilili ti, Havsov zakonik, po katerem »zločin ne sme biti predstavljen tako, da bi lahko pri publiki izzval odobravanje kršenja pravice in zakona ali željo za posnemanjem«. Konzervativne organizacije »Hčerke ameriške revolucije«, »Legija spodobnosti" in »Kolumbovi vitezi« so povzročile preobrat v razvoju žanra. Z letom 1935 in filmom G-Man VVilliama Keighlevja se je začenjala nova doba, nekdanja gangsterja sta prevzela vloge energičnih in odločnih agentov ter policajev. Gansterji so tako postajali vse bolj ogrožena rasa, V ta namen je leta 1934 nastal Nacionalni gangstrski sindikat, v katerem naj bi približno desetina zaposlenih dejansko pripadala mafiji, kajti nezaupanje in boji med posameznimi klani (Castelameriška vojna leta 1930) so škodili poslom in interesom vseh Mafija je še istega leta ustanovila nekakšen komite, ki naj bi poravnaval spore med posameznimi klani, izrekal obsodbe in določal eksekutorje. Tako je nastal zloglasni sindikat smrti, Murder Inc., na katerega čelu je bil komite, v katerem so sedeli Johny Torrio, Luckv Luclano, Franc Costelo in Alberto Anastasla.žž ki je postal nekakšen direktor te ustanove. V Puzovem Botru so don Corleone in njegovi rlvali iznašli še bolj originalno varovalko pred izdajami in nespostovanjern dogovorov: »Bocchiocchiov član je zalival val neumnosti Kakorkoli že. zavedeli so se svojih omejitev in spoznali, da se ne morejo kosati z drugimi mafijskimi družinami v boju za organiziranje in nadzorovanje zahtevnejših poslov, kot so prostitucija, igre na srečo, mamila in razna goljufiva podjetja Bili so preprosti in odkriti ljudje, ki so sicer znali ponuditi darilo kakemu navadnemu obhodnemu policaju, niso pa vedeli, kako bi se lotili podkupovanja politikov Ponašali so se lahko samo z dvojim s častjo in divjaštvom Bocchiocchio ni nikdar lagal, nikdar zagrešil izdaje. To je bilo zanj že preveč zapleteno Nikdar tudi ni pozabil nooene žalitve in je ni nikdar pustil nemaščevane. ne glede na posledice Kadar so bojujoče se družine hotele skleniti mir in pripraviti pogajanje so se povezale z Bocchiocchii. ki so posredovali s svojimi talci Le-ti so bili najzanesljivejše jamstvo, ker so bili Bocchiocchii tako primitivni, da jih od maščevanja ni mogla odvrniti prav nobena stvar« (se nadaljuje) KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Vsebnost maščobe in beljakovin v mleku ^ nas pa tudi marsikje v svetu je vsebnost mlečne maščobe in beljakovin eden od odločil-^ podatkov za plačevanje mleka. Zato je razumljivo, da rejci, razna združenja in selekcio-^ti namenjajo maščobi in beljakovinam v mleku veliko pozornost. ^'jčina maščobe in beljako-:'n je odvisna od cele vrste dedkov, ki jih lahko v grobem /belijo na dve skupini: na I nsko pogojene vplive in vpli-} °kolja. Gensko pogojena je jj [n°st, koliko maščobe in be-povin v mleku lahko da neka Im v določenem obdobju lak-Hfc Znano je tudi, da so gle-I tega velike razlike med po-"teznimi pasmami pa tudi *d posameznimi kravami iste ^rrie. Zelo znana pasma z bo-Wto vsebnostjo mleka je angle-J 4 Pasma jersev. V povprečju sSe°uje mleko teh krav 6,3 od-W*& maščobe in 4,3 odstotka be|Jakovin. najvišjo mlečnost. Hkrati z zmanjševanjem mlečnosti se zelo počasi povečuje vsebnost beljakovin in nekoliko hitreje vsebnost mlečne maščobe. Večji porast vsebnosti je zaznaven po 250. dnevu laktacije in se še povečuje do presušitve. Vzrokov za ta nihanja je več. Odvisna so od tipa laktacijske krivulje in hormonalnih sprememb med laktacijo, takoj po telitvi pa predvsem od prehrane. Vpliv selekcije Vsebnost mlečne maščobe in beljakovin je dedna lastnost in nanju lahko vplivamo s selekti- vnost kontroliranih krav v Avstriji, na Bavarskem in v Slove- li (Erjavec J., 1990) povprečno v laktaciji mleko maščoba beljakovine kg % % 4.652 4,13 3,29 5.120 4,12 3,22 5.635 4,11 3,11 4.911 3,92 3,38 5.171 3,93 3,38 5.547 4,00 3,26 3.381 3,78 3,26 3,761 3,81 3,16 5.303 3,66 3,26 }V$TRIJA 1987 Java Nobela JURSKA 1988 Jasta Java Ptebcla ^OVENIJA 1988 !sasta JaVa Pobela j* rezultatov je razvidno, da vse tri naše pasme zaostajajo po vse-g"°sti maščobe, vsebnost beljakovin pa je pri nas nekaj nižja kot na irskem in približno enaka kot v Avstriji. ^dij laktacije Tat • ^ Koj po telitvi je vsebnost aščobe in beljakovin najvišja jezivo). Sledi hitro padanje ' do 6. teden), ko dosežemo jo. Tuja literatura navaja, da je dednostni delež za lastnosti mlečnosti različen. Ocena h- za mlečnost je 0,2 do 0,3, za vsebnost mlečne maščobe je h2 za 0,5 in za vsebnost beljakovin je h: = 0,3 - 0,6. Selekcija na vsebnost mlečne maščobe in beljakovin je problematična zaradi antagonizma z mlečnostjo. Z izboljšanjem ene lastnosti, spreminjamo tudi lastnosti povezane z njo. Največji vpliv na selekcijske dogodke ima mlečnost. Selekcija na mlečnost namreč prinaša poleg povišanja količine beljakovin tudi zvišanje količine maščobe. Hkrati pa zasledimo padanje vsebnosti beljakovin in maščobe v mleku. Pri nas dajemo v selekcij-skem programu največji poudarek zvišanju mlečnosti. Pri odbiri bikovskih mater imamo določene kriterije (PV za mlečnost, količina mlečne maščobe), ter spodnjo mejo za standardno laktacijo in odstotek mlečne maščobe (3,7%). Odbrane bikovske matere morajo zadostiti vsem tem pogojem. Vpliv prehrane S pravilno prehrano vplivamo predvsem na vsebnost maščobe in beljakovin v mleku, na vsebnost laktoze pa ne. Pri fiziološko izravnanih obrokih dodatna krma ne vpliva bistveno na povečano vsebnost beljakovin in maščobe v mleku in običajno ekonomsko ni upravičena. Posledica neprimerne in nezadostne prehrane so nihanja vsebnosti v posameznih sezonah, prehodnih obdobjih in kritičnem obdobju po telitvi. Z boljšo prehrano ne izboljšamo samo se-stvo mleka, ampak tudi količino, plodnost in splošno zdravstveno stanje krav. Prehrana in mlečna maščoba Na vsebnost maščobe v mleku vplivata predvsem tip in količina ogljikovih hidratov v krmi. Celuloza se v vampu razgradi pretežno do ocetne kisline, ki je temelj za sintezo mlečne maščobe. To pa lahko v vampu dosežemo, če je v obroku dovolj voluminozne krme in delež surove vlaknine v obroku ne pade pod 18 odstotkov. S primerno vsebnostjo "strukturne vlaknine" v obroku (najmanj 14 odstotkov) zagotovimo normalno prežvekovanje in nastajanje sline. Surova vlaknina v močni krmi ali kratko zrezani zeleni krmi ali silaži ni enakovredna surovi vlaknini v senu ali ne-zrezani krmi. Fizikalna struktura obroka, predvsem delež in velikost delcev voluminozne krme, je bistvenega pomena za normalno prežvekovanje. Slina pa je pufer, ki vzdržuje v vampu primeren ph in preprečuje zakisanje vampa. Prehrana in beljakovine mleka Če je vsebnost surovih beljakovin v obroku v skladu z normativi, je vsebnost beljakovin v mlpku odvisna predvsem od preskrbe živali z energijo. Večji delež škrobnate krme v obroku (žita, koruzna, silaža), pospeši sintezo mikrobnega proteina, obenem pa ugodna raven glukoze v krvi pospeši sintezo mlečnih beljakovin v mlečni žlezi. Pomanjkanje energije je zlasti prisotno po telitvi, ko imajo krave omejeno konzu-macijsko sposobnost, mlečnost pa najvišjo. Tudi različna pre-skrbljenost z beljakovinami se izraža z različno vsebnostjo beljakovin v mleku. Po podatkih Žgajnarja, upade količina beljakovin v mleku za 0,1 odstotka, če je oskrba z beljakovinami 30 odstotkov pod potrebami. Pridelava mleka in laboratorijska ocena kakovosti klleko je eno izmed najkvalitetnejših živil glede hranljive vrednosti in tudi zdravstvene vrednosti, zato je ?uJno, da ga dodobra spoznajo pridelovalci in potrošniki. Mleko je živilo, ki se zelo hitro okuži in najhitreje pokvari. Kisanje ga pokvari za predelavo, gnitje ga uniči v celoti. Mleko je vir podatkov o stanju na krneli, saj rezultati preiskav govori o načinu in kakovosti prehrane živali, zdravju živali, o doseženi stopnji higiene molže, čistosti molznih naprav, mlekovodov in pravilnosti hlajenja. . . Zahteve po higieni mleka se zaostru-■*eJo zaradi zagotavljanja kakovosti proiz-,°dov. Z računalnikom obdelani podatki ^ažejo, da bi bilo ob enaki skrbi za higieno v letu 1992, kot v letu 1991, za nad 100 ??stotkov več proizvajalcev mleka z od- Ukom 40 odstotkov vrednosti osnovne l*jne mleka zaradi novih normativov, /'eko nam ponuja tudi določene ocene o P°lžini presledkov med dvema molžama, Lpko sklepamo o popolni oz. prehitro za- 'jučeni molži, pravilnosti prehrane in ■ apakah pri gnojenju travnikov, siliranju Število molznih analiz se stalno potuje. Radi bi speljali zlasti naslednje: Za ugotavljanje zaviralnih snovi v j)'eku imamo pripravljeno vse in lahko ačnemo takoj. i Ugotavljanje ketonskih teles v mleku ray A kontrole smo opustili zaradi premajhne natančnosti. Metoda dela je izpolnjena. . Ugotavljanje uree v mleku je možno, endar bodo morali rejci naročiti preiska-e vzorcev. v Ugotavljanje brejosti krav po 21. dne-r brejosti bomo uvedli takoj, ko bo to . °goče. Preiskava je zanesljiva in po po-qatkih ni draga. i S preiskavami na vsebnost celic (belih fvničk) v mlečnih vzorcih so rejci že sedanjem. Stroj za štetje celic za laborato-,J ni dosegljiv, saj stane 13 milijonov to-rJev. Zavedamo se prednosti, ki jo ta P^skava daje. S stalnim analiziranjem L.0rcev mleka točno zvemo, v katerem točno zvemo, v so živali okužene s povzročitelji Ponovno tudi prosimo proizvajalce, da se šteje za potvorjeno le tisto mleko, ki vsebuje nad 5 odstotkov nevezane vode. Do te vrednosti so vzrok lahko slabe krave ali prehrana (repa, pesa, surov krompir, pi-tnik, zelo vlažna zelena krma, ki je hitro rasla in rastline vsebujejo več vlage). Taka prehrana povečuje litra/o, ne pa kakovosti mleka. S preiskavo vzorcev mleka posameznih krav ugotovimo dejansko stanje. vnetja vimena. Veliko natančneje to ugotovimo. Če analiziramo mleko posamezne krave. Določi se uporabnost mleka za širjenje ter zdravstvena neoporečnost glede bolezenskih klic. Veterinar bi se na osnovi teh podatkov napotil k točno določeni živali in na ta način preprečil, tudi prenos kuživa s krave na kravo. Pridelovalci mnogokrat pomislijo na prevaro, oz. pomoto pri analizah. Tudi to se zgodi kljub skrbi za natančnost zaporedja vzorcev in usklajenost z zapisnikom. Kako je z natančnostjo meritve, če merimo isti vzorec zaporedoma na Mil-koscanu 103 AB. Meritev po mednarodni oceni ne sme odstopati za več kot 0,06 odstotka oz. npr. pri tolšči od 3,40 do 3,46 odstotka. Po stari metodi s kislino je bilo dovoljeno odstopanje od 3,40 do 3,60 odstotka. Podobno je pri beljakovinah na Milkoscanu ter pri mlečnem sladkorju. Točnost je tako 3-krat večja. Med zaporedjem vzorcev istega mleka so razlike lahko do 0,10 odstotka, če je bilo mleko pravilno shlajeno (maščobne grudice). Pri večjih odstopanjih moramo iskati napako. Podobno ni možno dobiti 100-od-stotne ponovljivosti pri štetju bakterij. Napake pri štetju se pojavljajo, če je mleko nakisano in 10.000 razredčene mlečno-kislinske bakterije uničil na 47 stopinj C ogreta hranljiva podloga, s katero zalijemo 10 kapljic tako razredčenega mleka. Ta postopek smo prikazali na predavanjih, kjer so jih organizirale kmetijske zadruge. Delavci laboratorija se trudimo, da bi prešli na označevanje posameznega vzorca s priimkom in imenom s črtno kodi, podobno, kot so označeni izdelki v trgovinah. Tako bi vsak lastnik lahko preveril priimek in ime na steklenički, v katero se bo nalilo njegovo mleko. Na ta način bi preprečili marsikateri dvom o pravilnosti rezultatov analiz. Nalepka bo poelg navedenega vsebovala tudi številko pridelovalca oz. rejca. Če bosta dve kravi oz. dva lastnika z enakimi imeni, bo za spoznavanje dovolj pomnjenje zadnje številke v vrsti petih oz. sedmih številk. Točno kakovost mleka lahko zagotovimo le s petimi meritvami, približno pravilno z dvema meritvama mesečnega povprečja (če ni večjih sprememb v krmljenju in je časovno zaporedje zajelo pravilno vse spremembe). Enkratno vzorčenje je naključno in je v prid tudi vsem zlorabam, posebno če je zbiralnica sredi vasi. Ponekod poštenost je, drugje je pa ni. Jože Rode, diplomirani veterinar Delež strukturne vlaknine v posamezni krmi v primerjavi s srednje kvalitetnim senom (po Piatkovskem in sod.) krmilo relativna vsebnost struk, vlaknine v primerjavi s senom seio(24%-30%SVvSS) 100 slama — zrezana 150 zelena krma do 25% SV v SS zrezana (2—4 cm) 25 dolga (10-20 cm) 50 zelena krma 28%-30% SV v SS zrezana (2—4 cm) 50 dolga 75 zelena krma — 33% SV v SS (ostarela) z.ezana (2—4 cm) 100 dolga 125 travna silaža (zrezana) 2—4 cm) pod 28% SV v SS 50 nad 30% SV v SS 75 koruzna rastlina — zrezana na 1 —4 cm 80—100 močna krma 0 (SV — surova vlaknina; SS — suha snov) Tudi čezmerna oskrba z beljakovinami da le neznaten pozitiven učinek, saj se prekomerna količina amonijaka, ki nastane v vampu, ne more porabiti za sintezo beljakovin, ampak se večina zloči kot urea z urinom. Sklenemo lahko, da je vsestransko usklajena prehrana krav najboljša rešitev, za primerno vsebnost maščobe in beljakovin v mleku. # Franc Pavlin, dipl. inž. živ. :^ Agromehanika Hrastje 52 a 064/324-033, 324-034 MEŠETAR Kakšne so cene v poslovno-servisnem centru Agromehanike v H rastju pri Kranju (telefon 324-033, odprto od 7. do 17. ure? Akumulator 12/36 3.150 SLT Akumulator 12/55 4.480 SLT Akumulator 12/97 7.200 SLT Akumulator 12/135 10.400 SLT Vrtna kosilnica Muraj (štiritaktni motor) 24.000 SLT Vrtna kosilnica Alpina (brez koša, električna) 25.157 SLT Traktor IMT 539 526.000 SLT Traktor ZETOR 52.11.2 (s kabino) 771.281 SLT Traktor ZETOR 52.11.0 (brez kabine) 631.275 SLT Traktor TV 826 393.141 SLT Traktor TV 822 368.790 SLT Vse cene so s prometnim davkom. Prodaja traktorjev TORPEDO po sistemu leasing. Cena TD 55: 996.110 SLT Avto center Vrhnika, tel.: (061) 751-145, 751-296 Odkup lesa — od 18. maja 1992 dalje Nove odkupne cene za lesne sortimente iz zasebnih gozdov fco skladišče GG Bled dolžini 4 m, 8 m dolžini 5 m, 10 m . Smreka v lubju hlodi E hlodi A hlodi B hlodi C hlodi E, A hlodi B, C hlodi E, A hlodi B, C 2. Jelka v lubju 3. Bor v lubju 8.000 SLT/m1 6.500 SLT/m1 5.000 SLT/m1 3.500 SLT/m1 5.000 SLT/m1 3.500 SLT/m1 6.500 SLT/m1 3.500 SLT/m1 8.300 SLT/m1 6.800 SLT/m3 5.300 SLT/m1 3.800 SLT/m1 dolžini 4 m, 5 m dolžina 8 m in več 4. Macesen v lubju hlodi E 7.200 SLT/m > 8.300 SLT/m1 hlodi A 5.850 SLT/m 6.800 SLT/m1 hlodi B 4.500 SLT/m 5.300 SLT/m' hlodi C 3.150 SLT/m i 3.800 SLT/m1 5. Tehnični les I (0 od 12 cm do 18 cm) 3.400 SLT/m1 II (0 od 8 cm do 12 cm) 2.500 SLT/m1 6. Izbrani celulozni les (preležana hlodovina) 2.500 SLT/m1 celulozni les I. 2.100 SLT/m1 celulozni les II. 1.500 SLT/m1 jamski les 1.500 SLT/m1 7. Listavci hrast I. 6.000 SLT/m1 hrast III., II. 3.600- •4.300 SLT/m1 češnja, brest, jesen 2.600- 3.200 SLT/m1 hruška,javor 2.600- -3.200 SLT/m1 bukev II., I. 2.800- 4.500 SLT/m1 bukev III., goli 2.100 SLT/m1 oreh II., I. 3.000- 4.600 SLT/m1 lipa II., I. 2.000- 2.600 SLT/m1 8 Kostanjevi drogovi dolžina do 7 m 3.500 SLT/m1 8, 9 m 4.300 SLT/m1 lOdo 12 m 5.100 SLT/m1 Rok plačila — 8 do 12 dni. Informacije dobite po telefonu 77-361, GG Bled, Komerciala. /O ljubljanska banka I ODMEV V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse. ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja l, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi. Sonček je... in mi smo skuštrani Tisto, kar smo prejšnji teden v Gorenjskem glasu (15. maja 1992) kupili pod naslovom Tema tedna, naj bi bil komentar o ravnanju opozicije v parlamentu. Za pošteno razpravljanje o tem bi pričakovali vsaj kakšno besedo o jabolku spora - pa naj ga označimo za vzrok ali le za povod. Konec koncev določeno težo argumentom opozicije dajejo tudi njihovi deklarirani nasprotniki (npr. M. Potrč). Nič takega nismo zasledili. Tisto, kar je ostalo, je le slabo prikrito sovraštvo. In to tako ihtavo, da kaže že znake amnezije in povsem črno-belega gledanja. Dajte no, gospe in gospodje novinarji, kdo pa je uvedel v našo skupščino "institucijo zapuščanja seje in povzročanja nesklepčnosti?!" Kar naenkrat je poslanec in predsednik skupščinskega zbora, ki je domala leto dni z vsemi sredstvi (povzročanje nesklepčnosti je bilo še najbolje "fer") preprečeval glasovanje o zakonu, ki je dosti pomembnejši kot ta ali ona vlada, postal "trezni poslanci", njegovo svetohlinsko sprenevedanje pa zgledna moralna drža. Zdaj, ko se nekdanji opoziciji otepa njeno lastno ravnanje, naj pa priskočijo na pomoč vesoljni slovenski mediji in prepričajo javnost, da "kar je dovoljeno Jupitru seveda ni dovoljeno volu". Ali z drugimi besedami: Ministrstvo resnice naj razglasi, da so nekatere živali enakopravnejše (prosto po Orwellu). Sedanja oblast in njeni novinarji nimajo nobene podlage za pričakovanje, da jih bo opozicija podpirala - to ne sledi niti iz bistva stvari niti iz ravnanja prejšnje opozicije, saj kdor seje veter, žanje vihar. Za morebitno brezvladje pa je vsaj toliko kriv tisti, ki je zrušil prejšnjo vlado, kot tisti, ki ne potrdi nove. Zato so pozivi v tej smeri v bistvu poziv opoziciji, naj bo pametnejša kot oblast. Kot kaže se je medtem to res zgodilo, saj smo vlado vendarle dobili - čeprav takšno, da doslej še noben komentator ni tvegal svojega ugleda za izjavo, da je bolj "ekspertna, kompetentna, strokovna itd.", kot je bila prejšnja. Kljub želji nekaterih, da bi opozicijo kar "zradirali", je duh demokracije v Sloveniji dokončno ušel iz steklenice in - hvala Bogu - vsebuje več pestrosti, kot je je v zgolj frakcijskih bojih znotraj ene same Partije. Milan Sagadin Župančičeva 39, Kranj Ocena knjige ali obrekovanje! Letos aprila je bila predstavljena knjiga Ivana Jana "Od-strte zavese". O njih je 24. aprila 1992 v listu Gorenjski glas znani zgodovinar Jože Dežman priobčil svoj odmev "Odstrte ali železne zavese". V zvezi z zelo pristranskim odnosom Jožeta Dežmana do pisca, ne da bi kritično in objektivno ocenil knjigo, se oglašam kot bivši partizan in član Društva piscev zgodovine NOB, kajti zgodovinar Jože se preračunljivo obrega ob pisca, Društvo piscev zgodovine NOB in ob ZZB NOV Slovenije. Poglejmo, kaj je že ob uvodu zapisal Jože Dežman, zaradi česar se v prvi vrsti oglašam. "Ob tej intonaciji naj povemo, da je predstavitev Odstrtih zaves potekala pod patronatom Društva piscev zgodovine NOB Slovenije in izvršnega odbora republiškega odbora ZZB NOV Slovenije... Za Janovo knjigo so torej stopili pripadniki partizanske veteranske organizacije..." Logično je, da sta obe organizaciji podprli izdajo take knjige, ki odstira značilnost NOB kot odporne organizacije in partizane prikazuje v uporni vlogi zoper okupatorja in domobrance kot izdajalce lastnega naroda. Te bipolarnosti ne pozna samo slovenska medvojna zgodovina, marveč vsa evropska protifašistična gibanja. Celotni Dežmanov zapis je ena sama želja diskreditirati pisca, recenzenta in obe omenjeni organizaciji, ne da bi se kot zgo- dovinar bolj poglobil v stavke in vsaj v poglavja knjige, ki so napisana strokovno vzorno in v vsakem pogledu oprta na obstoječo obojestransko literaturo, na arhivske vire in na pričevalce. Torej Jožetu Dežmanu ne gre za oceno knjige, marveč za poravnavo osebnih računov s piscem iz preteklih let. Očita, da gradi Ivan Jan svojo zgodovinsko pripoved na naivnem prepričanju pametnega dedka, žali pisca in ga ponižuje z navedbo božanskega kovača Hefaista, ki naj bi bil njegov poklicni kolega, očita mu stvari, ki bi se lahko razčiščevale pred sodiščem, ne pa da bi iz knjige odstiral objektivne resnice obeh sprtih strani. Tudi zase pričakujem odmerek diskvalifikacije s strani zgodovinarja Jožeta Dežmana, zato naj mu kar sam povem, da sem tako kot pisec Ivan Jan občutil breme belogar-dizma in domobranstva na lastni koži in da sem tudi sam po oceni vsevednega zgodovinarja Dežmana nevedni in naivni deček z močno senilnimi simptomi. Spominjam pa se, da sem v mladih letih pasel krave in me omenjeni lahko ponovno pošlje na pašo. Kar zadeva kovače, naj povem, da znajo kovači kovati še kaj drugega od železa, pastirji za pastirovati ljudem in pisati pastirska pisma za današnjo rabo... Zapis Jožeta Dežmana je do vseh, ki so se potrudili, da je knjiga v teh neugodnih časih sploh izšla, globoko sramotilen. Ni se oglasil takrat, ko so domači in tuji petičneži brez knjižnega kluba izdali Črne bukve in drugo pisanje, ni se poglobil vanje, da bi odkril veliko netočnosti in laži o nekaterih pobitih. Nekaj takih laži je razgalil za Loško dolino pokojni Franci Strle, jaz lahko tokrat navedem samo eno takih žrtev, Ivana Petriča iz Cerknice, ki so jo pripisovali partizanom, padel pa je kot žrtev nemške granate, ko so 19. septembra 1943 Nemci vdrli v Cerknico. Menda je v Družini Ivo Zajdela objavljal sezname pobitih duhovnikov in mednje uvrstil duhovnika Henrika Goričana, kije umrl naravne smrti po letu 1960 v Ljubljani. Kot zgodovinar bi bil lahko Dežman kritičen še do druge zamejske literature, ki ni samo polna polresnic, marveč tudi laži in prenarejanj. V zadnjih letih sem prebral precej te literature in spoznal vso tendencioz-nost skrajnih političnih emigrantov, da bi prepričali slovensko javnost o svojem boju za slovenstvo in samo proti komunizmu. Se do danes se niso opravičili za svoje okupatorsko zavezništvo, nas pa silijo na kolena in v katarzo. Naša partizanska stran ne bo nikoli pozabila na zvezo belogardistov z Italijo (nekateri so v sklopu nje videli slovensko katoliško državo), na prisego Hitlerju in bojevanje v SS enotah, čeprav smo jim do zadnjega ponujali sodelovanje in izrekali amnestije. Še pred pobegom pa so 3. maja 1945 na Taboru že tretjič prisegali, in sicer zvestobo kralju in kraljevini Jugoslaviji. Ko dandanes skrajna emigracija in domači ekstremni politiki ter vizio-narji za petdeset let in več nazaj očitajo komunistom in OF vse grehe, naj jih tudi jaz vprašam, zakaj se ne priključijo Šešljevim četnikom v Srbiji, ki se zopet borijo za Karadjordjevičevo krono in si pripenjajo stare kraljeve kokarde... Ker je Dežmanova kritika izziv tudi za recenzenta, pričakujem, da bosta zastavila svoje strokovne ocene, saj sta oba, profesor Ivan Križnar in dr. Boris Mlakar vrhunska strokovnjaka s področja belogardizma in domobranstva. S svoje strani lahko le zanikam številčnost medvojnega domobranstva na Gorenjskem, ki je pri mojih proučevanjih doseglo največ 2.500 članov, ne pa, kot navaja zgodovinar Jože Dežman, 3.500 članov. Mimogrede se Jože Dežman obregne še ob Novo slovensko zavezo, ki ob železni zavesi (le-to kuje ZZB NOV Slovenije, kot trdi Jože Dežman) nadaljuje kri-žarsko-inkvizicijski pohod, zapisano v Delu, da bi s to navedbo nekako ublažil grd izbruh napadov na pisca Odstrtih zaves Ivana Jana. Najostreje protestiram zoper izražene obtožbe obeh organizacij (Društva piscev zgodovine NOB in ZZB NOV), ki sta izdajo knjige Odstrte zavese podprli. V skrbi za partizansko literaturo smo šli v partizansko samozaložbo, da bi lahko ovračali literaturo nasprotnikov, ki je glede na trenutne politične razmere v veliki prednosti. Moramo povedati svoj del resnice v odnosu do drugače mislečih in do poražencev, ki dandanes hočejo postati zmagovalci. V prvi vrsti pa je tako čtivo potrebno mladi generaciji, da bo lažje ločevala ljuljko od pšenice! Tone Kebe POTREBUJETE KREDIT V GOTOVINI ? Seznam namenov, za katere v naši banki lahko najamete kredit, je tako raznolik, da lahko rečemo: "KREDITIRAMO VSE P Seveda je vsak primer nekaj svojega, zato vas vabimo, da konkretne informacije pridobite v eni od poslovnih enot naše banke. Na splošno pa velja: VIŠINA KREDITA: predračunska vrednost, mesečna anuiteta ne sme presegati 1/3 plače OBRESTNA MERA: se spreminja, preračunana za maj 1992 pa znaša 6,74 % ODPLAČILNA DOBA: do 12 mesecev ZAVAROVANJE: poroki DOKUMENTI: potrdilo o višini plače in administrativna prepoved NAČIN IZPLAČILA: kredit se lahko nakaže kna hranilno knjižico ali tekoči račun, ki ga ima občan v naši banki DO 12 MESECEV Gorenjska banka d. d., Kranj CEKIN TRGOVINA TIPKA UGODNO C O M P U MUSIC D.O.O. KRANJ TRGOVINA TIPKA C. ST. ŽAGARJA 34/B. KRANJ TEL.: 217-363 DEL. ČAS OD 9.00 DO 13.00 IN OD 15.00 DO 19.00 SOBOTA OD 9.00 DO 13.00 BARVNI TELEVIZORJI PO NESPREMENJENIH CENAH. NA IZBIRO EKRAN 00 38 CM DO 71 CM. UČENCI GLASBENIH ŠOL! v zalogi metronomi vvittner AKCIJSKA RAZPRODAJA USNJENIH JAKEN DO KONCA MAJA. SPOMLADANSKI MODELI • UVOZ IZ TURČIJE. COMPU MUSIC d...o. C. ST. ŽAGARJA 34/b Charles Webb 26 DIPLOMIRfiNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja Čez deset minut je ga. Robinson že potrkala na vrata, Benjamin pa je ravno z velikima zavesama zagrinjal okno. Po preprogi je odhitel k vratom, in ji jih odprl. Nekaj trenutkov sta samo stala in se gledala, potem pa je Benjamin začel prikimavati. "Vidim ... vidim, da ste jo našli," je dejal. Nasmehnila se mu je in vstopila, pogledala televizor v kotu in posteljo. Z glave si je snela mali okrogli klobuček in ga položila na pisalno mizo ob eni izmed sten. "Torej," je spregovoril Benjamin. Pokimal je, a ni rekel ničesar več. Ga. Robinson je počasi šla nazaj proti njemu. "No?" je re- kla in ga gledala naravnost v obraz. Benjamin je nekaj trenutkov počakal, nato pa dvignil roko k njenim ramenom. Sklonil je glavo, se odkašljal in jo poljubil. Nato je spet dvignil obraz in še enkrat pokimal. "Tako," je zopet rekel in umaknil roko z njenega ramena. Ga. Robinson se je vrnila k pisalni mizi in spustila pogled na svoj klobuk. "Benjamin?" "Ja?" "Sedaj se bom slekla," je rekla, medtem ko je z enim od svojih prstov vleka po robu klobuka. "Ti je prav?" "Jasno," je rekel Benjamin. "Lepo. Ali ... ali ..." "Kaj?" "Mislim, ali hočete, da samo stojim tukaj?" je reke. "Ne vem ... ne vem, kaj bi radi, da storim." "Zakaj ne bi gledal?!" je rekla. "Oh! Seveda! Hvala!" Gledal jo je, kako si je odpela tri gumbe na sprednjem delu obleke, potem pa segla gor, da bi si odpela zgornji gumb na svoji bluzi. Nasmehnila se mu je, ko je z roko drsela dol po sprednjem delu bluze, potem pa se je naslonila na pisalno mizo in segla k nogam, da bi si sezula čevlje. "Bi mi prinesel obešalnik?" je rekla. "Kaj?" Zravnala se je in ga mrko pogledala. "Benjamin, če hočeš še pijače, greva lahko dol in si jo naročiva." "Oh, ne," je rekel Benjamin. "Obešalnik. Prinesel bom obešalnik." Odhitel je k omari in odprl vrata. "Lesenega?" je vprašal. "Kaj?" "Bi radi lesenega?" "Lesen bi bil kar dober," je rekla. "Prav," je rekel Benjamin. Segel je v omaro po lesen obešal- nik in ji ga prinesel. "Hvala," je rekla in ga vzela. "Ni za kaj," je rekel Benjamin. Odšel je nazaj k vratom- M tisnil je roke v žep in jo gledal, kako si slači zgornji del oble* potem bluzo in oboje obeša na obešalnik. ..:( Nenadoma je Benjamin začel zmajevati z glavo. Potegn'^ roke iz žepov in odprl usta, da bi nekaj rekel, nato pa jih $r zaprl. "Ga. Robin...?" "Kaj?" "Nič." Mrko ga je pogledala. "Nič," je rekel Benjamin. "Nič. Ali potrebujete še en o" šalnik?" "Ne," je rekla. Gledala ga je še kak trenutek, nato pa tfjB tisnila krilo vzdol, stopila iz njega in ga zložila. "Bi ti bilo Ia*e.j temi?" je vprašala, medtem ko je nameščala krilo skozi obešal11 in preko lesene prečke. "Ne." "Si prepričan?" "Prepričan sem. Ja." "Bi obesil tole, prosim?" Benjamin je šel prek sobe, da J1 /| vzel obešalnik in ga odnesel k omari. Ko ga je obesil in se ob*fl.^ je spustila kombinežo, ki jo je imela na sebi, da je padla na tla. . je stopila iz nje. Potegnila je pas z nogavicami vred z nog. "Bi odpel modrček?" je rekla, ko se je obračala. "Vaš ... vaš ..." "Bi mi?" i Benjamin jo je gledal trenutek, nato pa nenadoma zmajevati z glavo. Planil je k eni izmed sten v sobi. "Ne!" je kel. "Kaj?" "Ga. Robinson! Prosim! Ne morem!" "Kaj?" ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK htri se začenjajo tekmovanja v slovenskih teniških ligah Močna ekipa Triglava meri v vrh '° soboto in nedeljo bosta odigrana prvo in drugo kolo v prvi in drugi slovenski teniški ligi - Edini zastopniki "Orenjske v najmočnejši ligi so kranjski tenisači. ■ ra"j, 20. maja - Najboljšim slovenskim tenisačem in tenisačicam Pred dobrim tednom ni uspel veliki met in uvrstitev na olimpijske ,8re v Barcelono, vendar pa močna konkurenca med slovenskimi |.ubi obeta, da bomo s časom v Sloveniji imeli še večje število kvantnih igralcev. Kranjski Triglav ima trenutno med najmočnejšimi |8ralci v Sloveniji poleg Barbare Mulej v ženski konkurenci tudi 7*rka Pora v moški konkurenci. Vendar pa predsednik kluba Mi-Ja Kermavnar pravi, da je odlika ekipe predvsem precejšnja izena-*nost vseh ostalih igralcev. > Trenutno je v Teniškem klu-• u Triglav 35 kategoriziranih fralcev, ki bodo v letošnji se-*°ni nastopali v članski prvi in fugi slovenski ligi, v ligi pio-11'rjev in pionirk do 14 let ter v .'8ah pionirjev in pionirk do 12 et' Pod posebno klubsko kate-^rijo štejejo najboljšo slovenji*0 teniško igralko Barbaro j^ulej, na katero so v klubu ze-° Ponosni in ji, kolikor je pač ^°goče, nudijo tudi ugodnosti trening. To pa je predvsem Pastor za trening na igriščih, NnjŠa količina teniških žogic se bodo prve štiri ekipe uvrstile v končnico, ki bo na igriščih teniškega centra Ten ten v Domžalah. . spanng partnerji. JJulej pa se skupaj s *'uba Barbara tenisači - pripravlja na kondicij-*ih treningih pod vodstvom Nfesorja Branka Lojka. . Prvo kolo v prvi slovenski li-I bo odigrano že to soboto, P^go pa v nedeljo. Prav tako z 'Saškimi tekmami začenjajo v ^gi ligi, lige v mlajših katego-Mah pa bodo organizirane je-Seni. Poleg Triglava v prvi ligi |jastopajo še: Branik Maribor, il'ng Slovan, Olimpija Ljublja-Ja. Partizan Medvode, ŠTK e'enje, Univerzale Domžale "t Celje. V vsakem kolu se bo P° šest tenisačev pomerilo v Posamični igri, tri tekme pa bo-^ v dvojicah. Po rednih kolih Za prvo ekipo tenisačev Triglava bodo v letošnji sezoni igrali: Marko Por, Žiga Jan-škovec, Damjan Klevišar, Aljaž Stare, Marko Kavčič, Borut Vrh, Boštjan Mulej in Jan Šorli. Rezerva prve ekipe bo Jure Prosen. V drugi slovenski ligi pa bodo letos za Triglav nastopali: Mitja Skaza, Janez Žezlina, Samo Osabnik, Ande j Udovč, Edi Sodnik, Sandi Weisaisenz, Jure Udovč. Rezerva bo Simon Jesenko. "V klubu je trenutno dovolj kvalitetnih igralcev, le za drugo ligo smo si pomagali z igralci iz pionirske vrste, ki se tudi morajo navajati na težke tekme s starejšimi igralci. V prvi ligi računamo na uvrstitev prav v vrh, na prvo mesto. Vendar pa mislim, da nobenega tekmeca ne smemo podcenjevati. Morda glede na posameznike nismo najmočnejši, gotovo pa imamo najmočnejšo in najize-načenejšo ekipo. Seveda pa tu- Vabila, prireditve ^narodna kasaška tekma - Konjeniški klub Triglav Bled pripravlja nedeljo. 24. maja. na hipodromu "*Tio. Tekma se bo začela ob 15. uri, HloP • V. Stanovnik Lescah mednarodno kasaško otroci do 15 let pa imajo prost Upi country v Črnem vrhu - Mountain bike klub Crni vrh nad Idrijo gorskem kolesarjenju za ^Organizator atraktivnega tekmovanja MBK Črni vrh. Tekmovanje bo to nedeljo, 24. maja, s startom ob jj . Ur' Pre^ Osnovno šolo v Črnem vrhu nad Idrijo. Proga je dolga ....ovanje no ™ uri pred Osnovno šolo v Črner kilometrov, primerna pa je tako za aktivne gorske kolesarje kot Kffeativce. Za start seje moč prijaviti še na dan prireditve med 8. in •'s uro. • V. Stanovnik ufbometni spored - ta konec tedna so na sporedu Tekme v II. republi-?' ligi za moške. Ekipa Peka doma gosti Novo Gorico.Tekma bo v fc~°to ob 19. uri. V ligi kadeti - center Šešir doma gosti Kolinsko Slo-j?11 H.. Sava Kranj pa Akripol iz Trebnjega. Tekma bo ob 16.30 uri. I^deti Peka gostijo Kolinsko Slovan I., tekma pa bo v soboto ob :3() urj Tekma med ekipo Preddvora in Krima bo v nedeljo ob 10. ffif-.V skupini kadetinje center Kranj gostuje pri Primožu, ekipa Petlje prosta, Sava Kranj v soboto ob 18. uri gosti Alples, Planina J^nj pa igra tekmo v nedeljo ob 10. uri z ekipo Krima. • V. Sta-"°vnik fainarski spored- V super ligi bo to soboto, 23. maja, odigrano V. ko-tkipa Trate doma gosti Brdo. Radovljica pa gostuje v Postojni pri yv'ču. Začetek tekem je ob 15. uri. V I. ligi se tokrat obeta kranjski H°boj, saj ekipa Huj gosti Primskovo. Tekma bo v soboto ob 9. uri. V. kola v II. ligi vzhod pa so: Trebeliško - Budničar, Mirna - Čir-b1 Metalna - 5. avgust, Rogovila - Center, Bistrica - Lesce, Ilirija - A. IJ**dnjak, Loka 1000 - Dolomiti, Virtus - Partizan. Zarja je prosta. ekme se začenjajo v soboto ob 9. uri. • V. Stanovnik tpjfki spored - Ekipa tenisačev Triglava v I. ligi v soboto gostuje v l edvodah. v nedeljo pa se bo doma pomerila z ekipo Celja. Tekma m. uri. • V. Stanovnik ^irka in tenis ob zaključku sezone - Rokometaši Šeširja in košarkari-; Odeje Marmorja pripravljajo ta konec tedna slovo od svojih navi-v ev- Tako se bodo v košarkarski tekmi danes, 22. maja, ob 18.30 uri ■ dvorni Poden pomerili v košarki, jutri, 23. maja, pa na teniških »riščih v Poljanah pripravljajo teniški turnir dvojic. Turnir v Polja- se bo začel ob 9. uri, trajal pa naj bi do 17. ure. U • V. Stanov- ih % £*°bus za Radence - V soboto, 30. maja, bo v Radencih Tek treh src. VQeza telesnokulturnih organizacij Kranj organizira avtobusni pre-g? na tek. Avtobus bo odpeljal izpred hotela Creina v Kranju ob 8. Ev ?jutraj. Cena prevoza bo 300 slovenskih tolarjev, prijave pa spregajo na ZTKO Kranj do petka, 29. maja, po telefonu 211-176. • J. bft°me,m spored- V slovenski ligi bodo v nedeljo, 24. maja, ob 16.30 [»m §rali tekme 38. kola. Živila Naklo bodo igrala doma z neposred- tekmecem za visoko uvrstitev s Koprom, ki v zadnjih kolih ne ti0"* najbolje. V območni članski ligi zahod bo igral kranjski Triglav 0J^a ob 16.30 najpomembnejšo tekmo za prvaka z vodilnim Studi-^ iz Novega mesta, ki ima 35. Triglav pa 31 točk in bi se v prime- Mitja Kermavnar, predsednik teniškega kluba Triglav. di druge ekipe računajo, da bi lahko postale prvaki," pravi predsednik kluba Mitja Kermavnar. Pri Triglavu letos niso prijavili na člansko ligaško tekmovanje ženske ekipe, saj imajo le eno tekmovalko, ki bi se lahko enakopravno merila v ligi, Dunjo Jezeršek, na Barbaro Mulej pa zaradi njenih potovanj, pa tudi zaradi ranga tekmovanj, ki ne dosega njene kvalitete, ne morejo računati. "Imamo sicer še mlado tekmovalko Ajdo Klevišar, ki je stara šele šestnajst let, vendar ker so za potovanja in tekme veliki stroški, smo se v klubu odločili, da bo ženska ekipa v ligi nastopila prihodnje leto," pojasnjuje Mitja Kermavnar. V klubu pa zadnji dve leti veliko pozornost posvečajo mladim tenisačem. Tako letos tretjič vpisujejo v teniško šolo, prva generacija najboljših iz teniške šole pa se že vključuje v najmlajše klubske vrste. "Denarja tudi v našem klubu primanjkuje in za mlade, ki se odločajo za tenis, vse več stroškov nosijo starši. Smo pač tekmovalno rekreacijski klub. Včasih je bilo tako, da so re-kreativci v klub prinašali denar, tekmovalci pa uspehe. Sedaj bi radi obnovili čisto dotrajane klubske prostore, kar je pogoj, da lahko klub sploh obstaja, zato denar od rekreativ-cev namenjamo temu cilju. Pri organizaciji tekmovanj, kakršna so sedaj, so naprimer sanitarije pogoj, pri nas pa niti tega nimamo urejenega. Tako upamo, da bomo imeli tudi razumevanje pri Športni zvezi in se bomo že jeseni lotili gradnje zidanega objekta na prostoru sedanje lesene hišice," pravi predsednik kluba. Sicer pa v klubu letos pripravljajo veliko akcijo učenja tenisa tako za otroke kot starejše. Ker v mnogih podjetjih začenjajo s službo šele ob osmi uri bodo v poletnem času organizirali jutranjo vadbo, tečaji pa bodo tudi zvečer. Za učenje tenisa mladih bo poskrbljeno dopoldne, ko bodo pripravili počitniško teniško šolo, sicer pa so na igriščih letos poskrbeli za nov način rezervacije igrišč za člane kluba. Sedaj nimajo več sistema "kartic", kar je mnoge odvračalo od čakanja na prosto igrišče, temveč je igrišča moč rezervirati po telefonu. Po telefonu pa je moč dobiti tudi vse informacije o tečajih in o vključitvi mladih v teniško šolo. • V. Stanovnik ru zmage Kranjčanom še nasmihalo prvo mesto. Jeseničani, ki so dvakrat zapored zmagali, gostujejo pri Braniku v Šmarjah, Alpina, ki je z 9 točkami zadnja, pa igra doma z Vodicami iz Šempasa. V območni mladinski ligi zahod igrajo v nedeljo ob 14.30. Triglav igra doma z Domžalami, Jeseničani gostujejo pri Jadranu v Dekanih, Živila Creina pa igra že ob II. uri s Primorjem na stadionu v Kranju. Gorenjske nogometne lige bodo odigrali jutri in v nedeljo. Člani igrajo jutri ob 17.30. Pari so Mavčiče : Bitnje, LTH : Polet, Lesce : Sportina Bled, Visoko : Sava, Šenčur : Zarica, Creina : Trboje, Podbrezje : Grinta-vec. Kondor : Hrastje. Reteče : Velesovo, Jesenice B : Podgorje, Živila Naklo B : Britof in Tržič : Preddvor. Mladinci bodo igrali v nedeljo ob 9.30. Pari so LTH : Sportina Bled. Sava : Tržič, Zarica : Mavčiče. Alpina : Visoko, Bitnje : Trboje, Šenčur : Živila Naklo in Velesovo : Železniki. V nedeljo igrajo tudi mlajši pionirji. Ob 9.30 bodo igrali Britof : Zarica, Živila Naklo : Visoko in Triglav : Hrastje, ob 11.15 pa Šenčur : Železniki in Sava : Creina. • J. K. Balinarski turnir trojk - Športno združenje 5. avgust in Športna zveza Tržič pripravljata od 25. maja 1992 dalje na balinišču na Ravnah nad Tržičem balinarski turnir trojk. Rok za prijave je 25. maj 1992 do 15. ure, ko bo na balinišču na Ravnah tudi žrebanje. Prispevek za posamezno ekipo znaša 300,00 tolarjev. Tekmovanje velja tudi v točkovanju za ekipno tekmovanje v Delavskih športnih igrah 1992. Vabljeni. • Janez Kikel Konec tedna rally Saturnus V petek in soboto AMZS in AMD Saturnus pripravljata 15. Mednarodni rallv Saturnus. ki ga je FISA po političnih zapletih vendarle uvrstila na koledar mednarodnih aviomoto prireditev. V skupinah A in N bo nastopilo skupaj 110 posadk, med njimi 34 slovenskih. Dolžina proge, ki poteka v prvem delu od Ljubljane preko Kale in Stanežie do Iške vasi in nazaj v Ljubljano, v drugem pa od Ljubljane preko Logatea. in okoliških krajev ponovno nazaj do Ljubljane, znaša kar 733 kilometrov. Skupna dolžina hitrostnih preizkušenj je 278 kilometrov, kar pomeni, da bo rallv med zahtevnejšimi. Sieer pa si lahko obetamo zanimive boje predvsem med avstrijskima posadkama IVitimann - Paterniann (Tovota Celica 4WD) in Baumschlager - Zeltner (Golf G 60), v boj za najvišja mesta pa bodo verjetno posedli tudi Lulik. Kuzmie in še nekateri. • M. G. Tenis Prvi turnir Sokolovu Škofja Loka, 19. maja - Konec tedna je Mini hotel Zorka v Vincarjih pripravil 1. turnir za občinsko prvenstvo v tenisu. Prijavljenih je bilo 34 tekmovalcev, v finalu pa sta se pomerila Sergej Sokolov in Kalman Sočak. Zmagal je Sokolov z rezultatom 2 : 0 (6:2, 6:2). Za tretje mesto sta igrala Izidor Selak in Tomaž Mencinger. Zmagal je Selak z rezultatom 2 : 0 (6:3, 6:1). V tolažilni skupini je bil Igor Kavčič boljši od Marja Thalerja, zmagal pa je z 2 : I (3:6, 6:3, 6:4). • V. S. Naši kegljači odlični na svetovnem prvenstvu Moškim zlato, ženskam srebro Na 19. svetovnem prvenstvu v kegljanju, ki se te dni končuje v Bratislavi, se uspehi naših predstavnikov kar vrstijo. Tako je že v prvi disciplini uspel velik podvig naši moški vrsti kegljačev, ki je osvojila prvo slovensko kolajno in to najžlahtnejšo, zlato. Za ekipo svetovnih prvakov so nastopili: Boris Benedik, Boris Urbane, Franc Kirbiš, Bogdan Hribar, Darko Bizjak in Harry Steržaj. Najboljši posameznik v naši ekipi je bil Steržaj, ki je podrl kar 997 kegljev. Poleg tega, da so naši kegljači za 69 kegljev premagali drugouvrščeno ekipo, so dosegli tudi svetovni rekord. Ekipo sta odlično vodila trenerja Franc Belcijan in Milan Amer. Odlične pa so bile drugi dan tekmovanja tudi naše ke-gljalke. Zaostale so le za reprezentantkami Hrvaške, ki so s svetovnim rekordom osvojile zlato. Naše so si priborile srebrno medaljo s skupaj podrtimi 2652 keglji. Za ekipo pod-prvakinj so nastopile: Šeškova, Grobelnikova, Urbančeva, Gobčeva, Kardinarjeva in Petakova. Reprezentanco pa je vodil trener Lado Gobec. Včeraj pa so se pomerili tekmovalci v dvojicah. Medtem ko Urbancu ni šlo najbolje, pa je bil odličen Darko Bizjak, ki je nastopil z novim svetovnim rekordom skoraj neverjetnih 1017 kegljev. Bizjak in Urbane sta tako po prvem dnevu v igri dvojic podrla 1917 kegljev in sta bila na drugem mestu za nemško dvojico, ter imata tako velike možnosti osvojiti novo medaljo za Slovenijo. • V. S. Povezava planinskih vodnikov Kranj, 20. maja - Med sinočnjo sejo meddruštvenega odbora planinskih društev Gorenjske so sprejeli pobudo odseka za planinsko pohodništvo in vodništvo pri PD Kranj za ustanovitev gorenjske sekcije za planinske vodnike. Za te naloge je namreč usposobljenih več kot 100 članov gorenjskih planinskih društev, vendar jih imajo več v večjih društvih, zlasti v jeseniški in tržiški občini pa jih jim primanjkuje. Glede na to, bo novo ustanovljena sekcija skrbela zlasti za izobraževanje novih kadrov in obnvaljanje znanja vodnikov. Predvidoma jeseni se bodo lotili organiziranja skupnega tečaja za planinske vodnike gorenjskih občin. Odbor je med drugim obravnaval tudi teze za novi pravilnik o planinskih postojankah in poteh. Nanje je imel kar precej pripomb, ki jih bodo gorenjski planinci izrekli na sobotnem posvetu o pripravi pravilnika v Planinski zvezi Slovenije v Ljubljani.• S. Saje Vaterpolo Triglav pred domačimi gledalci V soboto, 23. maja, in nedeljo, 24. maja, bo na letnem kopališču Kranja drugi krog končnice avstrijskega prvenstva. Tokrat bodo nastopile tri avstrijske ekipe in domači Triglav. Trener domačinov Rado Čermelj najavlja tri zmage, saj bo nastopil v najmočnejši postavi. Tekmovanje se začne v soboto ob 18.30 uri s tekmo ATSE : WBC TIROL, ob 19.45 bo srečanje TRIGLAV : DONAU, v nedeljo bo ob 9.30 uri tekma WBC TIROL : DONAU, ob 10.15 uri TRIGLAV : ATSE, ob 15. uri ATSE : DONAU in ob 16.15 uri TRIGLAV : VVBC TIROL. Ljubitelje in navijače TRIGLAVA in vaterpola vabijo k ogledu tekem, saj bodo vsa srečanja, ki jih vodijo kranjski sodniki Ma-rinček, Rakovec, Balderman ter Avstrijec Knoblock, zanimiva. • (J. M.) Druga tekma za državno prvenstvo SČD Raftina Radovljica in veslaški klub Brzica Tržič prirejata tekmo državnega prvenstva v raftingu za pokal Gorenjske, v sklopu rafting pokala Republike Slovenije, ki bo v soboto, 23. maja.na reki Savi. Zbor ekip je predviden od 12. do 14. ure pri TVD Partizan Radovljica, tekmovanje pa se bo začelo ob 15. uri. Nogomet Živila vzdržala v Gorici Nova Gorica, 20. maja - Živila Naklo so v sredo gostovala v Gorici pri SAOP in igrala z neposrednim tekmecem za visoko uvrstitev 0 : 0. Tekma je bila odlična z možnostjo zmage obeh tekmecev, zato je neodločen izid najbolj pravičen. Igra Živil se je spremenila in postala agresivnejša. To je dober obet pred nedeljskim pomembnim srečanjem s Koprom, ki bo v Naklem ob 16.30. Z zmago bi se Naklanci spet približali vodilnim moštvom slovenske lige. Sedaj so z 41 točkami na 6. mestu. Vrstni red: SCI Olimpija 58, Maribor Branik 55, Belvedur Izola 50, SAOP Gorica 42, Eurospekter Ljubljana 41, Živila Naklo 41, Koper 41, Mura 38 itd. • J. K. Mednarodni krst slovenske reprezentance Ljubljana, 21. maja - Slovenska državna nogometna reprezentanca bo 3. junija odigrala prvo meddržav no tekmo v Tallinu z reprezentanco Estonije. Reprezentanca se bo 30. maja zbrala na Brdu pri Kranju, od koder bo 2. junija s posebnim letalom krenila v Tallin. Selektor Bojan Prašnikar je izbral 26 kandidatov za reprezentanco, med katerimi jih je 8, ki igrajo v tujini. Med izbranimi je tudi Kranjčan Matjaž Florjančič, ki igra za italijanskega prvoligaša Cremonese iz Cremone. Prašnikar je med kandidate izbral Srečka Katanca (Samp-doria Genova), Janeza Pateta (Chorintos), Marka Elsnerja (Niča), Matjaža Jančiča (Osnabruck), Džonija Novaka in Darka Milaniča (Partizan Beograd) in Gregorja Zidana (HAŠK Gradjanski Zagreb) Razen teh "tujcev" so v širšem izboru še Simeunovič, Englaro, Zulič, Čeh, Jermaniš in Djuranovič (SCT Olimpija), Dabanovič, Križan in Poznič (Maribor Branik), Galič in Benedejčič (Koper), Ružnič, Per-kat in Tosič (Belvedur Izola), Gruškovnjak (Slovan), Kosič (Svoboda), Gliha (Studio D) in Cvikl (Rudar Velenje). Prihodnji teden bo znanih 16 igralcev, ki bodo odpotovali v Tallin. Kompas organizira poseben letalski polet na tekmo. Dva dneva potovanja in bivanja v Estoniji vključno z ogledom tekme stane 490 mark. Prijave sprejemajo vse Kompasove poslovalnice. • J. Košnjek VELIKA AVTOMOBILSKA TOMBOLA T Športni center Kranj, sobota, 20. junija, ob 14. uri - 4 avtomobili Renault in 150 drugih dobitkov - tombolske kartice po 250.- tolarjev Organizirata: Kolesarski klub SAVA Kranj in Športna zveza Kranj za razvoj športa v občini - ansambli California, F Plus, Planinka - Saša Einsiedler in Dušan Uršič Za bralce Gorenjskega glasa, ki veste, kolikšna je vrednost I vseh dobitkov na Veliki avtomobilski tomboli 20. junija v | športnem centru v Kranju, je pripravljenih 15 tombolskih kartic, ki bodo razdeljene z žrebom med pravilnimi odgovori. Vrednost dobitkov znaša:................................................................ . Kupon na dopisnici z Vašim naslovom pošljite do 3. junija na: GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. LJUDSKA UNIVERZA KRANJ vpis v izobraževalne programe ob delu za študijsko leto 1992/93 v sodelovanju z — EKONOMSKO FAKULTETO LJUBLJANA višješolski program — TEHNIŠKO FAKULTETO MARIBOR višješolski programi POSLOVNA ŠOLA - BUSINESS SCHOOL ELEKTROTEHNIKA STROJNIŠTVO KEMIJSKA TEHNOLOGIJA TEKSTILNA TEHNOLOGIJA GRADBENIŠTVO Prijave in informacije: LU Kranj, telefon 217-481. VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD KRANJ Svet VVZ Kranj razpisuje prosto delovno mesto VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE Pogoji: - visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri - 5 let delovnih izkušenj - organizacijske in vodstvene sposobnosti - uspešno dosedanje delo Posebni pogoji: - osnovno poznavanje dela na PC računalniku Kandidat bo izbran za 4 leta. Prijave z dokazili sprejemamo 10 dni po objavi na naslov: VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD KRANJ, Cesta Staneta Žagarja 19, 64000 Kranj, s pripisom: "Za razpisno komisijo". TEKSTILNA TOVARNA ZVEZDA KRANJ SAVSKA CESTA 46 objavlja LICITACIJO za prodajo osnovnega sredstva FURGON - KAMIONET RENAULT tip - 1000 letnik 1988 Vozilo je v voznem stanju. Izklicna cena 895.000,00 SIT. Licitacija bo v prostorih podjetja v četrtek, 28. 5. 1992, ob 12. uri. Ogled je možen vsak delavnik od 7. do 14. ure. Na licitaciji so enakopravne pravne in fizične osebe. Kandidati morajo pred licitacijo vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene. Plačilo celotne kupnine mora biti izvršeno v 3 dneh po končani licitaciji. Zavezanec za plačilo PD je kupec. ONIKS, p.o. JESENICE razpisuje na osnovi sklepa delavskega sveta podjetja z dne 8. 5. 1992 in v skladu z 41. členom Statuta podjetja prosta dela in naloge DIREKTORJA za štiri leta Kandidati morajo v skladu z 41. členom Statuta poleg z zakonom predpisanih splošnih pogojev, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da imajo visokošolsko izobrazbo - da imajo vsaj 5 let delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj 3 leta na vodilnih delovnih mestih - da obvladajo aktivno vsaj en tuj jezik oziroma dva pasivno - da imajo sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev - da predložijo program dela za mandatno obdobje Kandidati naj pošljejo pisne prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 30 dneh po objavi v zaprtih ovojnicah na naslov: ONIKS, p.o., Razpisna komisija, Jesenice, Spodnji Plavž 6, 64270 Jesenice. SREDNJA TEKSTILNA, OBUTVENA IN GUMARSKA ŠOLA KRANJ Kranj, C. Staneta Žagarja 33 Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole Kranj razpisuje za šolsko leto 1992/93 - za nedoločen čas • vodje tekstilnih programov in učitelja tekstilnih strok. teor. predmetov, • učitelja tekstilnih strok. teor. predmetov, • učitelja matematike, • učiteljev praktičnega pouka v konfekcijskem programu - 6 delavcev; - za določen čas (nadomeščanje delavk na por. dopustu) učiteljev praktičnega pouka v konfekcijskem programu - 2 delavca. Nastopa dela 1. 9. 1992. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh. >3. AVTOSOLA Begunjska 10, Kranj "S> 216-245 ^■8 JESENICE ŠPORTNO DRUŠTVO JESENICE SMUČARSKI KLUB JESENICE Ledarska 4 64270 Jesenice razpisuje prosta dela in naloge 1. PROFESIONALNEGA TRENERJA ZA ALPSKO SMUČANJE za določen čas (1 leto) s polnim delovnim časom. 2. DVA TRENERJA ALPSKEGA SMUČANJA po pogodbi za določen čas - zimska sezona Pogoji: - trener ali učitelj smučanja - enoletne delovne izkušenje - vozniški izpit B kategorije Prednost imajo kandidati z visoko šolo za telesno kulturo. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi na gornji naslov. Vsako drugo soboto med 9.20 in 9 50 je gost Radia Kranj. Gorenjskega glasa ® Droge Portorož na 97,3 MHz popularni Gorenjec ali Gorenjka, ki ga z glasovanjem na kuponih iz časopisa izbirate bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Kranj. V oddaji so doslej sodelovali Andrej Šifrer, Vitomir G<0> in Helena Blagne - na top listi popularnosti Gorenjske so že Franci Petek, Barbara Mulej, Bernarda Oman, Jelko Kacin, Bojan Križaj, Tomo Česen, Miran Šubic in drugi. Gost naslednje oddaje bo tisti, za katerega bo prispelo največ Vaših glasov Za klepet "Dobro jutro ob kavi" predlagam: B glaB g "7 3 Kupon na dopisnici z Vašim naslovom pošljite na RADIO KRANJ, 64000 Kran) v vsaki oddaji bodo izmed prispelih kuponov enega nagradili s kilogramom Barcaffeja DROGA PORTOROŽ ALPETOUfi Turistično hotelsko podjetje Škofja Loka Titov trg 4 b 64220 Škofja Loka V najem oddajamo: 1. Kočo na Starem vrhu ob zgornji postaji žičnice 2. Urejene poslovne prostore v centru Škofje Loke 3. Lokal (možnost biljarda) na kopališču Sora v Škofji Loki Informacije dobite po telefonu 064/620-978, med tednom I dopoldne. ARKA d.o.o. objavlja javno dražbo naslednjih osnovnih sredstev izklicna cena v SLT 1. SIASPRINT - stroj za sitotisk z avtomatskim izlaganjem 70 x 100 cm -850.000 2. Zgibalni aparat - A3 - FKS 3. Zlagalni aparat A4-OCE-29 postaj 4. Bigarica - 70 cm - strojna 135.000 -75.000 -60.000 5. Znašalni (sortirni) aparat A4-LINDAC0 - 50.000 6. Štedilnik (3 plin + 1 elektrika) BIANCO -10.000 7. PEČICA - Gorenje 10.000 Javna dražba bo v četrtek, 5.6. 1992, v Zg. Bitnjah 272,64209 ŽABNICA, ob 12. uri. Ogled osnovnih sredstev bo 4.6.1992 od 15. do 18. ure ali 1 uro pred začetkom dražbe. Kupci morajo vplačati pred začetkom dražbe 5 % pologa. brother STREICHER Ž I V A I N I PIFTI1NI brother B 530 OVVERLOCK neto ATS 4.870 OVVERLOCK STROJ PFAFF - BROTHER - SINGER - EMPISAL - ITD. PRODAJA, SERVIS IN NADOMESTNI DELI ZA VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN 0WERL0CK STROJE VSEH ZNAMK IN VRST CELOVEC (CENTER) 10 OKTOBERSTR 22 TEL: 9943-463-513648 #v v ker je enostavno, ker ob nakupu ne potrebujete gotovine, ker Imate zamik plačila tudi do enega meseca, ker zadostuje le vai podpis, ker lahko kupujete povsod, kjer je oznaka Adut, ker lahko dvigujete gotovino v SKB banki in ker vas čakajo še druge ugodnosti. Majhna kartica — veliko razkošje Z Adutom lahko že kupujete tudi v bližini vašega doma: Merkur, Metalka Trgovina, Metalka Commerce, Napredek Domžale, Univerzale Domžale, Cedam Domžale, Castor Kamnik, Kočna Kamnik, Gramex, Acon Trzin, Azur Kamnik, K&H Mobil Trzin, Zavarovalnica Tilia, Krka Zdravilišča, Tenturs Domžale. Gostišče pri Špomu, Sitar pneumatlc center Kamnik... in drugje po Sloveniji y4 A Prešernov trg 4 68000 NOVO MESTO TelefonAelefax: (068) 26-089 IKIj^UIHI Uročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure °sebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali po plafonu 217-960. 218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporoči-la lahko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave *a torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, *a petkovo številko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami -u$peh bo Vaš! Akcijska prodaja v trgovini KMEČKI STROJ iz Škofje Lo- **• od 21. do 24. maja. Nakladalne in kiper prikolice, trosilci, Jbračalniki in pajki, puhalniki, kosilnice in še in še. Dostava do *0 km brezplačna. Pokličite tel.: 622-575 Bit) Partizan Visoko organizira tradicionalni družinski pohod na ^ožjanco. Odhod bo v nedeljo, 24. maja, ob 13. uri, v primeru slabe-I vremena bo pohod naslednjo nedeljo. Pohod bo izpred Zadružne-& doma na Visokem. modemi intenen SALON POHIŠTVA KRANJ JESENICE « 064/214-564 <&> 064/81-179 222-177 84-091 AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA • gotovinski popusti do 35 % sedežne garniture, regali, kuhinje • prodaja na 3,5 ali 8 obrokov • svetovanje arhitekta, dostava in montaža • NOVO (izvajalski inženiring od ideje do realizacije) delovni čas od 9. -13. in 15. -19. ure, sobota od 9. -13. ure .aViniranp ra_ CEKIN 'XI Agromehanika i& Hrastje 52 a ® 064/324-033, 324-034 ZA UDOBEN IN PRIJETEN DOM PO NAJKONKURENČNEJŠIH CENAH SALON POHIŠTVA Predoslje pri Kranju, tel.: 241-031 Ob 1. obletnici nudimo do konca maja DODATNI 5 % P0P0ST Vabimo vas tudi na ogled likovnih del akademskega slikarja Bonija Čeha! del čas od 12 do 19 ure, sobota od 9 do 13 ure ŠE POSEBNO UGODNO SPALNICE IN KUHINJE Naval beguncev ne pojenja Ljubljana. 21. maja - Po podatkih Rdečega križa Slovenije je *daj v naši državi že nad 48.000 beguncev. Za status je zaprosio že 29.627 ljudi. Med njimi je 2523 otrok do drugega leta Sarosti. V 51 centrih Civilne zaščite je nastanjenih že 14.118 beguncev. Vse kaže, da naval beguncev iz Bosne še ne bo kmalu pojenjal. Po podatkih, ki jih posreduje Urad za begunce republike Hrvaške, v Splitu na odhod v Slovenijo čaka okoli 2500 beguncev iz BiH, v Teslicu pa še nadaljnjih tisoč. V Ljubljani so se včeraj mudili tudi predstavniki UNICEF, ki so se zanihali za življenje begunskih otrok v zbirnih centrih. Obljubili s° tudi pomoč, največ pozornosti pa bodo namenili otrokom tretjega leta starosti. MflU OGLASI ©217-960 APARATI STROJI Prodam "PAJKA" na 4 vretena in ZGRABRALNIK FAVORIT 220, Pra-proše 1, Podnart 6302 Prodam OBRAČALNIK in SEDEŽ za BCS kosilnico, g 723-427 6346 Prodam nerabljen STROJ za šivanje ovratnikov ( katlerco), cena 800 DEM, g 327 375_6349 Zaradi preusmeritve, nujno prodam univerzalno STRUŽNICO, g 215-259_6399 MOTOKULTIVATOR diesel s pri-ključki, prodam g 241-178 po 20. uri_6411 Prodam MERCEDES 11 13, regi-striran in tračno ŽAGO za razrez hlodovine, Janez Razinger, Sr. Do brava 9_6425 Prodam nov barvni TELEVIZOR Gorenje, ekran 56 cm, teletext, 15 % ceneje, g 621-765 6439 ROČNO KOSILNICO, v dobrem stanju in ORALNI PLUG, prodam, g 802 581_ 6451 Prodam rotacijsko KOSILNICO 165 in OBRAČALNIK Favorit 220, Strahinj 64_6452 Prodam STROJ za "rofkati in drobiti" koruzo, g 213-822 6454 MEŠALEC za beton, prodam, g 51-461_6458 Prodam nerabljeno, enoosno 3.5 I, kiper PRIKOLICO, ali menjam za BCS KOSILNICO, g 723-510 6461 Prodam barvni TV AKVAMARIN, v okvari, g 45-147 6480 Prodam SILOREZNICO EPPLE 900, dobro ohranjeno, g 64-103 6483 OVERLOCK PFAFF - entlarico, no vo, prodam, g 215-650 6487 Industrijske ŠIVALNE STROJE, enoigelni, dvoigelni, luknjičarko in entlarico OVERLOCK, prodam, g 069/56-010 _6490 Prodam RAČUNALNIK DAPRO 286 AC ter tiskalnik A 3 format, vse novo, scanner Genius, nov. Cena 1.200 DEM in telefonsko TAJNICO Compur 385, za 150 DEM. g 064/325-727_6497 Prodam IBM PISALNI STROJ, z več pisavami, primeren tudi za manjšo tiskarno. U 064/48-103 TRAKTOR Tomo Vinkovič 420, le-tnik 1988, malo rabljen, prodam, g 872-519 6516 Prodam OBRAČALNIK za BCS Apno 9, Cerklje._6530 Prodam ročno motorno KOSILNI-CO Alpina, g 633-852_6591 Osebni RAČUNALNIK 286s12 AT, nov, prodam, g 242 289 6596 Prodam rotacijsko KOSILNICO RK 165, Demšar, Log 3, Škofja Loka Prodam UNIMOG 411, generalno obnovljen, gozdno opremljen in enoosno PRIKOLICO, 3000 kg. Vi-dic, Mfšače 13, Kamna Gorica Prodam SILOREZNICO EPPLE 800, Golmajer, Ljubljanska 24, Radovljica 6543 Prodam TRAKTOR IMT 539, star dve leti, g 74-859_6559 Prodam čelni NAKLADALEC za Ferguson 539, Poženik 8, Cerklje, g 422-579_6563 Ugodno prodam PC AT tip, g 218-563_65_n Prodam PRIKOLICO za hlode, s hiatom ali brez, g 64-248 6578 Prodam KOSILNICO Benasi in OBRAČALNIK za seno, g 51-113 Črno bel TELEVIZOR Gorenje, ekran 67 cm, malo rabljen, prodam za 150 DEM g 328 313 po 18. uri GLASBILA Prodam glasbeni STOLP in bas KITARO, g 46-036_6357 CR. MATERIAL Prodam cca. 1 kub.m. suhih, hrastovih DESK, debeline 30 mm. g 74 637_6434 Prodam rabljena OKENSKA KRILA in rabljene macesnove ROLETE, g 242 149_6477 Prodam suhe smrekove OBLOGE (opaž), raznih dolžin in širin, g 64-103_6482 Prodam 100 kvad. m. STIROPORA - debeline 4 cm g 212-710 6523 Prodam novo strešno KRITINO Dravograd, Beleharjeva 18, Šenčur 6556 Prodam BETONSKI MEŠALEC, uporabljen za eno hišo in nekaj gradbenih elementov, g 801-626 KLINKER, 2 x pečen za fasade, rdeč, prodam. 1 kos/26 SLT, g 50-702_6562 Prodam smrekove PLOHE, debeli na 5 in 8 cm, g 64 032 6576 IZGUBLJENO Na relaciji Hrastnica-Osovnik Go vejek je izgubljena zlata VERIŽI CA, najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi, Demšar, Groharjevo naseljen 6400 Penzion ZAPLATA Tupaliče 32, PREDDVOR Tel.: (064)45-038 išče delavce z ustreznimi kvalifikacijami in smislom za gostinstvo za naslednja dela: 1. RECEPTOR — redna zaposlitev — zaželena vsaj V. stopnja šolske izobrazbe — pričakuje se usposobljenost za izvajanje agencijskih poslov — zahteva se znanje 2 tujih jezikov (nemščina, angl., italij.) — zaželene delovne izkušnje v turizmu 2. DVA KUHARJA ali KUHARICI — redna ali honorarna zaposlitev — ustrezna kvalifikacija — zaželčene delovne izkušnje 3. TRI NATAKARJE ali NATAKARICE — redna ali honorarna zaposlitev — ustrezna kvalifikacija — zaželene delovne izkušnje 4. DVE KUHINJSKI POMOČNICI — redna ali honorarna zaposlitev — zaželene delovne izkušnje 5. DVE ClSTILKI - SOBARICI — redna ali honorarna zaposlitev Za vsa dela OD po dogovoru in v skladu s prizadevanji in delovnimi rezultati. Pisne ponudbe na naslov v 8 dneh, dodatne telefonske informacije dnevno od 17. do 19. ure. MONITOR, d.o.o. podjetje za proizvodnjo in uvajanje računalniške opreme potrebuje STROKOVNEGA SODELAVCA za pomoč pri servisiranju in vzdrževanju strojne in programske opreme na območju Jesenic in okolice. Od sodelavca pričakujemo, da ima vsaj višjo izobrazbo elek-tro ali računalniške smeri, izkušnje s področja osebnih računalnikov, aktivno znanje angleščine, da je komunikativen in ima uglajen nastop. Pogoj je tudi vozniško dovoljenje in odslužen vojaški rok. Delo je honorarno, kasneje je ob uspešnem sodelovanju možna tudi stalna zaposlitev. Vabimo vse, ki jih tako delo zanima, da pošljejo pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naš naslov: Monitor, Kidričeva 41, Jesenice, do 30. maja 1992, ali se oglasijo na telefonskih številkah 064/861-331 in 82-883 vsak dan od 7. do 15. ure. KUPIM Kupim OSEBNI AVTO do DEM,® 66-355 2.000 6360 Kupim ZEMLJO za vrt, g 323-116 KUPONE za brezplačne oglase GORENJCA, kupim g 633-488 Smrekove suhe, mizarske COLA-RICE, PLOHE in 8 ali 10 cm prizme, kupim, g 725-254_6455 Zazidljivo PARCELO, gospodarsko poslopje ali kmetijo, kupim. Šifra: ŠK. LOKA KRANJ 6498 SESTAVLJIVE LESENE STOJNICE Int.: ARCUS, d.o.o. Kranj tel.:324-958 326-074 50-145 fax:242-663 Kupim smrekovo g 41-100 HLODOVINO. 6520 Kupim STANOVANJSKO PRAVICO za enosobno stanovanje, relacija Radovljica Bled, g 79-916 Kupim TELIČKO simentalko, staro deset dni, g 74 846_6539 Kupim suhe, borove ali smrekove PRIZME PLOHE, 10 cm, g 421-664 6580 Prodam ohranjeno BMX KOLO, g 324-317_6429 Prodam VESPO 200 E, letnik 1983, g 422-266_6468 Prodam AVTOMATIK Tomos-Rog in ČELADO, g 632-109 6491 Prodam TORI cross enduro g 49 460_6508 Prodam dirkalno KOLO Pinarello. g 218-013 6532 NOVA POLETNA KOLEKCIJA^ fer/ \m LOKALI V Centru Kranja NAJAMEM pro stor za trgovino, g 221 027 6383 V centru Kranja KUPIM prostor, primeren za trgovino. Ponudbe z navedbo lokacije, velikosti in cene pošljite na uredništvo Glasa. Šifra: JUNIJ 92_6384 V najerrToddamo dva PROSTORA po 14 kvad m. primerna za pisar no ali manjši prodajni prostor. In formacije od 25. 5. dalje, od 7. do 10. ure dopoldan na g 324-978 Prodam ali oddam LOKAL v centru mesta Kranja, g 064/217 918 Oddam LOKAL, 35 kvad m., za ka kršno koli trgovsko dejavnost, v centru Radovljice, g 74 130, Bo jan 6442 ŠANK, dolg 5 m, sestavljiv iz 4 de lov, nov, zelo ugodno prodam, g 68 763_6488 Oddamo POSLOVNI PROSTOR, v velikosti 40 kvad m., centralno ogrevan, s telefonom, primeren za pisarne predstavništva Center Kranja Šifra: KRANJ 6558 Vhiši oddam prostor za PISARNO in mirnejšo OBRT, g 213-628 in Prodam dirkalno KOLO Bottecc-hia. g 327-089_6415 Prodam motorno KOLO BT 50 S, nevoženo, cena 1.800 DEM, g 324 318_6542 Dirkalno KOLO Suresee, colum bus okvir, številka 59, g 65-790 Poceni prodam KOLO midi, pony, g 328 062_6567 Prodam PONY KOLESA, po ugod ni ceni, g 211 811 6568 Prodam AVTOMATIK A 35 L, letnik 10/1990, g 422 404 6577 g 213 629 6589 Najamem prostor za trgovino, ok. 50 kvad m., v okolici Kranja, g 311 080, po 20. uri 6593 LOKAL v centru Kranja oddam takoj v najem 45 + 20 m\ Prodam tudi nekaj UVOŽENE KOZIV -TIKE in BIŽUTF.RI-JL. J Želite DELATI v sodobnem ZAVA ROVALNIŠTVU. Vaš zaslužek J8 lahko odličen. Informacije na 422-760_6456 Honorarno DELO dobi simpatičn« ženska ali dekle, za delo v lokaluv Kranjski Gori, možnost brezp'3" čnega bivanja, Šifra: KRANJŠK£ GORA_647« Gostinski lokal, na Bledu išče d6' kle ali fanta za DELO za šankom I v strežbi, g 78-861 od 19. do M ure 648], Iščemo izučeno ŠIVILJO, iz oko1'' ce Radovljice, za šivanje na naše^ domu, g 78-965, interna 241 od 9 do 12. ure in od 16. do 19. ure. „ 6492 Iščemo TRGOVKO za honorarn" delo v trgovini na Bledu, @ 78-965, interna 241 od 9 do 12. ur« in od 16. do 19. ure_649j Iščem honorarno DELO. wk 325-011_6499! Avstrijsko gradbeno podjetje ZA POSLI več NK in KV DELAVCEV, | različnih profilov. Prošnjo z doka*' pošljite na : 9010 Klagenfurt, 01* Postrestante Austrija, Priložite 2" ATS za manipulativne stroške.___I Zasebno podjetje išče mlajše 0^' LAVCE in DELAVKE, začetniki honorarno, kasneje redno Šifra: Mfj TA_66j9 Išemo več PLESKARJEV in oddamo SLIKOPLESKARSKA DELA, 1 formacije na g 41 -638 gSgg Kava bar PRIMADONA redno HA POSLI več simpatičnih, mladih j marljivih deklet za strežbo, hran* in stanovanje lahko v hiši, OD P? dogovoru, g 43 402_6590 čimprej vzamemo v najem hiad"' no KOMBI VOZILO, za temperatu; ro do + 10 stopinj, voznika z i*P|' tom B kategorije, kličite na % 211-744, vsak delavnik od 7. do ŽIVALI JARKICE rjave stare 8 tednov "n tik pred nesnostjo, prodam. FujaJ1, Hraše 5, Smlednik, g 061/627^02» Prodam dvoletno pol noriško K^ BILO, Skumavec, Zgornje Laz^SO.^ Prodam KOZO z dvema kozličk0' ma, starima 3 mesece, Gorice^ pri Radovljici Prodam brejo KRAVO, Florjan^ Zg. Gorje 20_63&i Kupim KRAVO pred telitvijo, 802-042_63f£ Prodam KOZO, dobro mlekarie0' g 46-489 637U prodaja uvoženih avtomobilov Kranja POSREDNIŠKO PODJETJE d.o.o. |^ Janka Puclja 9 Kranj ^ Tel.:064/325-38T Fax: 064/325-981 Cenjene stranke obveščamo, da posredujemo pri prodaji rabljenih vozil vseh znamk, ter uvoženih avtomobilov znamke OPEL, FORD, RENAULT. Vsa vozila so opremlja s katalizatorjem. V račun vzamemo vaš rabljeni avto. V zalogi SUZUKI SMVIFT 1.3 GTI, rdeče barve, B 5, CLIO (možnost nakupa na kredit ali leasing). Odkup vozil RENAULT 4, in 5 ter ZASTAVA, GOLF. Prodam brejo TELICO, Janez Dor-nik, Podhom 12, Zg. Gorje 6376 Prodam dva PRAŠIČA po 100 kg, g 79 619_6380 Prodam KRAVO po izbiri in 3 leta staro KOBILO, vajeno kmečkih del, Smokuvč 23, Žirovnica 6386 Prodam 10 tednov stare PUJSKE in MOTOR AVTOMATIK A3L, Rant, Podbrezje 59_6389 BIKCA, simentalca do 80 kg, za rejo, kupim, g 061-527, zvečer 6396 Prodam TELIČKO in prvo KOŠ-NJO, Jerič, Glinje 10, Cerklje, g 421-823, popoldan 6405 PSE mladiče pasme špringel ŠPA-NIJEL, odličnih staršev, ugodno prodam, g 47-532_6413 ROTVVEILER mladiče, poceni prodam, odličnih staršev, g 41-493 Prodam 8 tednov stare JARKICE in enoletne KOKOŠI, Žeje 15, g 70-311 6435 KO UGASNE ŽIVLJENJE, POKLIČITE A ISDIC POGREBNO />«VA/J PODJETJE NOVA VAS 17 64240 RADOVLJICA Tel.: 064/73-365 s? prevozi, upepelitve, pogrebna oprema, novo: prekopi v stari loki naroČila in informacije po telefonu Prodam 212-036 KOZO z mladičen, g 6440 Prodam KRAVO simentalko, Jere-ka 17, g 723-565_6445 Prodam PRAŠIČKE, težke 35 kg, Kovač, Zalog 30, Cerklje, g 421-028_ 6447 Prodam enoltne KOKOŠI za zakol ali nadaljnjo rejo, Bajd, Snakovška 37, Križe_6464 Prodam eno KOŠNJO, v bližini letališča in kupim BIKCA simentalca, starega 14 dni, g 422-610 Prodam KRAVO 7 mesecev brejo in KOZO z mladiči. Breznica 26, Žirovnica. 6494 Ljubiteljem živali oddam 7 tednov starega mladiča, pasme DOGA. g 421-157_6495 Kupim teden dni starega TELETA simentalca. g 802-224_6500 Kupim tri PUJSKE do 20 20 kg, za nadaljnjo rejo. g 403-034 6506 Prodam KRAVO po teletu. Polšica 20, Zg Gorje. 6509 Prodam KOZO z mladičkom, g 801-479_6517 Prodam 8 tednov staro TELIČKO simentalko. Prebačevo 23, Kranj. PURANE stare 1 mesec, lahko na-ročite na g 064/222-304 6525 Prodam TELICO tik pred telitvijo in KRAVO po izbiri, v 9. mesecu bre-josti, Golmajer, Ljubljanska 24, Ra dovljica 6541 Mlado ŽIVINO, vzamem na pašo, g 44 129, zvečer_6549 Prodam KOZO z mladiči ali brez, in MLADIČE za zakol, Javornik 5/A, Kranj_6550 Prodam KOBILO, staro 6 let, pri-merno za šport ali zamenjam za goved, Milje 26_6553 Kupim TELETA, težkega 120 kg, g 49-203_6554 Bele PIŠČANCE, primerne za nadaljnjo rejo, prodam, Stanovnik, g 65-546_6569 Prodam 7 tednov staro TELIČKO, g 64-379__6570 Prodam 10 KOKOŠI, 1 leto stare, za zakol, g 421-711_6572 Prodam PAPIGE: skobčovke, nin-fe, HRČKE, in KANARČKE, ter kletke, g 76-342, po 15. uri 6599 Dobijo se JARKICE. Golniška 1, Kokrica, Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica VINKA KIMOVCA Hrastje 176 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej pa se zahvaljujemo gospodu župniku iz Hrastja, zvonarju gospodu Vidicu, GD Prebačevo - Hrastje in pevcem. Ohranite ga v lepem spominu. Vsi njegovi Šenčur, 16. maja 1992 V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar nas je tragično zapustil JANEZ DOLENC Prostor odmerjen ti bil je pri kraju, kjer skozi travo se veter potegne in zemlja domača počiva s teboj. Vsi njegovi Bitnje, 8. maja 1992 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Sektorja logistike FRANC SOVA rojen 1932 Od njega smo se poslovili v torek, 19. maja 1992, ob 17. uri na pokopališču v Žabnici. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tržnih komunikacij JOŽE ŠTULAR rojen 1934 Od njega smo se poslovili v torek, 19. maja 1992, ob 16. uri, na pokopališču v Bitnjah. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta in starega očeta JANEZA BOGATAJA Bolticovega ata iz Reteč pri Škofji Loki se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki so nam v dnevih naše bolečine pomagali, izrazili sožalje, podarili cvetje, darovali v druge namene ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, vsem pevcem, govorniku za poslovilne besede, zdravstvenemu osebju UKC Ljubljana - travmatološki oddelek in pogrebnemu podjetju Navček z Visokega. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki so karkoli dobrega storiti zanj. Vsi njegovi Reteče, Sora, Grenc, Šk. Loka, 18. maja 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in sestre ROZALIJE ZAVRL roj. Juran se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku Brglezu za opravljen pogrebni obred, pevcem iz Stražišča in vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Labore, 12. maja 1992 OPRAVIČILO Pri zahvali Tončke Jakšič je prišlo do neljube pomote. Zahvala gre tudi gospe Robič. ZIVINOZDRAVNIK Dr. ALEXANDER RABITSCH BOROVLJE / FERLACH Waldstrasse 13, tel. 9943-4227-2720 ORDINACIJA ZA MALE ŽIVALI pon. - pet od 16 - 18. ure in po dogovoru. Hišna lekarna odprta pon. - pet. od 8. - 12. ure in od 14. - 18. ure. ZAHVALA Tiho mirno si zaspal, utrujen ob bolečin. Ob boleči izgubi našega dragega VIKTORJA NAROBETA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih dneh. Za nesebično pomoč se iskreno zahvaljujemo dr. Borutu Beleharju, osebju bolnišnice Jesenice - oddelek kirurgije, dobrim sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebna zahvala sodelavcem kolektivov Cestnega podjetja Kranj, Astre Kranj, Iskra-Tel Kranj, Osnovne šole Davorin Jenko Cerklje, Vrtca Cerklje, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, zvonarjem, praporščaku, pevcem in trobentaču, duhovnikoma in pogrebniku za lepo opravljen pogreb. Vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in njegov grob zasuli s cvetjem, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njegovi Grad, 15. maja 1992 ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete MARIJE DOLINAR roj. Elorjančič iz Škofje Loke se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala sosedi Jelki za nesebično pomoč med boleznijo. Zahvaljujemo se tudi Gasilskemu društvu Stara Loka, ing. Humarju za denarno pomoč, uslužbenkam ZZZS Škofja Loka, sostanovalcem stolpnice na Partizanski c. 45, župniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat hvala! Vsi njeni Šk. Loka, Kranj, Šenčur, 13. maja 1992 ZAHVALA Ob smrti našega očeta JANEZA LIKARJA iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, govornici za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljen pogreb. Vsi njegovi Debeni, Dolenčice, Kovski vrh V SPOMIN Zaspala si mirno, utrujena od bolečfn. za teboj ostala je praznina, a v naših srcih bolečina. Ob prvi obletnici smrti naše drage IVANKE PRIMOŽIČ Hvala vsem, ki se je z ljubeznijo spominjate! Vsi njeni Žiri, 15. maja 1992 ZAHVALA Za vedno nas je zapustila naša draga mami TONČKA PESTOTNIK rojena Vidmar Od nje smo se poslovili v najožjem družinskem krogu. Iskreno se zahvaljujemo za izredno skrbno nego in pomoč dr. Tomažu Terčonu in osebju doma oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi! Hčerka Biba llršič, vnuk Gorazd z Marto in vsi njeni. Kranj, 19. maja 1992 V SPOMIN Najtišjo pot si smrti šla naproti v življenju nisi iskala hrupne slave. vpeta si bila v svet umetnosti in |||*»*** 9mB znanosti. m mSS umrla sama si, ko smrt ti strla je peruti. Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila ZALKA MUBI Hvala vsem, ki je niste pozabili, ji prižigate svečke, poklo- nite cvetje in postojite pri njenem preranem grobu! Mami Jožica, oče Egidij, sestra Urška in stara mama Otoče, 22. maja 1992 SLOVENIJA IN SVET Prva stopnica do Evropske skupnosti Deklaracija o sodelovanju med Slovenijo in EFTO, evropsko cono svobodne trgovine, podpisana v sredo na Islandiji, pomeni začetek privajanja Slovenije za sodelovanje in vključitev v Evropsko gospodarsko skupnost. Deklaracija, v islandskem glavnem mestu jo je v imenu Slovenije podpisal podpredsednik vlade dr. Jože Pučnik, v imenu Efte pa trgovinski ministri Avstrije, Švice, Švedske, Finske, Norveške, Liechensteina in Islandije, Slovenije sicer ne postavlja v najbolj ugoden položaj, vendar ji priznava uvajalni status pred začetkom pogovorov z Evropsko gospodarsko skupnostjo, najprej o pridruženem članstvu, nato pa o članstvu. Slovenija je dobila enak položaj kot Bolgarija in Slovenija, vendar boljšega kot baltske države. Efta bo nadzirala uresničevanje pravne države, človekovih pravic in pravic manjšin, vendar je po oceni Efte Slovenija tu najdlje, zato je edina od novih držav na ozemlju bivše Jugoslavije podpisala deklaracijo. Pomoč bo predvsem strokovna in svetovalna, saj mora Slovenija marsikaj spremeniti v svoji zakonodaji in številna področja prilagoditi evropskim standardom. Slovenija je naredila prvi korak pri vključevanju v evropske gospodarske integracije. Pomembnejši jo še čakajo. Eden takšnih je napovedan sprejem Slovenije v Evropsko banko za obnovo in razvoj. To so napovedali Britanci med obiskom predsednika slovenske zbornice Ferija Horvata v Londonu. Velika Britanija bo junija odprla ambasado v Sloveniji. Sporazum z Madžarsko Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in madžarski zunanji minister dr. Geza Jezsenskv sta na Ptuju podpisala meddržavni sporazum o odprtju šestih mejnih prehodov med državama. Madžarskega gosta sta včeraj sprejela slovenski predsednik Milan Kučan in premier dr. Janez Drnovšek. Gost iz Madžarske, po izobrazbi zgodovinar, je v predavanju v Cankarjevem domu v Ljubljani povedal, da moramo obnoviti tradicionalno, vendar pretrgano sodelovanje med malimi državami Srednje Evrope. Stike je grobo prekinil razvoj dogodkov po prvi svetovni vojni. Učinkoviti trgovski stiki lahko premostijo politična nasprotja. Pogovori o beguncih Včeraj, koje bil na Dunaju pogovor o problematiki beguncev iz Bosne in Hercegovine, je Slovenijo obiskala italijanska ministrica za imigracijo Margarite Boniver. Pogovarjala se je s predstavniki ministrstev, republiške uprave za zaščito in reševanje in Rdečega križa. Obisk je bil pomemben, saj bi Italija lahko veliko pomagala pri reševanju begunske problematike v Sloveniji, bodisi z odprtjem meje za begunce iz Bosne in Hercegovine ali z denarno pomočjo. K pomoči beguncem je v sredo pozval tudi papež Janez Pavel II. Dejal je, da je to drama, ki jo Evropa po II. svetovni vojni še ni doživela. • J. Košnjek Zernatto pisal Drnovšku Koroški deželni glavar dr. Christoff Zernatto je pisal predsedniku slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku. Zavzel se je za tesneje še gospodarsko sodelovanje in sodelovanje ter medsebojno obveščanje pri reševanju energetske in ekološke problematike. Deželni glavar predlaga tudi podpis sporazuma o pravočasnem medsebojnem obveščanju in pomoči v primeru nesreč. Koliko {e vreden tolar Prvič Dan slovenskih letalcev Podjetniški tečaj: Na tečajni listi Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov veljajo od 29. maja naprej: nakupni prodajni Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA 100 ATS 100 DEM 100 LIT 100 CHF 1 USD 713,3922 5020,0000 6,666,6 5466,2780 80,9575 721,9188 5020,0000 6,7462 5531,6120 81,9252 Poslastica bo letalski miting Središče dogajanj bo, zaradi tradicije, preverjene organizacije in vrhunskih rezultatov, lesko letališče. Jutri se začenja I. državno prvenstvo v jadralnem letenju, za tekme vadijo padalci, 6. junija popoldne pa bo v Lescah in nad njimi letalski miting. Lesce, 22. maja - Slovesna otvoritev I. slovenskega državnega prvenstva v jadralnem letenju bo jutri, 23. maja, ob 10. uri na leškem letališču. Pokrovitelj prvenstva je predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan, katerega prehodni pokal že čaka zmagovalca, kasneje pa se bo selil v vitrine tistih klubov, iz katerih bodo zmagovalci. Prvenstvo bo trajalo do 2. junija, do takrat pa bo skušalo 24 slovenskih jadralcev opraviti, odvisno od vremena, čim več preletov. Organizacija bo izključno v rokah Leščanov, z izjemo domačina Boštjana Pristavca, ki je službeno zadržan, pa bodo nastopili vsi najboljši vključno s sedmimi člani leškega kluba, med katerimi bo tudi "povratnik" Janez Pintar. Razen njega bo- do za Lesce jadrali Miha Thaler, Ivo Šimenc, Tone Čerin, Pavel Ahčin, Boris Kranjc in Boštjan Oblak. Padalci prav tako vadijo na letališču, tokrat pod pokroviteljstvom slovenske teritorialne obrambe, ki jo bodo junija zastopali na svetovnem vojaškem padalskem prvenstvu v Granadi v Španiji, s Hit Casinom pa so dobili tudi dodatnega sponzorja. Začenjajo pa se tudi priprave na prvi Dan slovenskih letalcev, ki bo 6. junija, na dan rojstva Edvarda Rusjana. Tega dne bo v Lescah velika letalska prireditev z mitingom, razstavo in celovitim prikazom dejavnosti slovenskih letalcev vključno s policijskimi in vojaškimi enotami. • J. Košnjek Ljubljanska borza: Zaradi seminarja v Portorožu torkove dražbe ni bilo, že prihodnji teden pa bodo začeli trgovati tudi ob sredah in dražbe bodo tako trikrat na teden. Za dodatni dan so se odločili, ker bi radi na borzo privabili čim več trgovanja. Od obsega trgovanja pa bo odvisno, če bodo dražbe ob sredah tudi poleti. ... Na četrtkovi dražbi je tečaj državnih obveznic prve izdaje ostal 113,1-odstoten, pri državnih obveznicah druge izdaje pa je s 75,5 padel na 73,6 odstotka. Lastnike je zamenjalo le 400 lotov državnih obveznic prve izdaje in 907 lotov obveznic druge izdaje. Več prometa je bilo z obveznicami Gorenja in Lesnine, nekaj prometa je bilo tudi z blagajniškimi zapisi Banke Slovenije v tuji valuti, tečaj je ostal enak, 50.20 tolarja za marko. Po seminarju v Portorožu je torej na borzi vladalo zatišje. Povezovanje Makedoncev na Gorenjskem Ustanovitev društva v Kranju Kranj, 22. maja - Jutri dopoldne bo v kranjski občinski stavbi ustanovna skupščina Makedonskega kulturnega društva Kiril i Meto-dij. Kot so povedali predstavniki iniciativnega odbora, je ob kulturnem delovanju osnovni namen društva, da bi se njegovo članstvo čimbolj povezalo z domačini. Na Gorenjskem živi okrog 1700 Makedoncev, od tega več kot pol v Kranju in okolici. V menjalnicah so bili v četrtek, 21. maja, ob 12. uri tečaji naslednji: marke šilingi nakupni prodajni nakupni prodajni Gorenjska banka Kranj 51,30 53,65 7,25 7,60 Abanka Kranj 52,20 54,20 7,28 7,60 SKB Kranj 52,10 53,90 7,40 7,65 Hida lj. tržnica Ljubljana 52,40 53,60 7,25 7,65 Otok Bled 52,10 53,90 7,40 7,65 Aval Bled 52,40 53,60 7,35 7,60 Slov. hran. in pos. Kranj 52,20 53,70 7,35 7,60 Partner Kranj 52,10 53,90 7,40 7,65 KZ Sloga Kranj 52,60 53,70 7,32 7,60 Geoss Medvode 53,00 53,80 7,40 7,80 (nakupni za 100 lir odkupuje po 6,760 in prodaja po 7 tolarjev) Življenje v izseljeništvu ni enostavno, je med drugim poudaril Gligor Kalinov, predsednik iniciativnega odbora. Prav zato si že nekaj časa prizadevajo za ustanovitev Makedonskega kulturnega društva, s katerim bi ublažili izseljeniško usodo svojih ljudi in dosegli sožitje z domačini. Od letošnje pomladi sicer deluje takšno društvo v Ljubljani, ker pa dobra tretjina od približno 5000 Makedoncev v Sloveniji prebiva na Gorenjskem, so se odločili za ustanovitev samostojnega društva v Kranju. Osnovna oblika dela Makedonskega kulturnega društva Kiril i Metodij bo združevanje v sekcijah na osnovi interesa članstva. Tako naj bi v Kranju imeli, kot je naštel Ilija Dimi-trijevski, glasbeno, folklorno, likovno, gledališko, literarno, športno in družbenopolitično sekcijo. Organizirati namerava- Državno prvenstvo ostrostrelcev Kranj, 21. maja - Zadnjo majsko soboto bo na strelišču v Crngrobu pri Škofji Loki 1. državno prvenstvo v streljanju z ostrostrelno puško. Prireditev pod pokroviteljstvom republiškega štaba TO Slovenije bo organiziral pokrajinski štab TO za Gorenjsko. Ta štab tudi sprejema prijave tekmovalcev po telefonu 222-471 do vključno 22. maja 1992. Na tekmovanju bodo streljali z vojaško puško pripadniki teritorialne obrambe, delavci ministrstva za notranje zadeve in vojaški častniki v rezervi. Drugi udeleženci, člani strelskih in lovskih družin, bodo tekmovali z orožjem po prosti izbiri. • S. Saje Spoznavni večer kmečke mladine Cerklje - Aktiv kmečke mladine Cerklje vabi jutri, v soboto, ob 21. uri v dvorano zadružnega doma Cerklje na spoznavni večer kmečke mladine iz kranjske in škofjeloške občine. Za prijetno razpoloženje bo poskrbel ansambel Monroe band.# C. Z. jo tudi dopolnilni pouk makedonskega in slovenskega jezika, knjižnico z makedonsko literaturo in pravoslavne cerkvene obrede. Razen tega imajo v programu organizacijo pravne in solidarnostne pomoči za člane, obveščanja javnosti in pretoka informacij z matično domovino ter prireditev ob makedonskih nacionalnih praznikih. Eden takih praznikov je tudi 24. maj, dan utemeljiteljev slovanskega krščanstva sv. Cirila in Metoda. S tem praznikom so povezali ustanovno skupščino društva v Kranju, je pojasnil dr. Krste Pop-Stefani-ja, ki bo na svečanosti 23. maja ob 11. uri v kranjski skupščini bo on spregovoril o osebnostih obeh svetnikov, po katerih društvo nosi ime. Predstavili bodo tudi programske usmeritve in statutarna določila, po razpravi in sprejemu ustanovnih dokumentov pa izvolili organe društva. Srečanje bodo sklenili s krajšim kulturnim nastopom mladih članov. Obenem bodo omogočili vpis v članstvo društva in izpolnjevanje ankete o dejavnostih. • Stojan Saje Vsi se ne strinjajo s preobrazbo obrtniške banke Kranjska občina ni potegnila vsega denarja Kranj, 21. maja - Sedem ustanoviteljev Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj se ne strinja s preobrazbo v delniško družbo. Kranjski izvršni svet je iz banke dvignil le obresti. Sedem ustanoviteljev Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj se ne strinja z njeno preobrazbo v delniško družbo, za kar so se odločili na skupščini pred tednom dni. Dušan Repič, Erika Rakar, Eric Tomas, Marina Bahovec, Jan Knific, Janez Avsar in Ingo Paš (dosedanji minister za turizem) so to pisno sporočili vsem ustanoviteljem. Vesti, daje kranjska občina potegnila ves denar iz Slovenske hranilnice in posojilnice niso točne, nam je danes povedal Peter Smuk, ki začasno vodi hranilnico, in dodal, da so dodatna preverjanja pokazala, da zahtevka tudi neuradno ni bilo. Podpredsednik kranjskega izvršnega sveta Peter Orehar pa je povedal, da so današnja preverjanja pokazala, da je izvršni svet dvignil le obresti, tudi revalorizacijske in da je tako v hranilnici ostalo približno polovico denarja, ki so ga plasirali tja. • M. V. Plačilo za delo in/ali preživetje? Bled, 21. maja - Društvo za vrednotenje dela Slovenije iz Kranja je včeraj in danes na Bledu priredilo posvetovanje na temo Plačilo za delo in/ ali preživetje. Tema je zelo aktualna, saj bili tudi strokovnjake iz Italije. realne vrednosti plač padajo že nekaj let, stališča glavnih pogajalskih partnerjev, ki naj bi uredili to področje, pa so še vedno neusklajena. Organizator si je srečanje zamislil tudi kot zbliževanje stališč zbornice, vlade in sindikatov o določbah tarifnega dela kolektivne pogodbe, medtem ko naj bi strokovnjaki v sodelovanju s predstavniki podjetij in zavodov, ki imajo več pratičnih izkušenj, poskusili vsaj izhodiščno izoblikovati plačni sistem za bližnjo in nadaljnjo prihodnost tja do leta 2000. K posvetovanju so pova- Prvega dne so udeleženci prisluhnili temam o aktivnosti vlade kot pogajalskega partnerja pri oblikovanju plač, o plačah po kolektivni pogodbi v sosednji Italiji, o sistemu dohodnine v Sloveniji, o novejših pogledih na plače in o terminologiji v plačnem sistemu. Danes pa so udeleženci za okroglo mizo govorili o plačnem sistemu kot osnovi za dogovor med pogajalci in se nato skušali dogovoriti o skupnih izhodiščih za plače, nekakšnem socialnem paktu. Izredno UGODNO! VMerkurjevih prodajalnah z gradbenim materialom CEMENT v vrečah Salonit - Anhovo SAMO 480 SLT. Z Merkurjevo kartico zaupanja pa že za 456 SLT. Cene so z davkom! i V PRILOGI, KI BO IZŠLA V GORENJSKEM GLASU 2. JUNIJA, BODO PREDSTAVLJENI GOSPODARSTVO, TRGOVINA, OBRT, TURIZEM IN GOSTINSTVO V RADOVLJIŠKI OBČINI. ŽELITE SODELOVATI TUDI VI? POKLIČITE NAS PO TELEFONU 218-463 IN OBISKALI VAS BOMO!