^jetska zveza se dosledno zavzema za STO. Kdor voli njene lito-li parske sovražnike, voli proti STOi
VOLI
'NEVI
iani i
VOLI
gen
sveto"
V MILJAH
v Trstu, Dolini, Repentabru, Zgoniku, Nabrežini
DELO
GLASILO KO.ISUAISTll Ali IMKTEJE S. T. O.
itanov-----
nizmOVLJENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 179
TBST, SREDA 7. MAJA «»52.
CENA 20 LIR
*IKI
i
kvin - 19.
:ert I
22' >koj v začetku volilne ;a odi*je se je izkazalo, da te-mlajiiropaganda italijanskega jtlističnega in tito-lipar-nski 1'Pendentističnega bloka in uitikomunizmu. Že prve Kult *abko volivci opazili, da pripreti italijanskimi nacio-vioht jn tito-liparji-indipen.
' nek podzavesten spora-i želi osredotočenju vseh na-) Akina Komunistično partijo, feni»1' 1(0 očividno pozabljajo Falst^ebojno polemiko.
imo si n. pr. propagando ) na ''Parsko - indipendenti-val. ti bloka. Ta blok se ude-22i ‘v°lilne bitke brez kakrš-I. 4i,°li konkretnega upravne-folitičnega programa. Ti-i V1 niso razen svojih kan. , ' 49:v sploh objavili upravne-ann t8rama. ki s0 Sa vsaj na 30o’ ■ volitvah prepisali od val.’ «I gredo na volitve le z ča|fl »Dol s kominformistič-321, 'to kolono», nočejo pa lvljati o upravnih proble-™sK'er vedo, da imajo precej ; na na glavi. Tito-liparji-in-na •entisti, ki se repenčijo s yalf 1 geslom o «kominformi-val. :.°t glavnemu sovražniku» na ikdar več pod Italijo», °i da «Vidali prodaja Trst na ?•
italijanski nacionalistični lO.OOto «dokazuje» «protiita-na won komunistov in pre-,1. V*’ da so komunisti za pri. '■34; ‘cv Trsta k Jugoslaviji, se v tej deželi razmere na lenile. Torej za vso to tok? čredo prodajamo Trst '7 šot0 Itallji, kot pravijo ti-in njihovi cucki, marveč 14.30'ugosiaviji, kot trdijo Bar. sl n njegovi sateliti od mi-loi. Ho socialdemokratov,
0750^slasno Pa oboji kričijo, ^stavijamo sovjetsko pe-°no in na koncu prihaja ,raza tudi njihova propali^’ da... prodajamo Trst..
^ 'Z tega razloga nam PQ-jasno, da sami naši so-t- 1'ki ne vedo več, česa bi gorr'z'H, da bi odvrnili ljud, jev,0(l nas. Zato pa so zečeli '«*>« demokristjanski za. jStifki lepiti po zidovih na-v ®esta lepake s strašili, ki '' i'h bili vajeni gledati za fi d Mussolinija in nacilaši-6 okupacije. Kmalu bodo n drugi rekli, da smo po-vaniiK kega živega otroka, kot 30; n°va navada.
^^ .bomeni, da so naši so-lki brez argumentov. In iE'j'j.zuak paše moči. Poglejmo K"‘Darje-indipendentiste, te 7 iLn,e’ ki nimajo niti pogu-7 2; Ustnih delani.
VOIIIVO ZBOROVANJE TOV. BOZZE XA TRGE PERUGINO
Voliti komunistično listo
pomeni voliti za ustanovitev STO
Tov. Weiss in Malalan sta podčrtala načelno in dosledno borbo Komunistične partije za interese prebivalstva - Komunisti so naj zvestejši prijatelji italijanskega in jugoslovanskih narodov, najboljši Tržačani
dejanj.
ijy -—. Dekleva je v Do-9 jrejal, da je pripravljen na

v >.	‘"»i ud jc pripi d v ljcn n»
| L*ištvo celo s hudičem. In o c* bi bila njihova «načel-3 ; ; Nekaj takega more iz* 31 'ati le človek, ki ne ve, °Če ali pa človek, ki ve, e PrCd ljudsko sodbo ne n skriti kot z ogabnim pak. kPM. in tako zavezništvo c euii z domobranci, četni-lj n° roko, belogardisti, ti-) ’ k> so bili za «provincia *ana», ki so se šli pokla-vS|Mussoliniju v Rim in so Rainerju in njego-' l,i "Adriatisches Kiisten-j Titofašisti in njihovi m' s® na vse načine prete-da bi dokazali, kako Tlte‘ Prodaja Trst Italiji», Kfi p ko Pozabljajo na co-■ jn’ ki ie del STO, na Tito-tiabičeve izjave, na gla-^tlokrivce sedanjega stanja -y sTnierikance. Oni napada-\Zo ^'.Propagandi Sovjetsko j.’ ebino velesilo, ki brani so proti «Iratelančni i*Ve' °ni so celo opustili vsa-C Polemiko z italijanski-atpg nisti’ ker vsa njihova
lrotiL-nda mora biti vprežena . n k°munističen voz. Oni na svojo čast, na i%0 1 50 j h od gospodarja aljih Pre*'i. na zločine, ki so l40 Medsebojno skuhali, na (<j5u,^;rohico človeškega do-Kato Va in poštenja. fi> pr.Pa $e tito-Iiparji v Trstu *' Pro teguiej° toliko. Pustili •W® r°ke italijanskim na. 0^je ,otn- Osredotočili so vse %iuS'le na podeželje, da bi lje# rosničiti «etnično barantaj jim bomo prepreči-tU0 Se dobro zavedajo, kot ,lskirnrePreČili Pleb'scit itali-il'vejj"; šovinistom v Trstu.
na-i se da za nami sto-6z ^ . ska zveza in računov ti n^marja ne bo mogel de-^Dne Cn beden «janjček» v <V*čHik- koritu s titovskimi $ v Trstu.
K. SISKOVIC
V nedeljo je bilo na trgu Perugino volilno zborovanje na katerem je kot dobrodošel gost govoril župan Bologne tov. Doz. za. Zaradi njegove prisotnosti je bil trg kljub slabemu vremenu napolnjen z ljudmi, ki so z zanimanjem in navdušenjem sledili izvajanjem vseh govornikov.
Zborovanje je otvoril pristaniški delavec in dosedanji občinski svetovalec Mario Gec, ki je v kratkih besedah dejal, da Komunistična partija predstavlja vse poštene delovne ljudi, vse žene, ki se vsak dan borijo za svoj obstoj in za izboljšanje življenjskih razmer Zato pa voliti komunistično li. sto pomeni voliti za boljše življenje, za mir in napredek, pomeni voliti za težnje velike večine našega ljudstva.
Kot prvi je spregovoril popu. laren Henrik Malalan, ki je v slovenščini orisal stanje našega mesta in našega ozemlja, ki ga označuje vedno večja be. da. Zato bo vsak glas, oddan za protikomunistične stranke pomenil glas za nadaljevanje sedanjega obupnega stanja. Vsak pošten Tržačan, ki ljubi svoje mesto, svojo zemljo, ki ni klonil in ne bo klonil pred sovražniki našega mesta, bo volil komunistično listo, t.j. za preporod in oživitev naše pokrajine. Glasovati za italijanske šoviniste, pomeni glasovati za plebiscit, s katerim se hoče De Gasperi po predhodnem .sporazumu s Titom polastiti našega mesta. Glasovati za tito-liparje pa pomeni glasovati za plebiscit, ki ga hoče uprizoriti Tito na podeželju, da bi ga lahko jutri z vso svojo oholostjo zahteval zase. Zato morajo Tržačani, Slovenci in Italijani voliti proti barantanju, proti Titu in De Gaspe-riju, za ustanovitev STO.
Za njim je govorila dosedanja občinska svetovalka Laura Weiss, ki je v svojem nagovoru povedala, da se vse proti-
komunistične stranke zbudijo iz svojega dolgoletnega spanja le v trenutku, ko se bližajo volitve. V tistem trenutku začenjajo obljubljati vse mogoče, da bi preslepile naivne ljudi. Komunistična partija pa je vedno na bojnem položaju, se stalno bori za interese prebivalstva. Zaman nam eni in drugi pravijo, da smo protiitalijansko in protislovensko usmerjeni. Titopendentisti pa nam pravijo še za nameček, da smo protitržaško usmerjeni. Mi komunisti smo vedno dokazali in dokazujemo, da smo najboljši Slovenci, najboljši Italijani, najboljši Tržačani. Mi
smo najzvestejši prijatelji italijanskega in jugoslovanskih narodov in najpristnejši Tržačani.
Ko je začel svoj govor tov. Dozza, ga je zbrano občinstvo burno pozdravilo. V začetku je ugotovil, kako se je v Italiji menjal položaj. Povsod v severni, srednji in južni Italiji se opažajo vidni znaki vedno večjega odpora proti demokristjanski politiki. Nepregledne množice ljudi, ki so jih demokristjani 18. aprila 1948. preslepili, se danes približujejo levičarskemu gibanju in predstavljajo velikansko silo, ki bo prej ali slej popolnoma spre-
menila značaj Italije. In to se bo kmalu zgodilo, je dejal tov. Dozzi ob burnem odobravanju poslušalcev. Na ta način zgleda, da demokristjanom ne bo služil niti sleparski sistem vezanih list.
Dozza je nato omenil vse u-spehe, ki so jih demokratične občine v bližnji republiki i-mele za časa svojega upravljanja. Vedno so protiljudski elementi dejali, da komunisti ne bodo znali upravljati občin. Kljub temu prav občine, ki jih upravljajo socialkomunist; so brez deficita, medtem ko i majo velikanske deficite občine, ki jih upravljajo demo-
POSLEDICE NENARAVNEGA ZAVEZNIŠTVA
Povečuje se odpor baze
proti tito-liparskim voditeljem
Kako so voditelji SDZ zagotavljali, da se ne bodo združili s tilovci, ker med njimi leži senca ugrabljenega Uršiča - «Katoliški glas», Santinovo glasilo v slovenščini prepričuje svoje ljudi o potrebi «skupnega nastopa»
V svoji pretekli številki smo ugotovili, da na bazi štirih tako-zvanih slovenskih skupin, ki so se združile v enotno protikomunistično in protislovansko fronto, vlada velik nemir.
«Demokracija», «Katoliški glas» in «Primorski», ki so v veliki zagati, saj se še niso niti posušile besede, s katerimi so se obmetavali in si marsikaj grenkega očitali, skušajo prepričati svoje bralce, da gre za «obrambo slovenstva». To geslo pa je le slepilo za naivneže, ki se čutijo narodnjake, a ne vidijo, da sledijo ljudem, ki jim je slovenstvo deveta briga in se pehajo le za stolčke, kot so delali ve* dno. Tudi za časa fašizma voditelji «obrambe slovenstva» niso podajali častnih izjav in so bili «internirani» v... hotelih, od ko-
SOLIDARNOST CONE A S TOLMINSKO
V nedeljo zjutraj so Tržaški odbor za pomoč prizadetim po snežnih plazovih na Tolminskem, Zveza enotnih sindikatov ter dolinski občinski enotni odbor odposlali zadnji pošiljki na Tolminsko. Kam j on nabranega in kupljenega blaga, vsega skupaj 20 velikih zavojev, sta spremila v Jugoslavijo tov. Marij Grbec iz Trsta in občinski zastopnik iz Doline g. Hrvat Urh.
Odpošiljka dolinske občine je vsebovala naslednje predmete: kuhinjsko posodo, porcelano, kovine, rabljene obleke, perilo, čevlje, 21 kg volne za pletenje ter 76 kg raznovrstnih tkanin; skupno 451 kg.
Pošiljka Tržaškega odbora pa je vsebovala 126 kosov raznovrstnega rabljenega blaga, 24 parov rabljenih čevljev, 17 moških srajc, 105.50 mt. flanele, 10 parov moških nogavic, 5 parov moških hiač za delo, 9 kompletnih oblek, 9 volnenih moških maj, 5 puloverjev, 3 volnene odeje, 35,60 mt krepele, 36 kosov ženskega spodnjega perila, 5 parov ženskih nogavic, 36 brisač, 60 mt opale, 7 ženskih volnenih maj, 5 parov ženskih nogavic, 6 bombažnih otroških srajc, 68,10 mt pikve-ta, 17 volnenih maje, 12 parov otroških gumijevih copatk, 15 parov otroških spodnjih hlačk, 7 parov hlačk, 16 mt. zephira 5 parov nogavic, 7,50 mt volnenega blaga, 36 glavnikov, 120 zavojčkov igel, 10 rokelov sukanca, 251 kosov raznovrstne kuhinjske posode in mnogo drobnejših gospodinjskih potrebščin.
Vse omenjeno blago sta tr-pomoči v Tolminu, katera je žaška odposlanca izročila okraj, ni komisiji za razdeljevanje tudi obljubila, da bo tržaški in dolinski odbor obvestila o poteku razdeljevanja.
Tako so slovensko in italijansko prebivalstvo našega me.
sta, dolinski in miljski občani konkretno pokazali svojo solidarnost s Slovenci, ki so bili v pretekli zimi težko prizadeti. od neurja.
Naši ljudje se ne izneverjajo svojemu internacionalističnemu čutu. Oni vedo, da le bratstvo in vzajemna pomoč med narodi lahko reši človeštvo pred novimi katastrofami.
Na 2. in 3. strani objavljamo pregled uspehov dolinske demokratične uprave.
der so jih pošiljali celo domov na dopust.
Toda razen tega se na terenu ljudje zavedajo, da stoji za skupnim nastopom titovskih in lipovskih voditeljev nekaj zelo zagonetnega.
Lani je naš list ugotovil, da se na vodstvu SDZ dogajajo čudne reči. O tem je celo megleno pisala «Demokracija», ki je namignila na neke agente, ki skušajo sejati razdor med člani SDZ. Ti agenti so delali za titojašiste, ki so jih najeli, da bi na en ali drugi način «prepričali» vodstvo o nujnosti povezave z njimi. Ko je, naš list pisal o tem, je «Demokracija» odgovorila, da vse to ne odgovarja resnici in da o kakem zavezništvu s titovci ni niti govora, češ da med SDZ in Babičevo OF leži senca ugrabljenega urednika Uršiča.
Ko so se lani začele priprave na volitve, se je zopet začelo šušljati o zavezništvu s titovci. Takrat so se voditelji SDZ in titovci tudi pogajali. A vse je šlo po vodi, ker je baza enih in drugih odločno odklonila vsako povezavo. Letos pa jim je to uspelo po marčnih dogodkih. Toda na terenu se odpor proti temu zavezništvu ni zmanjšal. Zelo so o-gorčeni slovenski klerikalci z baze, kljub temu da skuša «Katoliški glas», glasilo škofa Santina v slovenščini prepričati svoje ljudi, da je ta skupen nastop «prepotreben» za «obrambo slovenstva». Toda tudi don Sturzo v Italiji je skušal zaradi «obrambe italijanstva» spraviti v en sam koš fašiste, monarhike, demokristjane in vse druge satelite. Da bi voditelji slovenskih klerikalcev okrepili to svojo tezo, pišejo celo, da izobčenje iz Cerkve ne velja več za titovce
Na vsak način pa se voditelji vseh štirih skupin zavedajo, da jim preti velika nevarnost, t. j. da jih volivci ne bodo poslušali in da jim bodo obrnili hrbet. Saj se vsakemu poštenemu človeku gabi ta nenačelnost, ki dokazu-
je, da marsikateremu ni znano, kaj je politična čast.
Prav posebno ogorčenje vlada v štirih podeželskih občinah, ker so eni in drugi odstranili iz svojih skupnih list ljudi, ki so do sedaj veljali za vodilne osebnosti in so v svojem prepričanju bili vsaj iskreni in pošteni. Prišli so na vrsto «novi» ljudje, ki zastopajo linijo «skupnega nastopa». Lahko rečemo torej, da v SDZ in SKSZ so prevladali titovski agenti, ki so se na eden ali drpg i način poaz stili vodstva teh skupin. O Ton-čičevi skupini ni treba tratiti besed: saj je bilo vsem jasno, da predstavlja titovskega trojanskega konja v vrstah «demokratičnih» Slovencev. Ti «novi» ljudje pa bodo morali delati končno račune z volivci. In pri tem naj pričakujejo marsikakšno iznena-denje.	S. NOVAK
kristjani in njih sateliti. Tako je navedel, da ima rimska občina 11 milijard deficita, neapeljska prav toliko, torinska 900-milijonov, firenška 600 milijonov, medtem ko ga ni i-mela v času demokratične u-prave.
V zaključku je tov. Dozza pozival Tržačane, naj volijo za mir, delo, najbolj poštene ljudi, komunistično listo.
Zborovanje je zaključil tov. Gec. ki je ponovno pozval Tržačane naj volijo za uresniče nje njihovih teženj, za spoštovanje mirovne pogodbe, za ko nec kolonialnega stanja.
JPirimorski"
laže na debelo
V soboto zvečer so titofaši-sti prišli k Sv. Ani, da bi uprizorili nekak volilni shod. Demokratično prebivalstvo jih je tako izžvižgalo, da so jo morali zelo urno popihati z vso svojo «komoro» plačanih aktivistov. Drugi dan so pa na «Primorskem» napisali, da je «odgovorni urednik «Dela» izjavil: «Da, mi smo za Italijo». Najprej moramo ugotoviti, da našega odgovornega urednika Rudolfa Blažiča sploh ni bilo pri Sv. Ani in da zato ni mogel kričati: «Da, smo za Italijo!» Drugič pa Dušan Kodrič, ki je bivši odgovorni urednik našega lista, je vprašal Štoko, ko je govoril, ali je toliko pogumen, da bi pred javnostjo ponovil Titove besede «Italija, ni lahko dobe Trst». Stoka ni na to vprašanje zinil niti besedice. Le drugi dan je »Primorski» objavil debelo laž, namesto da bi povedal resnico. Pričakujemo, da bo «Primorski» objavil popravek k tej svoji vesti, če imajo njegovi glavni, odgovorni in navadni uredniki še količkaj časnikarske časti.
KDO PRODAJA TRST ITALIJI
«'JW/U'Uft4iI .
JJUA.s
Objavljamo posnetek «Primorskega», v katerem so morali tržaški titovci objaviti Titovo izjavo, s katero je uradno ponudil Trst De Gaspariju. Tržaški tilovci nočejo odgovoriti na vprašanja, ki jih jim st a vi j a naše prebivalstvo v zvezi s to izjavo. Izogibajo se vsakemu odgovoru. Tako se je v soboto pri Sv. Ani izognil odgovoru tudi Štoka, ki so ga ljudje vprašali, če ima toliko poguma, da bi ponovil besede svojega poglavarja. V zvezi s to Titovo izjavo so liparji v «Demokraciji» 14. septembra 1951. pisali, da je «nejasna« in niso proli njej nikoli protestirali, ker so že sklepali zvezo z Babičem. Eni in drugi se strinjajo s temi besedami, ker hočejo smrt našega Ozemlja. Zato so šli skupno v London, zato nočejo povedati, kdo je plačal stroške njihovega potovanja, zato nočejo povedati, zakaj so šli k Daviesu, kL je lani predlagal «rešitev» tržaškega vprašanja na podlagi «etničnih črt», ki jih je Babič pred odhodom iz Londona potrdil
Slovenci! Ne pozabimo nikoli tega. To nam dokazuje, kdo prodaja Trst Italiji, kdo hoče odrezati naše podeželje od mesta s priključitvijo k Jugoslaviji, kdo odobrava priključitev polovice STO, t. j. cone B k Jugoslaviji!
Titofašisti so v Lonjerju hoteli izvesti provokacijo proti tov. Vidaliju
Kako je potekel dogodek - Titofašisti so že vnaprej pripravili provokacijo - Uspeh zborovanja tov. Vidalija in Katre
V nedeljo popoldne je bilo v Lonjerju najavljeno volilno zborovanje naše Partije, na katerem sta govorila tov. Vittorio Vidali in tovarišica Slava Cebulec . Katra, ki sta pred številnimi poslušalci .razkrin kaia provokatorsko vlogo titola šistične bande, ki se skuša vedno in tudi sedaj v volilni kampanji poslužiti najogabnejšili laži, sleparij in metod, da bi odvrnila od sebe nevarnost ponovnega dotalnega poraza. Ti-tofašistični izmečki človeške družbe pošiljajo okrog nepod pisana grozilna pisma, pošii ■ jajo svoje zagrizene agente po družinah, ki dobivajo podpore po v NOB padlih sorodnikih ali pa invalidnine, po km e
tijah, ki imajo svojo zemljo preko meje.
Pred zborovanjem, ki je vse. stransko uspelo, pa so titofašisti uprizorili eno izmed svojih neštetih provokacij. Tov Vidali je šel z nekaierimi to varisi po lonjersk; cesti in se z njimi razgovarjal. Nenadoma ga je nek titofašb:. ki je bil za njim, opsoval. Tov. Vidali se je obrnil in šel k skupinici titofašistov, ki so secteli na ne kem zidu. Ker je takoj spoznal človeka, ki ga ja opsoval, ga je tov. Vidali vp-ašal, kaj je rekel.
Ta je ponovil nekaj nerazumljivega. Zato mu je tov. Vidali dejal, da je podlež, ker kriči ljudem za hrbtom nerazumlji-
ZÀKAJ SE PROTIVIJO
Titofašisti kričijo na vse grlo: «Dol z londonskim mešetarjenjem, kjer se brez nas odloča o naši usodi!» — Oni ne protestirajo proti sleparski londonski konferenci, ker nočejo barantanja. Ne, saj so njegovi pobudniki. Protestirajo le zato, ker jih v London niso povabili, da bi lahko URADNO prispevali k zaključku kravje kupčije z našo usodo. Ce bi bili proti vsakemu barantanju, bi se njihova delegacija, ki je šla v London pomagat mešetarjem, zglasila na edinem poslaništvu, ki zastopa ZSSR, pobornico u-stanovltve STO. Sli so le k Angležem in Amerikancem, ki so glavni krivci sedanjega o-bupnega stanja na STO in na noben način nočejo spoštovanja mirovne pogodbe z Italijo.
KAKŠNA RAZLIKA?
Babič, ki noče povedati, kaj je delal za časa NOB na Ko-zari in zakaj ve tamkajšnje prebivalstvo marsikaj o njem, je na dan Prvega maja na njegovem stadionu, ki je stal preko 300 milijonov lir, dejal: «Zato je nujno potrebno, da se delavski razred zave svoje vloge vodilnega in najbolj borbenega faktorja...» — Liparji pa so v «Demokraciji» napisali:	«Naš
program hoče iz delavca naj-
M
prej narediti spet človeka, ki bo imel pravico misliti z lastno glavo...» — Naj sami bralci presodijo, kje tiči razlika med Babičevimi besedami, da naj se delavci «ZAVEDO» svoje vloge, in liparjevim pisanjem, da naj «najprej postanejo ljudje». Razlike ni nobene. Eni in drugi smatrajo delavca za NIŽJO VRSTO živih bitij, katerim naj bi oni ukazovali. Saj ni nič čudnega. Sedaj so zavezniki In ti ljudje, ki tako smatrajo delovnega človeka, ki je milijon-krat boljši od njih, naj bi še nadalje varali naše ljudstvo?
PLEBISCIT
Istega dne je Babič dejal-«Hotel bi... poudariti, da ta volilna bitka ne bo lahka, pa da ima rezultat teh volitev lahko veliko važnost za bodoči razvoj dogodkov v zvezi s tržaškim vprašanjem». — Babič je končno v meglenih besedah povedal, kar mi trdimo, t. j. da skušajo demokristjani in tito-liparji napraviti iz teh volitev nekak «plebiscit», po katerem

naj bi Trst šel pod Italijo in podeželje pod Jugoslavijo. Zato so eni in drugi tako besni proti komunistom, ki jih razknn-kujejo. Zato titofašisti ne napadajo več niti italijanskih nacionalistov, marveč le komuniste. Zato pravijo, da predstavljajo komunisti za njih «glavnega sovražnika», kar trdijo tudi italijanski šovinisti. Ali ni morda Dekleva v Dolini dejal, da so oni pripravljeni na zavezništvo celo s hudičem? Vse na liniji najnovejših Babičevih izjav o «etničnih načelih», v Trstu noče ponoviti.
PREKINIL JE MOLK Po daljšem molku se je v «Primorskem» že zopet oglasil tudi D. H., ki se sramuje podpisati svoje članke s polnim i-menom. On piše: «Monopoliza-torji tržaškega javnega življenja odrekajo Slovencem pravico zem». Da, D. H., to je fašizem! Tida tega fašizma so krivi tvoji zem! Toda tega fašizma so tvoji sedanji gospodarji, Angleži in Amerikanci, na katere tako
rad pozabljaš, ko gre za krivice proti Slovencem. Ce ne bi bilo okupatorjev na STO in če bi se ustanovilo STO, kot ga dosledno zahteva Sovjetska zveza, danes v Trstu in v coni B, kjer prevladujejo tvoji somišljeniki, ne bi bilo takega stanja. Ne meči krivde na senco, ko pa imaš pred seboj živega človeka, ki povzročuje to senco. Saj brez podpore okupatorjev se noben italijanski šovinist ne bi tako repenčil, kot se repenči. In goreč prijatelj okupatorjev si tudi ti, D. H., s svojimi somišljeniki, oz. «nemišljeniki». In tudi ti si krivec stanja, v katerem se nahajajo Slovenci.
ZANIMIVO PRIZNANJE
V uvodnem članku «Demokracije» 2. t. m. beremo: «Mislimo, da smo jo (versko načelnost) Slovenci dovolj jasno pokazali takrat, ko je bilo to zvezano s krvavimi žrtvami, takrat, ko je it. vojska brez strela izročila svoje orožje ter je s tem odločilno pripomogla komunizmu, da je prevladal v naših krajih». — Torej ljudje okrog «Demokracije:» pravijo, da so za časa vojne pokazali svojo «versko načelnost», ko je bila «zvezana s krvavimi žrtvami». Kaj hočejo reči s tem? Ali se morda sklicujejo na čase domobranstva, belogardizma, četnikov itd.?
ve psovke, in ga pozval, naj mu v obraz razumljivo pove, kaj hoče. V tem se je ta pre-napetež skupno s svojo skupinico ljudi hotel vreč; na tov. Vidalija, a nek tovariš je provokatorje odbil. Skupinic i vokatorje odbil. Skupinica policijo in obtožila tovariša Vidalija, da je napadel njihovega kompanjona. Tov. Vidali pa se ni dotaknil nobenega.
Po zborovanju se je k tov. Vidaliju približal policijski inšpektor, ki je dejal, da mora z njim v Bazovico, ker ga je nekdo obdolžil «napada»! Skupno s tovarišem Vidalijem je moral iz istega razloga v Bazovico na policijo tudi tov. Bruno Pahor iz Lonjerja. «Tožilec» je bil isti, ki je psoval tov. Vidalija, nek Pecchiari,
Vsa zadeva se je, torej, končala na policiji v Bazovici, kjer je tov. Vidali lahko dokazal, da se nobenega ni dotaknil.
Zato pa je policija po popolni razložitvi zadeve spustila tov. Vidalija in Pahorja.
Vsekakor naj nam bo ta primer- kot dokaz podlosti titofašistov. Oni so v naprej organizirali to provokacijo, da bi mogli na en ali drug način škoditi tov. Vidaliju. Tokrat so hoteli, da bi ga policija aretirala, ker jih preveč bolijo besede, s katerimi jih pred vsem svetom tev. Vidali raz-krinkuje. Oni vedo, da je tov. Vidali povsod znan kot tisti, ki zadaja največje in najbolj občutene udarce titofašizmu. Zato pa bi radi z nizkotnimi provokacijami onemogočili njegovo delovanje. Jasno je, da titofašisti nočejo mirovati s svojimi provokacijami. Zato pa jim naj naše ljudstvo ne naseda Naši ljudje se dobro spominjajo kako, so titofašisti organizirali napad na Vidalija lani v Škofijah, kako so 1948. uprizorili provokacijo v Lonjerju, kako so se vedno posiu-žili teh podlih metod.
DANES, V SREDO 7. MAJA:
V	KOLONJI - PISONI ob 20 govori IAKSETICH.
Na SKOLJETU (ul. Prato) ob 20 govori POGASSI. Na GRETI (Bonomea) ob 20 govori FERLAN.
V	ROCOLU ob 20 govori FRANZA.
Pri DAZIU ob 20 govorita MORANA in GAŠPERINI. Na KOLONJI - PEČAR ob 20 govori MALALAN.
V	PODLONJERJU ob 20 govori KOŠUTA.
V	ELERJIH ob 20 govorita ŠIŠKO VIČ in BKRTOCCHI Ob 20. uri bo
n» Goldonijevem trgu zborovanje
na katerem govori poslanec
ARRIGO HOLORliXl
JUTRI, V ČETRTEK 8. MAJA:
V	NABREŽINI - KAMNOLOMIH ob 20 govorita SLAVEC in IAKSETICH.
V	SKEDNJU ob 20 govori TOMINEZ.
Na KONTOVELU ob 20 govorita GOMBAČ in miljski župan PACCO.
V	KRIŽU ob 20 govori MARKOVIČ
V	RICMANJIH ob 20 govori LOVRIHA.
Pri PIŠČANCIH ob 20 govori GERLANC.
Na TRSTENIKU ob 20 govori RIJAVEC.
NA TRGU DELLA VALLE V STAREM MESTU ob 20 govori
VITTORIO VIBA LI
V	DOLINI ob 20 govori MARIJA BERNETIC.
V	COLU ob 20 govori BLAZINA.
V PETEK 9. MAJA:
Pri MAGDALENI ob 20 govori
VITTORIO VIOALI
Pri BAKOTU (na Kolonkovcu) ob 20 govori RIJAVEC Na PONCANI ob 20 govori TONEL.
Na NOVI CESTI (pri Sv. Ivanu) ob 20 govori BLAZINA.
V	SEMPOLAJU ob 20 govori SISKOVIC.
V	MACKOVLJAH ob 20 govori LOVRIHA.
V	BRISCIKIH ob 20 govori KATRA.
V	MALEM REPNU ob 20 govori MORANA.
Poslušajte glas Komunistične partije po radiu Trst II. !
V	četrtek 8. maja ob 20 za Repentabor govori Josip
LAZAR.
V	nedeljo 11. maja ob 20 za Zgonik govori župan Alojz PIRC.
‘«bič je v Londonu izjavil, da je zd «etnično rešitev». On noče STO, marveč njegovo razkosanje!
„ . ì —Jmà
'	v-

Demokratična občinska uprava pod vodstvom tov. Dušana Lovrihe je v teku svojega mandata napravila več za vse občane na splošno, nego vse njene predhodnice.
Liparji, neodvisniki ter njihovi današnji uzavezniki» titofašisti se neprestano zaganjajo proti demokratični upravi in proti županu. Tu delajo v namenu, da bi nekako opravičili svojo brezbrižnost za časa upravljana občine, odnosno svojo popolno pasivnost in zlonamernost v občinskem svetu.
Niso še pozabljene krivice, ki so se godile občanom, ni še pozabljenih 30 milijonov lir, ki jih je prejšnja lipar-ska uprava zapravila po svoji brezbrižnosti.
Ljudje, ki so za časa upravljanja občine pokazali, da so nezmožni upravljanja in nevredni zaupanja občanov, se danes poritovno potegujejo za županstvo. Združili so se v enoten blok, v nekaka slovensko skupno-t
Cilj teh ljudi je, da se polastijo uprave in nato po načrtih svojih gospodarjev, imperialistov, Tita in De Gasperija izvedejo razdelitev cone A po znanem etniškem načrtu, to se pravi, da izroče dolinsko občino Titu. Trst pa De Gasperiju.	■
Tega cilja prav gotovo ne bododosegli; kajti dosego bodo preprečili dolinski demokratični občani, ki bodo še bolj strnjeno kot pred tremi leti volili KP STO, ki se bori za spostaranje mirovne pogodbe, za ustanovitev STO in za popolno gospodarsko in politično avtonomijo občine.
[Tov. Dušan Lavriha
dolinski župan
BBS Vi BS s W
DEDIŠČINA
PREJŠNJIH UPRAV
Tikrjd dejal : ITALIJANI LAHKO DOBE TRST
io-, „
is. ofwtUma pozimlt
Uoimue, itaivotiio-
De (jaSp&dja /
tedaj MeidmžiU. tfpcti&mKttutiteo'
Trik K Italiji m
dotiMlte, v„
H JiUjrikunjt !
Do nedavnega najbolj pereče vprašanje preskrbe pitne vode bo demokratična uprava v kratke!m v celoti rešila.
V zadnjih dveh [letih je bila napeljana elektrika v Domjo, Gradano na Pesek, v Prebeneg in v Mačkovlje.
Prejšnja občinska uprava je obdavčila perice,-sedanja jih je davka oprostila ter jim preskrbela udobne pralnice.
Zavetišče za starčke v Boljuncu je za časa liparske občinske uprave prejemalo po 130 lir na dan za vsakega starčka. Demokratična uprava je preskrbela starčkom udobno zavetišče v Miljah ter plačuje za vsakega po 700 lir na dan.

Pod dosedanjo demokratično občinsko upravi 3 šolska poslopja in sicer v Domju, na Peskf' negom in Mačkovljami; popolnoma prenova šola v Boljuncu. Obnovljen je bil tudi otroški Občinska uprava je poskrbela tudi za us»} vrtcev v Boljuncu in v Domju, za ustanovite■Q na osnovnih šolah v Boljuncu in v Domji0' strokovnega tečaja v Dolini
Številne ceste so v zadnjih treh letih preuredili, popravili in asfaltirali. V ta namen je občina potrosila desetine milijonov lir.
Leta * ^ občani mese^ ki da tč' c
vpra^k*
v sC*01
dan^i° poleno nišk**1 t
Občo0 v
tična Prai Straši 1 sečnih
DOLINSKI OBČANI BODO GLASOVALI PROTI *I
KmmMČm
partija Ut
ticvjdsUa * MmamHJtemk
Kljub temu, da je občina omogočila vsem potrošnikom v vaseh, kjer je vodovod, na- '•=-peljavo vode na svoje domove po izredno nizki ceni, 5000 lir, je zgradila 5 javnih vodnih pip v Dolini, 1 v Krogljah, 2 v Mačkovljah, 5 v Boljuncu, 2 v Borštu in 3 v Ricmanjih.
KP STO !
TJollte
vpisanih v občinski seznam ubožcev 40 izjemah povprečno po 500 lir podpore na j^bilo pomoči potrebnih mnogo več ljudi, to-e 1 občinski upravi ni bilo mar za to pereče
jf&kratična občinska uprava je vpisala tf^oči potrebnih 150 občanov, kateri povprečno po 1.500 lir na mesec, vsi pravico do brezplačne zdrav-Č1 bolnice v primeru bolezni.
^ vpisani v bolniško blagajno je demokra-i -^Ovq zagotovila pomoč v primeru bolezni. ^ vračajo prizadeti občini v majhnih me-
Dosedanja demokratična občinska uprava je zgradila 1 stanovanjsko hišo v Dolini, 1 v Domju in 1 v Boljuncu. V teh hišah je skupno 21 stanovanj. V najkrajšem času pa bodo pričeli z gradnjo še dveh hiš v Domju, ki bosta imeli
skupno 12 stanovanj.
11 DE GASPERIJU, PROTI ODCEPITVI DOLINE 00 TRSTA!
Za avtonomno in demokratično občino
Za spoštovanje demokratičnih svoboščin, za priznanje narodnih pravic
Za kulturni razvoj našega ljudstva
Za pravično obdavčenje
Za primerno socialno skrbstvo
Za razvoj turizma
Za napredek naše občine
Za pospešitev kmetijstva
Za učinkovito gasilsko službo
Iz volilnega programa K P STO za dolinsko občino
V dolinski občini je mnogo peric. Do nedavnega so prale na prostem, in to ob lepem ali slabem vremenu. Prale so ob studencih in v potokih, kar je bilo|[silno nezdravo in obenem., združeno z velikim naporom ter številnimi neprijetnostmi bodisi pozimi ali poleti. Sedanja občinska uprava je zgradila udobne pralnice v Boljuncu, Dolini, Krogljah, Borštu in Ricmanjih. Prejšnja liparska uprava pa je zgradila le eno v Dolini, katero tamkajšnje žene nazivajo «ringilšpil».	&
LIPA TAM.
n A .TIH POTOLAŽIMO — Mrzel pot je moral brez dvoma oblivati titojašiste, ko so gledali našo prvomajsko povorko. Revšetom, ki že štiri leta «razčiščujejo pojme» med tržaškim delovnim ljudstvom, je na dan Prvega maja vzelo sapo. Se hujše posledice pa je imelo za tistega patentiranega bedakovi-ča njirovega lista, ki je napisal, da je bilo v naši povorki 2.198 oseb. Revčku so namreč v določenem trenutku zastala vsa možganska kolesca in vse njegovo znanje matematike, ki si ga je verjetno priboril z velikim'trudom na šolskih klopeh, se je tokrat ustavilo pri številki 2.198.
V tolažbo titofašistom, bomo zaupno povedali, da nas ni bilo 2.198, marveč samo 2.197 in pol. Za ostalo polovico namreč štejemo tistega ponesrečenega titovskega «matematika» in s spričevalom svetoivanske umobolnice patentiranega bedakovi-ča, ki so mu ob samem pogledu-na našo povorko, zmrznili možgani.
ODVETNIKI - PROFESORJI -DELAVCI 9:5 — Liparska kandidatna lista za tržaško občino je precej pestra in nekako pi-dobna nogometni tekmi, kjer so razni odvetniki, doktorji in profesorji z zmagoslavnim rezultatom premagali delavce za 9 proti 5. Vse ostale učitelje, trgovce, posestnike, posestnice in oštarice pa štejemo za «kornet» in teh je precej.
Sedaj je še bolj jasno lipar-sko «načelo», da «delavec mora šele postati človek». Kakor vidimo je v liparski vrstah to «zveličanje» zelo težko.
KAM SE JE SKRIL OCE? — V Dolini je imel govoriti skupno s titofašistom dr. Deklevo tudi «tržaški delegat» dr. Josip Agneletto, ki je v Londonu v «kondominiju» s titofašistoma Babičem, Petronijem «reševal Trst». Mesto njega jo je pri-mahal v Dolino njegov nadebudni sinček dr. Branko, kateremu je «Primorski» pred tremi leti posvetil zelo zanimivo serijo člankov. Zakaj ni prišel oče Agneletto v Dolino? Ali ga je bilo morda sram, ker ne bi imel kaj povedati o «izletu» v London? Ali se je dr. Josip A-gneletto morda ustrašil, da bi ga ljudje ne vprašali, koliko je potrosil v Londonu in s čigavim denarjem je šel «reševat slovenstvo Trsta»? Morda pa se je vendar še pravočasno zavedel s kakšnim kompanjenom bi mbral nastopiti v Dolini, to je s tistim, ki je brez dvoma precej soodgovoren za vso «zgodovino», ki so jo pisali tito-fašisti v tolikih letih o dr. Josipu Agnelettu.
NAOČNIKE NAJ MENJA — Dr. Branko Agneletto, ki je v Dolini «iz tehničnih razlogov» nadomestoval očeta, je kot vešč protikomunist čvekal med drugim tudi, da komunisti niso sploh napadli tretje dolinske liste. Kratkovidnemu in naglušnemu protikomunističnemu tov svetujemo, da si čimprej na-«str okov n jaku» brez argumen-bavi nova očala, z najmanj 12 dioptrijami, ker mu je pri či-tanju zanimivih paberkov iz lastnega življenja, ki smo jih objavili, verjetno vid zelo opešal. Ako ne bi pomagala niti nova očala, pa naj bi poslal na naša zborovanja v dolinski občini kakega svojega človeka, ki mu bo povedal, kako razkrinkujejo na-* povezano z demokristjani in itasi govorniki tudi volilno spako, lijanskimi fašisti. In ne samo to. Utegnil bi slišati ob tej priliki tudi, kaj se govori med ljudstvom in sicer, da pri porodu tretje liste niso kumovali le italijanski, marveč tudi slovenski fašisti, to je tisti, ki so ugrabili liparjem urednika «Demokracije» Uršiča in so se v Bazovici krepko usedli na veje Agnelettove lipe.
SAJ NI RES — Na liparskih volilnih lepakih piše: «Volite edino slovensko narodno listo». Kaj se pa lažejo. Kako je mogoče, da je liparska «edina» slovenska lista, ko so pa sami izjavili, da so titofašisti tudi Slovenci. Z use častjo, ki jo izkazuje hlapec svojemu gospodarju so liparji vrnili titofašistom čast «slovenstva», čeprav so še do pred kratkim pisali, da titovci nimajo pravice sploh govoriti o slovenstvu. Torej niso edina slovenska lista. To «čast» morajo sedaj deliti s titofašisti, ki so jim dali svojo «odvezo».
TO PA JE RES — V poročilu o svojih vsakoletnih prvomajskih «desettisočih» pravi «Primorski»: «Ze pred napovedano uro so se začele zgrinjati na stadion množice od vsepovsod». To je pa res. že sama besedica «vsepovsod» je zlata vredna. Seveda, od vsepovsod in še posebno iz... cone B.
DOBRO USPELA VOLILNA ZBOROVANJA PO VSEH KRAJIH OZEMLJA
Ljudstvo s svojo udeležbo ispričuje da bo glasovalo za naše kandidate
Veliko ljudi je prisostvovalo zborovanjem v Domju, Cero vij ah, Štivanu, Rojanu, Medjivasi, pri Pečarju in Gabrovcu - Titovsko lažnivo poročanje
Po vseh krajih našega Ozemlja se vršijo volilna zborovanja naše Partije, katerih se prebivalstvo v velikem številu udeležuje. Eno izmed večjih velilnih zborovanj je bilo v soboto v Domju, na katerem je govoril tov. Blažina. Prisotni so odobravali besede govornika, ki je jasno prikazal podlo titovsko-liparsko združenje, ki predstavlja blok izdajalcev našega naroda, ki 'SO prizadejali toliko gorja Slovencem. Razkrinkal je njihovo podlo politi, ko glede vprašanja STO, s katerim hočejo barantati, in si prizadevajo, da bi čim prej prišlo do njegovega razkosanja Navdušeno ploskanje ob govornikovih besedah nam da razumeti, da so tudi prebivalci Domja na pravi proti in da edinole v vodstvu KP vidijo tiste, ki se v resnici dosledno borijo za uresničenje STO. O občinskih vprašanjih je nato spre. govoril tov. Sandro. S svojo udeležbo je občinstvo potrdilo svoje zaupanje v dosedanjo u-pravo, ki jamči izpolnitev ijudskitVželja.
Istega dne je bilo volilno zborovanje tudi v Cerovljah.
Polnoštevilna udeležba vaščanov nam je porok, da so tudi Cerovci opravili s titovskimi in liparskimi izdajalci, s tistimi, ki so pred leti požigali naše vasi in ubijali naše drage. S temi na so se danes 'združili titovci, (ki so sedanji krvniki jugoslovanskih narodov. Na zborovanju je govoril tov. Slavec Ado, ki je s svojimi jedrnatimi besedami navdušil poslušalce. Prav tako v soboto je bilo zborovanje v Stivanu, kjer je govoril tov. 'Zvonko. Udeleženci, katerih je bilo precejšnje število, so pazljivo poslušali govornika ter odobravali njegove besede tako za resnično ustanovitev STO, kot za dosego resnično demokratične občinske uprave za nabrežinsko občino.
V soboto je bilo veliko zborovanje v Rojanu, na katerem sta govorila tov. Radich in kandidat Mancinelli. Tov. Radich je predvsem razkrinkal delovanje krščanske demokracije v občinskem svetu. Nadalje je obširneje obravnaval stališče ostalih strank. Na koncu je prikazal delovanje in za.
Razdeljujejo se volilna potrdila
Nihče ne sme popravljati volilnih potrdil - Kdor izgubi potrdilo naj zahteva duplikat - Kako naj se ravnajo tisti, ki ne bi prejeli potrdil
nimanje naših svetovalcev za tržaške občane.
Volilno zborovanje, za katerim je sledila pestra kulturna prireditev, je v nedeljo precej razgibalo prijazne vaščane v Medjivasi. Na zborovanju je govorila tov. Marina Bernetič, ki je orisala borbo KP na političnem polju ter vztrajno borbo naših svetovalcev v občinskih svetih. Medvejci pa so z burnim ploskanjem odobravali govor tov. Marine, ki je na koncu poudarila, da so edinole komunistični svetovalci tisti, ki so se borili in se bodo borili interese občanov. Po zbo-
Iz poročila občinskega volilnega urada za tržaško občino izhaja, da so do sobote razdelili volilna potrdila v 150 od 299 volišč. Razdeljevanje v ostalih voliščih bo verjetno v pretežni meri zaključeno do 10. t. m.
V ponedeljek so začeli ponovno razdeljevati volilna potrdila osebam, ki jih pri prvem razdeljevanju nameščenci niso našli doma, ali pa so menjale stanovanje. Končno bo od 10. do 20. t. m. tretje razdeljevanje volilnih potrdil in -sicer za osebe, ki jim ga niso mogli v tem tednu dostaviti.
Kdor bi pa pri teh nadaljnjih razdeljevanjih ne prejel potrdila na dom, ga mora zahtevati pri' občinskem volilnem uradu v ulici SS. Martiri 3 in to v dneh od 22, do 25. t. m. (to je tudi na dan volitev). Urad bo odprt od 8 do 21. ure.
Kdor bi v tem času izgubil volilno potrdilo, naj se javi dan pred volitvami ali tudi na dan volitev na občinskem volilnem uradu, kjer mu bodo izstavili duplikat. Prej pa se bo moral vpisati v poseben imenik.
Volivec, ki ugotovi na svo-
tuelne napake, mora zahtevati pri anagrafičnem uradu (ul. Armando Diaz št. 23-25, od 8.30 do 11.30 in od 16. do 19.) potrebne popravke. Vsi podatki na volilnem potrdilu morajo namreč točno odgovarjati podatkom na osebni izkaznici ali drugemu dokumentu, ki bo služil na dan volitev za legitimiranje. Kar se tiče očetovstva navedenega na volilnem potrdilu, nima vpis «di» ali «fu» nobene važnosti za izvrševanje volilne pravice.
Opozarjamo volivce, da ne sme nihče popravljati ali spreminjati podatkov na volilnem potrdilu. Vsako napako. ali spremembo lahko popravi samo občinski volilni urad. V zvezi s tem so se namreč pripetile pri zadnjih volitvah zlorabe. Neznanci so prihajali na dom in se predstavljali kot občinski nameščenci ter skušali dvigniti volilno potrdilo pod pretvezo, da je treba vnesti popravke. V nekaterih primerih so celo odtrgali od potrdila kontrolni odrezek in s tem onemogočili volivcu vršenje njegove volilne pravice. Vsak tak primer zlonamernosti naj se takoj javi najbližji
rovanju je sledil program, ka terega zaradi slabega vremena niso mogli do konca izvesti V nedeljo je bilo ravno tako veliko volilno zborovanje tudi pri Pečarju. Ljudstvo je do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Govoril je tov. Gombač najprej v slovenščini potem pa v italijanščini. Govoru so udeleženci z zanimanjem sledili ter večkrat navdušeno ploskali. Tov. Gombaču so po zborovanju tovariši stavili razna vprašanja, na katera je zadovoljivo odgovoril. Sledila je kulturna prireditev, ki je v prijetnem duhu zaključila zb o. rovanje.
V petek pa je bilo volilno zborovanje tudi v Gabrovcu. Na zborovanju je govoril tov, Blažina. To zborovanje pa je kot zgleda titovce zelo zbodlo. V svojem «Primorskem zdraha, rju» so napisali tako debelo laž, češ, da so vaščani tov. Blažino med govorom večkrat preki. njali. Gorostasna laž, ki si jo bodo Gabrovčani dobro zapomnili, kar obenem daje «dobro» spričevalo o stvarnosti njihovih poročil. Nasprotno, lahko rečemo, da je zborovanje v Gabrovcu nadvse uspelo, kar je obenem tudi dokaz, da Gabrovčani niso in ne bodo nikoli sledili lažnivcem in hinavcem, kot se jih lahko najde le v titovskih in liparskih vrstah.
uresniči program, s katerim smo pred skoraj tremi leti stopili v volilno kampanjo.
Pri nas v Plavjah se prav te dni končujejo zadnja dela za zgraditev dveh napajališč in pralnice. V Badihi je to že končano, tako da imajo nad Piavjami že napajališče in pralnico. Vprašanje vode je pri nas ravno tako že rešen problem. Postavljene so javne vodne pipe v Badihi in v Plavjah.
Kar je pa najbolj važno, je dejstvo, da smo na šolskem polju za časa demokratične občinske u-prave dosegli v Plavjah najboljše uspehe. Sedanji občinski odbor je posvečal največjo pažnjo ravno šolskemu vprašanju in Plapčffrii smo zelo zadovoljni, ker imamo v Plavjah prav lepo in udobno o-premljeno šolo. Ravno tako smo zadovoljni za kmetijsko-strokovno šolo, katero smo si priborili prav v teh treh letih demokratične u-prave. L,ahko $mo prepričani, da bomo tudi v bodoče izboljšali naše razmere, saj je naša uprava pokazala zadostno razumevanje za naše probleme in se za te tudi zavzela. Zaradi tega vemo, da bo tudi bodoča demokratična občinska uprava storila vse za razvoj in napredek svojih občanov.
Plavčan
ijpm volilnem potrdilu even- policijski postaji.
BRADA JIM BO ZRASLA — Titofašisti pravijo, da je treba za program njihove «fronte» prepričati vsakega poštenega Slovenca in demokratičnega I-talijana. Reveži, že skoro štiri leta «prepričujejo», pa vse njihovo «prepričevanje» gre rakovo pot. Brez skrbi si lahko pustijo rasti brado, kot šetniki njihovi sedanji zavezniki v pričakovanju Petrčkovega povratka.
Za tiskovni
sklad «Dela»
Za tiskovni sklad «Dela» so prispevali: Vodopivec Ivan iz Sempolaja lir 250, simpatizer iz Sesljana lir 135.
'Njihova
“Kulvavija,,
Iz Plavij
Imeli bomo napajališči in pralnico
Pri nas smo lahko zadovoljni z občinsko upravo, ki je po svojih močeh napravila vse, da se
To je odtis glasovnice za upravne volitve v tržaški občini, ki jo bo prejel na volišču vsak volivec proti predložitvi volilnega potrdila in osebne izkaznice. VOLIVCI IN VOLIVKE! Vaš znak, kateremu boste oddali svoj glas, s tem, da ga prečrtate kot kaže gornja slika, se nahaja na prvem mestu (leva stran glasovnice). Ko boste prečrtali ta volilni znak (srp in kladivo s helebardo) pazite, da ne boste šli s črtama izven pravokotnika, v katerem se nahaja volilni znak, ker bo v tem primeru vaš glas neveljaven.
Mali koledar ~
Sreda 7. Stanislav Četrtek 8. Praznik zmage Petek 9. Gregorij (ščip)
* * *
ZGODOVINSKI DNEVI k
7. 5. 1943. je bil zlomljen nemško/
italijanski odpor v Afriki. _______
8. 5.1945. je Nemčija brezpogojna,, < kapitulirala.
111 = 1=11.
TRST II.
Val. dol. 306,1
SREDA: 13.30 Kulturni obzor nik - 19. Zdravniški vedež - 20.31 Sola in vzgoja - 21. Slovenski motivi.
ČETRTEK: 13. Pevski duet i# harmonika - 19. Slovenščina zi Slovence - 21. Radijski oder f Henrik Ibsen: «Mali Eyolf», dral 3 ( nato Priljubljeni
melodije.
3 dej.
PETEK: 13. Glasba po željah • 19. Osebnosti in usode naših dn%t.
-	20.30 Tržaški kulturni razgled*J»
-	22. Simponična glasba.
Obvestilo ^
Zveze partizanov
Vsi partizani, ki so se borii v Jugoslaviji in niso še v po sesti priznanja partizanskega borca, naj se čimprej zglasi ji na sedežu Zveze partizano! STO, Trg 'Ponterosso 6, II z» radi obvestil. Vabljeni so tud svojci padlih in pogrešanih, * niso še prejeli zadevnega pri znanja,
Iz Mavhinj	;	‘
Čigava je krivda?«
Prejšnji teden se je v Mav Ct
hinjah pripetilo nekaj čudnli i • ga. Nek službujoči policist 7*1
namreč hotel od našega tov^l „
it* n
riša Legiše Oskarja dovolj nje ga lepljenje volilnih V
POSLEDICA PUSTOLOVSKE TITOFAŠISTIČNE POLITIKE
Za bunkerje najdejo denar
za šole pa ni niti potrebnega črnila
Stotisoči jugoslovanskih otrok ne morejo v šolo, ker ni učilnic - Na univerzo prepuščajo le privilegirance - Odpor med dijaštvom in visokošolci
Vojne priprave titofašistične klike niso prizadele le gospodarskega življenja države, tem več se tragično odražajo tudi na vseh poljih javnega življenja. Prav posebno velja ta ugotovitev za šole.
Kot v mnogih primerih priznavajo sami jugoslovanski časopisi, med temi «Politika», «Ljubljanski dnevnik» itd., je stanje šolstva v Jugoslaviji vedno slabše. Povsod primanj kujejo šolske stavbe: v Ljublja-
ni 4 gimnazije nimajo šolskega po večini nimajo primernih ek. poslopja, prav tako ne 3818 u-1 sperimentalhih kabinetov. Zve
čencev gospodarstva. V Bosni in Hercegovini ni šol niti za 1/4 vseh otrok. Nobenega znaka ni, da bi se tako stanje skušalo izboljšati: še obstoječe stavbe v mnogih primerih spreminjajo v skladišča in vojašnice. V mnogih jugoslovanskih mestih si delijo po trije ali štirje razredi eno samo u-čilnico.
Sole so slabo opremljene in
DOLINA
Za titofašiste se je začela volilna kampanja pod zelo sla-zo zvezdo, kljub temu, da S' si jo izbrali v Trstu za volilni znak. Zavezništvo, ki so ga sklenili s klerikalci škofa Santina, četniki, ustaši in domobranci jim ni prineslo sreče. Dolina je bila prva postaja tito. liparskega volilnega križevega pota. Titofašist dr. Dekleva in njegov zaveznik dr. Branko Agneletto sta jo primahala še nekam korajžno. Odšla pa sta precej klavrna. Dolinčani so jima pripravili tak sprejem, ki ga ne bosta pozabila. Dr. Josip Agneletto je imel -očividno boljši nos, zaradi tega je verjetno ostal raje doma. O ob činskih problemih se sploh ni govorilo. Oba sta tratila svojo sapo za onemogle izpade proti komunistom in Sovjetski zvezi Titofašist Dekleva je znal povedati le to, da se bodo povezali tudi s hudičem. To je tudi res. Se več kot s hudičem, ker mu novi zavezniki niso pustili niti sviranja partizanskih pesmi. Branka Agneletta bi preveč bolela ušesa. Vsekakor zelo klavrn zaključek za taki dve «dohtarski veličini».
SKEDENJ
Kričave zmožnosti Luxe in Ukmarja je občudovalo točno. 24 titovskih plačancev (v številu so vštete tudi družine), ne kaj jih je celo dečertiralo. Ukmar, ki je docela pozabil na konkretne probleme, se je pridušal, da nočejo več videti karabinjerjev. Imel pa ga je prav tik pred nosom. Očividno je pozabil, da je bil njegov predsedujoči škedenjski titovski priganjač, za časa fašizma karabinjer.
SV. ANA
Titofašista Štoko je doletela tokrat ista usoda, kot v zadnji volilni kampanji. «Sindikalist» Petronio je moral deliti z njim nemilo usodo. Okrog odra se je stiskalo kakih deset, v tla gledajočih titovcev, vse okrog pa so stali ljudje, ki so jima
no vprašanje tako, da je ubogi Stoka ostal v določenem trenutku brez besede. Posebno še ko so ga vprašali, naj ponovi Titove besede «Italijani lahko dobe Trst». Iz same jeze se je potem v «Primorskem» lagal prav na debelo. Med titovsko deseterico spada seveda tudi njihova kandidatka Lilip-čič alias Filippi, ki obrača svoj priimek, kot piha veter.
BOLJUNEC
Tudi Boljunčani so priredili Stoiki «nepozabne ovacije», ki jih je bil deležen tudi, iz Italije uvoženi dr. Bitežnik. Pa pravijo, da nočejo govornikov iz Italije. Klavrna čredica titovcev, ki so jo privlekli iz vse občine, je potrpežljivo čakala, kaj bosta zmolila svoj volilni «roženkranc», ki je bil docela posvečen protikomunističnim izbruhom. O občinskih vprašanjih seveda ne duha ne sluha. Titofašist Stoka in klerikalec dr. Bitežnik sta predstavljala v Boljuncu res lep volilni parček. Stoka, ki je imel verjetno precej svojih prstov vmes, ko je «Primorski» obmetaval Bitežnika in pa Bitežnik kot tak, ki je 18. aprila 1948 verjetno pozival goriške Slovence, naj glasujejo za «Democrazio Cristiano».
ROJAN
V Rojan jo je primabai kar ves titovski, generalštab z ženami in celo otroci. Kljub temu jih je bilo za dobra dva ducata, ki jim yelikodušno navrže-mo tudi majhno «Žonto». Kozje molitvice proti kominformistom sta s precejšnjo naglico zdrdrala Dekleva in gizdalinski Laurenti, ki se je spretno izogibal vsakega namiga o karabinjerjih. To vlogo si je prevzel Dekleva, ki je celo omenil druge slovenske liste in slovansko-italijansko bratstvo. Morda misli, da so Slovenci v Trstu pozabili, da so titofašisti sestavili na podeželju enotne liste prav s tistimi, ki še dandanes trdijo, da je to bratstvo
zastavili marsikatero neprijeL «fratelančna spaka».
S lakirni hočejo »branili" Slovence
Iz «Primorskega dnevnika» z dne 13. maja 1949:
«SDZ skuša mobilizirati Slovence izključno na -nacionalni osnovi, kar jo — mutatis muta-ndis — uvršča v isto skupino z italijanskimi šovinističnimi strankami, in tudi zanjo velja to, kar smo rekli o strankah okoli Giunte d’intesa in Blocco Italiano. Kakor te stranke, tako vodi tudi SDZ kampanjo proti slovansko-italijanskemu bratstvu (proti «fratelančni politiki», kakor jo naziva), (oz. «fratelančni spaki», kot ji pravi «Demokracija», op. ur.); odklanja edino zavezništvo, ki more slovenskemu ljudstvu prinesti zmago tudi njegovih narodnostnih pravic; skuša razbiti tisto borbeno enotnost med slovenskim in italijanskim delovnim ljudstvom, ki predstavlja edino resno nevarnost za oblast italijanske tržaške buržoazije; NA DRUGI STRANI PA IŠČE ZAVEZNIŠTVA PRI TISTI VOJAŠKI UPRAVI, KI BRANI RAZREDNE INTERESE ITALIJANSKE BURŽOAZIJE V TRSTU, IN SE TUDI MEDNARODNO ZAVZEMA ZA TO, DA SE NA TEM PODROČJU ZAŠČITIJO IN URESNIČIJO INTERESI ITALIJANSKEGA IMPERIALIZMA, NA OČITNO ŠKODO PREDVSEM SLOVENSKEGA IN HRVAŠKEGA PREBIVALSTVA IN NJUNIH NESPORNIH NACIONALNIH PRAVIC. — Glasovati na upravnih volitvah 12. in 19. junija za SDZ pomeni objektivno glasovati za nadaljevanje politike nacionalnega zatiranja in zapostavljanja slovenskega ljudstva po italijanski buržoaziji. SDZ soglaša popolnoma s politiko anglo-ameriškega imperializma... S temi svojimi zavezniki pa ne more priboriti slovenskemu prebivalstvu nacionalne svobode in enakopravnosti, ampak kvečjemu nekaj navidezno narodnostnih drobtinic, ki bi jih italijanska bur-žoazija odvrgla na pritisk anglo-ameriške vojaške uprave kot plačilo za to, ker skuša SDZ mobilizirati slovensko prebivalstvo anglo-ameriške cone Tržaškega ozemlja za interese anglo-ameriškega imperializma. MOREBITNE NACIONALNE DROBTINICE ZA TRAJNO HLAPČEVANJE ITALIJANSKI BURŽOAZIJI IN AMERIŠKEMU IMPERIALIZMU; TAK JE OBJEKTIVNO POLITIČNI, IN S TEM TUDI VOLILNI PROGRAM S. D. Z. More resnični slovenski demokrat glasovati za S. D. Z? Odgovor ni težak.
L, D, H-»
Danes pa so se titofašisti združili prav s tistimi, ki «hlapčujejo italijanski buržoaziji in ameriškemu imperializmu» in se drznejo celo trditi, da skupno branijo interese Slovencev in STO.
zki, svinčniki, knjige primanjkujejo vsepovsod. Na Hrvat-skem je nad 20% učencev brez šolskih knjig. To dejstvo nam že lahko zadostuje, da si u-stvdrimo sliko stanja, v kate-ren se nahaja jugoslovansko šolstvo.
Iz naštetih razlogov 1. 1951 okrog 800,000 jugoslovanskih otrok ni moglo posečati šolskega pouka. Statistike nam pričajo, da 1/3 jugoslovanskih o-trok do 15 let ni imela možnosti, da si pridobi osnovno-šol-sko izobrazbo. Deset tisoči novih množijo število nepismenih ljudi. Kaiko naj sicer pričakujemo razumevanja za potrebe jugoslovanske dece s strani onih, ki so pred kratkim zopet izročili drugih 220 otrok, sinov grških padlih partizanov in borcev za svobodo grškega ljudstva, grškim monarhofaši-stičnim krvnikom, ki so jih zaprli na otok smrti Makronizos?
«Cim manj mladine v šole, tem več na gradnjo bunkerjev!» To geslo širijo titovski vojni netilci -rrfed dijaško mladino in ga tudi uresničujejo, kakor so pokazali pred časom, ko so izdali nove fašistične zakone, s katerimi odvzemajo srednješolcem in visokošolcem šolsko podporo. S tem imajo možnost do srednje izobrazbe le otroci režimskih privilegirancev. Na svojem zasedanju sredi marca preteklega leta, je Svet za kulturo in vzgojo jugoslovanske vlade izdal odlok s katerim naj se število dijakov zmanjša na polovico in sicer s lekcijo pred prestopom na višjo srednjo in strokovno šolo ob vpisu na univerzo, in v teku prvega letnika. Na ta način se je predvidevalo, da se bo upisalo" na univerzo le 50% prijavljenih.
Toda dijaška mladina se ved. no odločneje bori proti umazanim poskusom vlade, ki hoče šole usmeriti nazadnjaško. Stavka sledi stavki, sabotiranje «prostovoljnega» dela sledi akcijam za izoliranje titovskih agentov. Zbo. rovanja, s katerimi bi hoteli titovci spremeniti mišljenje jugoslovanskega dijaštva, se v
mnogih primerih spremene v protititovske demonstracije. Šolski odbori iij sveti srednješolskega dijaštva se spreminjajo v žarišča protititovske borbe. Večkrat se morajo titovci poslužiti policije, da preprečijo akcije dijaštva. Vendar noben pritisk ne zaustavlja več jugoslovanskega dijaštva, ki se zaveda svojega poslanstva in je zvesto idealom, za katere so padli Kajuh, Lole-Ribar in dru. gi študenti za časa NOB. Vedno bolj se utrjuje njihova enotnost v borbi proti fašizmu. Ne za ostaja niti delovna mladina v internatih, ki je še bolj zapo-stavljana in podvržena nečloveškemu izkoriščanju Titofašisti spreminjajo šole narodnih manjšin (italijanske albanske, madžarske, romunske itd.) v potujčevalnice. Primer okrog 300 italijanskih učiteljev, ki so pod pritiskom morali zapustiti šolo v coni B, je aamo eden od neštetih primerov raznarodovalne politike titofašistov. Zvesti 'titovski a-genti med učitelji in profesorji širijo fašistične in reakcionarne teorije, vzbujajo nacionalizem, sovraštvo in
Vij
pakov. Seveda mu je ta na pr* IG jazen način pojasnil, da doVc, Ijenje ni potrebno, ker smo p® v volilni kampanji.	L
ilo
Policist pa je še vedno v?tto
jal j zahtevo pp dovoljenju ičnn tovariša Oskaria
Ò]
kopčno tovariša Oskarja odp"-1 jal na policijski sedež v va$. Tov. Legiša je tako prišel lAVl zaslišanje. Med zasliševanje! pa je bilo videti, dia je zara7*\ zadeve policijski inšpektor . precejšnji zadregi, ker je sicr vedel, da dovoljenja ni treba. Videti je pa, da mu £ bilo nerodno zaradi nepravi nega ukrepa policista ter je skušal opravičiti. Vpr'*n$51 šali pa bi g. inšpektorja, kaj ni obvestil svojih po dr jenih o pravilih, ki veljajo )*/j i teku volilne kampanje Ali ! v * spravljajo podobni	pri thtgQ
lane I
končno v zadrego le člane Vilne policije?
»
IZ GORIŠKE POKRAJINI,
Prvi maj v Tržiču
St c
,r“£o i
šerp
Prti
med dijaki. Tako je na univer
TRZIC — Ze dolgo ni t>’ ‘ n,z v Tržiču tako veličastne pr'1 majske manifestacije, kot Obto^ bila letošnja. Ze v zgodn!fla ((j urah je mesto oživelo. Km^p^ za tem so se začele vanj 5)(, . kati množice delovnih ljudi Ltnj, vse okolice ter se skupn^u tržiškimi delavci uvrščati veličastno povorko. Proslave je udeležilo tudi veliko vilo Slovencev.
Po veličastni povorki, ki j burno pozdravljana od šte'1 nega občinstva ki je stalo j. pločnikih obšla glavne mes1/ Q ulice, je bilo na glavnem E zborovanje, katerega se je ležilo preko 20.000 ljudi. zborovanju so govorili sifi>,.j, kalisti Saggini, Bergamas, fja folja iz Doberdoba, ki je fcij,a nestrpnost voril v slovenskem jeziku «k ob’ na univer-1 TriP»L Vsl govorniki so obrMa
zi v Zagrebu prof.Kuševič, sle- “vali vpraš anja enotnosti -pu ,,-r. ..eni tonriii nurictov iz-! delovnih ljudi, kar je preti M
VlNa
deč rasni teoriji nacistov, izjavil, da so Bosanci manj vredni ljudje. V znak protesta so pa visokošolci iz Zagreba napovedali stavko ter zahtevali odstranitev fašističnega profesorja.
Ogromna večina izkoriščanih in zapostavljenih učiteljev in profesorjev je pa ob strani
goj za uspešno borbo, ka,,(i
i De
v L
vodijo delavci vsega sveta Pv0^I) mir in srečnejšo bodočnost ',-hce( ga človeštva. Tembolj je pku’
k;/
enotnost potrebna pri naSi tVo
posebno danes, ko vod>*D0 S| težko borbo za dosego	1
sanja življenjskega položal,uri‘v Da je ta enotnost možnaiiuijij® poudarjali govorniki, nam Nn; j
.	,	- ,	,	,,, trjuje potek velikih stavkiJNe ,
f slovanske sole sozaprtetu J	y zadnjm &asu v .Wc
di zato, ker so učitelj/vpokli-,	.q posebno velika s.plcK ,
la preteklUš‘]an
cani v vojsko, V sami Bosni-Hercegovini, kjer je bilo vedno pomanjkanje učnega kadra, je moralo pred kratkim v vojsko 800 učiteljev. Sramotno plačo, ki ne zadostuje za življenje, dobivajo učitelji največkrat sre titofašistične i di meseca. Onega, ki ne zašle-' duje titovske politike pri učenju, čaka odpust ali celo udbovski zapor in taborišče. Ni čudno torej, da je odpor v učitelj sikih vrstah velik in
Ljudski oder gostuje na Kon-tovelu — V soboto 10. t. m. ob 20. uri bo priredil Ljudski oder v dvorani Konzumnega društva na Kontovelu Fučikovo petdejanko s prologom in epilogom «Izpod vešal». Igra je zanimiva tudi po načinu uprizarjanja s -senčnimi slikami ter vzbuja povsod mnogo zanimanja. Sodeluje pevski kvartet Sv. Ivana. Vstopnima: sedeži po 150, stojišča za odrasle 100, otroke in dijake po 50 lir.
* * *
Kriški pionirji v Medjivasi.
— V nedeljo 4. t. m. so ob priliki volilnega zborovanja v
Medjivasi, ko je govorila tov. Marina, nastopili tudi kriški pionirji ter priredili svoj kulturni spored. Zal so izvedli le del sporeda, balet, recitacije in harmonike, igra pa je morala zaradi slabega vremena odpasti. Vaščani, ki so prišli v prav velikem številu so izrazili želio, naj bi jih čim preje ponovno obiskali.
Prireditev pri «Pečarju». —
Dramska skupina PD «Zvezda» iz Podlonjerja je ob priliki volilnega zborovanja v nedeljo
4. t. m. gostovala s svojim le-
pim in zabavnim sporedom v krožku Pečar. Občinstvo, ki je napolnilo prosvetno dvorano, je sporedu, kakor tudi govoru tov. Gombača z zanimanjem sledilo ter aplavdiralo.
* * *
Iz Prečnika. — PD «Zarja v svobodi» je imelo v soboto 3. t. m. v Prečniku pri Bojčevih svoj redni -občni zbor. Poročilo sta podala predsednik Mo kole in tajnik 'Trampuš, tov. Košuta je pozdravil v imenu SHPZ. Sledila je bogata disku, sija in volitev novega odbora z izvolitvijo nekaj novih odbornikov.
Obnovite osebne izkaznic e
Dan volitev se naglo bliža. Ali si že obnovil osebno izkaznico? Osebna izkaznica je veljavna tri leta. Ce je nisi še obnovil, ne odlašaj, marveč stori to takoj.
Z osebno izkaznico, ki je zapadla ne boš mogel voliti.
V članku o poteku zborovanj na podeželju, ki smo ga objavili v št. 17,6 našega lista, smo pomotoma navedli, da je znan udbovec, lki se je pojavil v gostiln: v Gročani doma iz Boršta. Na-v eden element pa ne stanuje v Borštu marveč v Ricmanjin.
stavka, ki je 'bila
den v vsej goriški pokrs)Urj|k
In delavci žele in hočejc e enotnost, samo razni samoz^čfgv
samoZ<*f «voditelji» so proti njej. Deja, Enotne delavske sindik^^on: organizacije CGIL, Fl;a_° z FILM in FIOM So p-oZ'U’ d;
Atj ,s'
ostale sindikalne zveze,
skupno proslavili letošnji ^?tij^’
maj. Toda to ni bilo po
se je njihovim «voditeljem». Zgtv v jasno pokazal med drugim v organizirali -ločene stališču sindikatov učiteljev in I Da s° te >sla'j>W' profesorjev, ki je, kot_ poroča	£ Je
«Delavska enotnost» iz Ljubljane, odklonil svoje sodelovanje v tekmah, razpisanih ob priliki proslav JA!
Dijaštvo in učiteljstvo se strnjeno bije proti fašizmu proti nazadnjaški vzgoji! Niti zapori, niti taborišča, preiskave, odpusti, prisilno delo, ne morejo zaustaviti jugoslovanske inteligence in mladine v pravični 'borbi, da skupno z jugoslovanskimi množicami obračunajo z izdajalci in vrnejo Jugoslavijo v tabor miru in demokracije.
JELKA GERBEC
ki ga je priredilo vodstv°ing
icšleši
cialdemokratoy v kinu
ra, udeležilo kvečjemu 30®
di, medtem, ko
je bilo Do ,s
glavnem trgu na velikem
sindlkC/ je
- 'i. lij®
Popoldne je bila veliČ9^
rovanju enotnih zvez preko 20.000 ljudi.
-ho: ik
ljudska veselica v StaraiEjj^stj^ katere se je udeležilo j,, Qs mnogo okoliških Slovenc6
^šii
Odgovorni urednik ,vr’'.d°
tenih
Foioassistenza
"ALABARDA"
F. Batich
ul. S. Spiridione ó - telef. 29-566
RUDOLF BLAZ1C (Bia*1 SU.J Založništvo «DELA» aU Zv Tiska tip. Adriatica, Riamo11
Dovoljenje AIS Tito,
------------------------------ spo
kJe
ni i.
Šporoča, da ima od danes na vpogled celotno serio »lik leto prvomajske proslave v Trstu, katere lahko naročite po zmerni