RIMORSKI DNEVNIK "®ninn plačana v gotovini “^postale I gruppo Cena 50 lir Leto XXIII. St. 144 (6728) TRST, torek, 20. junija 1967 te ZAČETEK RAZPRAVE O SREDNJEM VZHODU PRED SKUPŠČINO OZN Kosigin zahteva umik izraelskih čet in plačilo odškodnine arabskim državam Opozoril je na veliko nevarnost za novo splošno vojno ter izrekel pripravljenost sodelovati z velikimi državami v korist miru - Odgovoril mu je izraelski zunanji minister Eban - Razprava se nadaljuje danes popoldne YORK. 19. — Na današnji seji glavne skupščine Zdru-narodov je prvi govoril predsednik sovjetske vlade Ko-Jp1. ki ie predložil resolucijo naslednje vsebine: 1. Varnost-' svet odločno obsoja napadalna dejanja Izraela in njegovo Jpljšanp zasedbo dela ozemlja ZAR, Sirije in Jordanije, kar ^dstavlja dejanje napada. 2. Zahteva, naj Izrael takoj in ^Pogojno umakne vse svoje čete z ozemlja teh držav na “ložaje za črte premirja ter ? spoštuje status demilitari-tanih področij, kakor določa-' splošni sporazumi o premir-'3, Poleg tega zahteva, naj plača odškodnino ZAR, Pji in Jordaniji, in to popol-ter v najkrajšem času, I Vs? škodo, ki jo je povzročil ,®vojim napadom na te države, 1 njihovim prebivalcem in p iitft vrne vse imetje in vse S8 zaplenjene 2®osti. 4. Poziva varnostni naj s svoje strani takoj da iz- prekopa in z vsega zasedenega a-rabskega ozemlja. Poudaril je, da samo umik izraelskih sil z zasedenega ozemlja lahko menja stanje v korist popustitve napetosti in ustvaritve pogojev za mir na Srednjem vzhodu. «Tisti, ki so sprožili vojno proti arabskim državam, ne smejo upati, da bodo imeli od tega koristi. Sovjetska zveza ne priznava ozemeljskih zavojevanj Izraela.« ... Kosigin je poudaril, da v seda-materiame njem napetem mednarodnem položaju lahko ure in tudi minute od- plhie učinkovite ukrepe, j* Odstranijo vse posledice ‘Skega napada.« £°sigin je v svojem govoru po-^ da morajo vsi narodi sve-vseh sistemov in vseh ideolo-J^elati za skupni smoter, ki je Prečitev vojne. Poudaril je odurnost, ki jo imajo velike dr-J; v, sedanji atomski dobi, in je 2}aril, da «ne more noben argoji; opravičiti izraelskega napaki «Če je izraelska vlada imela je dodal Kosigin, bi mo-. Predvsem priti pred OZN. prodna skupnost mora prisi-hrael, da spoštuje mednarod-J^vo*. Dodal je, da je Izrael večino arabskega ozemlja 3azu za ustavitev sovražnosti. Jekka zveza, je nadaljeval, ni ranica Izraela. Nasprotuje iz-voditeljem, ki vodijo po-avantur.« Ein je nato omenil, da je So-a zveza leta 1947 kot privr-načela. samoodločbe podprla Vitev dveh držav v Palestini, y»?rin arabske. Izjavil je na-aa je treba po njegovem mne-pflati na vprašanje Srednjega uja v okviru splošnega medna-J?Sa stanja in ne kot na kralj?. sPopad. Poudaril je, da je 1^ edini odgovoren za nedavni m dejstva dokazujejo, da I ? ^a država nositi odgovornost, sprožila vojno. Samo umik j ‘Skih čet z zasedenega ozem-0 menja stvari v smislu L..t|tve napetosti in ustvaritve i^i-ve napetosti i Jev miru na Srednjem vzhodu 6 danes ne odgovori na izrael-^ahteve, bodo jutri novi napa- rod ji ' ^0. > V . Veliki in majhni, lahko sku-!?trgati ozemlja drugih miro- ® ».držav.* I je obtožil Izrael, da je za-CjBO «s podlostjo, ki ji ni i K jh s pomočjo imperialističnih ^kel je, da je Izrael dal ši-iL?agotovila glede svojih miro-kp*} namenov. «Samo nekaj ur jh^apadom na arabske države, kadaril Kosigin, je izraelski zu-(Ltilnister dejansko prisegel, da ttj nima nobenega namena na-i biedtem ko so izraelski pi-ikj? dobili ukaz, naj napadejo !fi?a mesta. Vse to je zlobnost, Para « * v*n je Kosigin izrekel prizna-P^biostnemu svetu, ki mu je ki_?°'se<:i ustavitev ognja na *?m vzhodu, čeprav ni bilo — ??seei. da bi varnostni svet ^“asodil napadalca in ukazal lil* Cf ločajo o usodi sveta. «Ce se bo dovolilo, da se nevarni razvoj na Srednjem vzhodu, v jugovzhodni Aziji ali na katerem koli drugem delu sveta, kjer se mir krši, še dalje širi, je edina stvar, ki lahko pričakujemo, danes ali jutri, velika svetovna vojna in nobena država sveta ne bo mogla ostati zunaj nje. Sovjetska zveza je pripravljena sodelovati z drugimi državami, ki so zastopane v skupščini OZN, da se doseže pravičnost in mir. Zaradi tega je mnogo odvisno od naporov velikih držav. Dobro bi bilo, če bi delegacije teh držav našle skupno govorico in dosegle take odločitve, ki bodo v skladu z interesi miru na Srednjem vzhodu in splošnega miru.« Kosigin je omenil tudi ameriški napad v Vietnamu in zahteval konec ameriškega bombardiranja Se- makniti iz Vietnama. Obtožil je ZDA zaradi njih politike proti Kubi, Dominikanski republiki in Kongu in je zatem govoril o Evropi ter obsodil Zahodno Nemčijo, ki ogroža mir s svojo zahtevo po reviziji meja in po atomskem orožju. Poudaril je, da hoče Sovjetska zveza mir in stabilnost v Evropi, ki naj temelji na stvarnosti dveh Nemčij. Govoril je nato izraelski minister Aba Eban, ki je predlagal neposredna pogajanja med Izraelom in arabskimi državami. Dejal je: ((Ponudili bomo pravično in trajno rešitev, ki bo v našo vzajemno ko- rael, temveč poskus, da se obsodi Izrael.« Vprašal se je nato, «ali je Naser lahko res mislil, da bo v desetih, minutah zbrisal delo desetih let v Akabskem zalivu«. «Kaj bi se zgodilo, se je vprašal Eban, če bi neka tuja sila skušala zapreti pristanišče Odese ali pristanišča New Yorka? Ali bi se v tem primeru vprašali, kdo je prvi streljal?« Eban je nato trdil, da je ((sovjetska zveza imela izzivalno vlogo, s tem da je med arabskimi vladami širila alarmantne in podžigalne vesti o izraelskih namenih«. Dejal da je Sovjetska zveza v narodih porabila veto rist in čast.« Takoj zatem pa je I ., dodal: ((Predlog, naj se vse vrne ! * arHze . ... - , k temu, kakor je bilo pred 5. juni- j ter ?a ,J.e Preprečila sprejem vsake jem, je popolnoma nesprejemljiv.« I resolucije kateri bi Arabci naspro-Eban je £ato dejal: ((Glavna skup- I toval1’ ter & Je v varnostnem sve-šiina ne bo smela odrediti formu ! le za obnovitev sovražnosti, temveč vrsto načel za graditev nove prihodnosti na Srednjem vzhodu. A-rabskim državam se ne bo smelo več dovoliti, da priznavajo obstoj Izraela z edinim namenom, da pripravljajo zarote za njegovo uničenje. Stali smo si nasproti v vojni. Potrudimo se sedaj, da si stojimo nasproti v miru.« Zatem je Aba Eban dejal, da je edini vzrok krize na Srednjem vzhodu «pravica Izraela do miru, varnosti, suverenosti, gospodarskega razvoja, svobodne plovbe, t.j. pravica do obstoja, ki mu je bila odrečena«. Zatem je Eban zanikal, da zirala delo varnostnega sveta, in I pripomnil: «Cs bi Sovjetska zve Izrael zbral svoje čete na sirski meji že sredi maja, da bi jo napadel. Dejal je: «5. junija se je vozel zadrgnil okoli našega vratu in naša izbira je bila preprosta: živeti ali umreti. Naša sila se je upora-vemega Vietnama ter poudaril, da ’ bila za pravično stvar. To, kar bi se bodo morale ameriške čete u-1 morala skupščina obsoditi, ni Iz- IZJAVE JORDANSKEGA KRAUA Husein je ponovil obtožbe o sodelovanju tujih letal Nadaljeval bo prizadevanje za sklicanje arabskega vrha je omenil tudi poročila ^^lskih grozodejstvih ter je 1 Sin . * kar se je zgodilo ^jpaju, v Gazi, zahodni Jor-Siriji, ((spominja na zlo-Hffstov v drugi svetovni voj-“ da preseljujejo arab- s^abivalstvo iz Gaze in Jeru-1 .»ha druga področja in da ' način, kakor je nacistično j?fi.ia imenovala gaulajterje, V?enuje izraelska uprava vo- i t£yernerie na ozemljih, ki so njene čete«. Dodal je, ^ bni ■ e če>te Požigajo vasi, šoji Phn^šnice, da arabskemu pre-1^ M? ne dobavljajo vode ter da Kg vojne ujetnike in tudi rti) \l[L.Nadaljeval je, da zažigajo |jf*'l 'lC1!‘te, ki prevažajo ranjence. pi*1 V1, je, da morajo Združeni * A,.., Prisiliti Izrael, da spoštu- V ;t» Atihaarodno pravo. itt Ae Kosigin izjavil, da je ,Saa°seRel uspehe samo zato, 1 n ^ ki Sa ZDA, Velika Britanija in tudi Zahodna Nemčija 18 ' JiLple in mu pomagale, da je klij.na času. Dodal je: «Im-SfirQ«ni krogi so pomagali tr ^ lem, da so ga neposred-W ™abujaij it napadu. Nekaj 8pu- , V||^aeiskjm napadom so ZDA k napadu. Nekaj arabske države za ,ertf. svojega zaščitnega bro 1 „u«. kJ^emčija je napovedala dis-Jo “c>jske finančne ukrepe v s- .|.iiral)sk:h držav. V številnih (iO^J kmestih so začeli zbiranje S8?!* JCev za Izrael. Ko je Sonj. *Veza začela pozivati na ta-i Sj Ustavitev sovražnosti, so te Jt pomagale Izraelu, da MTa ? 0 PPil na času ln lahko za-W ,;rr'Un Prav zaradi tega ni f. . kiv,arnostni svet nastopiti.« Kosigin izjavil, da je bil -1*0* S v Japada zrušiti sedanje re-,l h rt.Mlt, Siriji in drugih arab-\ ;S??avah, in je dodal, da bi lVU-» izraelskih dejanj pro- pomenilo upreti se stva-ktov.1?6 osvoboditve narodov, k) u‘ Je nato, da je jzraelaki \ Povzročil popolno paralizo ia Prekopa, in je pripom-.,,Je Sovjetska zveza odločno sl' v-' AMAN, 19. — Jordanski kralj Husein je imel danes tiskovno konferenco ob navzočnosti kakih šestdesetih arabskih in tujih časnikarjev. Izjavil je, da je «zahodni breg« važen del Jordanije in «naše domovine, kakor je Jordanija del a-rabskega sveta«. Pripomnil je, da bo storil vse mogoče, da bi prispeval k sklicanju arabske konference na vrhu, ki naj bi položila temelje nove politike in novega stališča za arabske države. Na vprašanje, ali bi sprejel federacijo z Izraelom, je Husein odgovoril, da sedaj ne gre za to, ali se sprejme ali se ne sprejme neka taka rešitev. Dodal je: ((Zadela nas je tragedija kot Jordance in kot Arabce. Sedaj skušamo spremeniti to, kar se je zgodilo, v novo usmeritev v življenju Arabcev, v iskanje boljše prihodnosti.« Husein je nato izjavil, da Palestina ni vprašanje, ki se tiče samo določene skupine narodov, temveč je stvar vseh Arabcev.« Husein je tudi izjavil: ((Gotovi smo, da je med nedavnimi boji neka druga letalska sila, poleg Izraelske, pomagala izraelskim letalom pri njihovih napadih na Arabce. Toda ne moremo z gotovostjo reči, ali Je ta sila bila angleška ali ameriška. Jordanski radarji so zaznamovali navzočnost letal, ki so se dvigala visoko in se spuščala do gladine morja. Toda radarji niso mogli točno ugotoviti pripadnosti teh letal. Poslali bomo poročila naše radarske službe posebnemu organizmu Združenih narodov, da lahko ugotovi pripadnost teh leta!. Vedeti hočemo, kaj se je zgodilo in katere države so pomagale Izraelu. Ko bomo vedeli, bomo razumeli, kdo so naši prijatelji in kdo naši sovražniki. Tedaj bomo sprejeli važne odločitve.« Na vprašanje, ali namerava prekiniti diplomatske odnose z državami, ki so dobavljale Izraelu napalmske bombe, da se uporabljajo proti Arabcem, je Husein odgovoril, da bo naloga konference na vrhu med arabskimi državami določiti splošno stališče arabskih držav do tistih, ki jih je omenil časnikar. Zatem je izjavil, da je prezgodaj reči, ali se bodo Arabci lotili nove bitke, in tudi o tem bodo odločali na arabskem vrhu. Izjavil je nato: «Nas ne zanima niti zahod niti vzhod. Skrbi nas predvsem naš arabski narod in njegova varnost.* Glede arabskih izgub je Husein izjavil, da so bile »strahotne* ter je pripisal poraz premoči izraelskega letalstva, »proti kateremu niso A-rabci imeli odgovora*. tu preprečila odobritev kakršnega koli konstruktivnega dejanja, «ker se je z gotovostjo vedelo, da se bo izvajal veto, če bi se to zdelo potrebno v korist Arabcem«. Eban je nato kritiziral primerjanje, ki so ga sovjetski diplomati dali med Izraelom in nacisti. Dejal je: «Tu gre za očitno kršitev mednarodne morale in človeškega dostojanstva. Naš narod ni nikoli delal kompromisov s Hitlerjevo Nem-! JOHNSONOV čijo. Nikoli ni podpisal pogodbe s i ,v Hitlerjem kakor Sovjetska zveza leta 1935.» Očital je zatem Sovjetski zvezi, da je spodbujala na oboroževalno tekmo in da je parali- je | . . . - „ ... zveza je j pokazala najmanjšo nepristranost, se ti dogodki ne bi dogodili.« Pri zadnjem delu Ebanovega govora sta Kosigin in zunanji minister Gromiko zapustila dvorano. Za Ebanom je govoril ameriški predstavnik Goldberg, ki je zanikal, da so ZDA spodbujale Izrael na oborožen spopad In da so imele kakršno kodi vlogo pri tem, «razen tega, da so ga skušale z vsemi sredstvi ln v vseh stopnjah ustaviti«. Obžaloval je, ker je Kosigin omenil tudi Vietnam, «namesto da bi iskal rešitev z ZDA pred varnostnim svetom ali na ženevski konferenci«. Goldberg je omenil današnji ((konstruktivni govor« Johnsona in je dodal, da hočejo ZDA zmanjšati nesoglasja s Sovjetsko zvezo, tam kjer je mogoče, in večati sodelovanje z njo. Predstavnik Saudove Arabije je izjavil: «Mi nimamo sporov z Židi kot takimi, imamo tudi istega boga, toda arabski svet ne more sprejeti v svojem krogu evropskega političnega sionizma.« Govoril je nato še britanski delegat Caradon, ki je zanikal, da je Velika Britanija pomagala z letali in ladjami Izraelu. Dejal je le, da je bila Velika Britanija med prvimi državami, ki je zahtevala naj varnostni svet obravnava vprašanje Sredniega vzhoda. Seja je bila nato odložena na jutri ob 16.30. bolj potrebujejo arabski petrolej, kakor ga imajo Arabci potrebo prodajati. Dodal je, da so v Kuvajtu znova razpravljali o resolucijah, ki so bile sprejete na konferenci v Bagdadu, ter da so sklenili nadaljevati svojo' akcijo. Predsednik Bumedien, ki je govoril danes ob drugi obletnici, ko je svet revolucije prevzel oblast, je pozval arabske države, naj za eno leto ustavijo pošiljanje petroleja anglosaškim državam. Pripomnil je: «Ne moremo dopustiti, da ostane Sinaj zaseden, da ostane zasedeno jordansko ozemlje in da Jeruzalem ostane v izraelskih rokah. Ne moremo sprejeti izvršenega dejstva, t. j. ustavitve ognja brez pogojev; mi ne bomo ustavili bojev.* Dodal je, da Arabci ne morejo niti računati na Združene narode ter da se ne bodo borili samo proti Izraelu, temveč tudi proti njegovim zahodnim zaveznikom. PO SOBOTNI SEJI VLADE Moro in Fanfani sta odpotovala na zasedanje generalne skupščine OZN Pomirljiva in dvoumna izjava Mora na letališču v Rimu ■ V Beograd je odpotoval predsednik ICE, da se pomeni o italijansko jugoslov. gospodarskih vprašanjih RIM, 19. — Predsednik vlade Moro je v spremstvu zunanjega ministra Fanfanija odpotoval ob 14.55 z letališča Fiumicino v New York, kjer bo kot načelnik italijanske delegacije sodeloval na izrednem zasedanju skupščine OZN. V delegaciji so še podtajnik za zunanje zadeve Lupiš, diplomatski svetovalec predsednika vlade pompei, opol-nomočeni minister De Rege in drugi visoki funkcionarji predsedstva vlade in zunanjega ministrstva. Pred odhodom je Moro izjavil: »Italijanska delegacija se pripravlja, sodelovati na razpravah na izrednem zasedanju generalne skupščine OZN o vprašanju Srednjega vzhoda zavedajoč se važnosti tega zasedanja za mir, ki mora biti trajen, temeljiti na pravičnosti in o-mogočiti vsem državam, da se v miru in v popolni svobodi posvetijo ustvarjanju boljših pogojev za svoje državljane. Po našem mnenju se zato ne smejo izrekati obsodbe, temveč je treba proučili globlje vzroke sedanjega položaja na Srednjem vzhodu in sporov ter reševati pereča vprašanja s konstruktivnimi pogledi, z dobro volje, umerjenostjo vseh tako, da bo mogoča pravična in mirna rešitev krize, ki že dvajset let pretresa področje, ki je z zgodovinskimi in duhovnimi vplivi tako tesno povezano z našo državo. Sedanje zasedanje skupščine OZN mora biti zasedanje miru. S tem duhom in s temi željami namerava sodelovati italijanska delegacija v naporih za zagotovitev miru.« PredsedniK zavoda za zunanjo trgovino (ICE) prof. Antigono Do-nati je danes odpotoval v Beograd, kjer se bo zadržal nekaj dni in kjer se bo razgovarjal o razvoju gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. V prvi vrsti gre za izvajanje trgovinskih pogodb, odnosno za obnovitev trgovinske pogodbe, ki je zapadla pred nekaj meseci, in glede katere so bila pogajanja izključno iz političnih razlogov prekinjena. Donati bo nato nadaljeval pot v Bukarešto, kjer bodo 22. junija odprli salon italijanske tehnike. Minister za turizem in predstave Corona se je vrnil iz Poljske, kjer je podpisal petletni turistični sporazum, med Italijo in Poljsko. Poslanska zbornica je imela danes zelo kratko sejo, ki je bila posvečena samo nekaterim manj važnim vprašanjem glede storitev državnih železnic. Jutri popoldne bodo pričeli obravnavati zakousKi predlog o izdatkih za ureditev vodnega režima v dvoletnem razdobju 1967-1968. Ml IIIIIIIIIMIIIMH" ">1111III IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllliillUlllllllllllllllilllll llllllll llllllllllllllllllllltll GOVOR 0 ZUNANJI POLITIKI ZDA Pet točk ameriškega predsednika v zvezi s Srednjim vzhodom Ponovil je do sedaj že večkrat ponovljeno stališče in dodal, da bo še dalje iskal sporazumevanje s SZ WASHINGTON, 19. — Predsednik Johnson je govoril danes v državnem departmaju na zborovanju učiteljev, nekaj pred začetkom današnje seje glavne skupščine OZN. Njegov govor so oddajali po radiu in televiziji. Izjavil je, da je po njegovem mnenju eden prvih korakov za premaganje krize na Srednjem vzhodu ustaviti Naser sestavil novo vlado KAIRO. 19. — Predsednik Naser je danes imenoval novo egiptovsko vlado, v kateri so med drugimi: Naser: predsednik vlade, Mohiedin: podpredsednik vlade, El Cafei: pod. predsednik vlade in minister za versko imovino, Ali Sabri: podpredsednik vlade in minister za krajevno upravo, Mahmud Favzi: podpredsednik vlade in predsednikov pomočnik za zunanje zadeve. Mohamed Al Peeri: minister za oboro žene sile, Mahmud Riad: zunanji minister. Politični tednik «Rose El Jusef« piše, da se čistka v egiptovskih oboroženih silah tiče mnogo večjega števila častnikov, kakor so urad. no javili Alžirski zunanji minister Butefli-ka je ob povratku s konference zunanjih ministrov v Kuvajtu izjavil, da «zahodne države vedo, da 'iihoi naJ se Izraelske čete ta z obrežja Sueškega I Kosigin, Krdorenko in Gromiko ob vhodu v palačo Združenih narodov oboroževalno tekmo na tem .rodročju. Zato ZDA predlagajo, naj OZN pozove vse države članice, naj opozorijo na vsako dobavo orožja na tem sektorju. Naštel je naslednjih pet točk: «1. Vsaka država Srednjega vzhoda ima pravico do življenja. Prav tako ne bi nobena država bila lojalna do listine OZN ali do svojih lastnih interesov, če bi jo zaslepili vojaški uspehi, tako da ne bi več priznavala, da tudi sosedne države imajo svoje pravice in svoje interese. 2. Druga temeljna potreba za rešitev je v tem, da se popravi krivica beguncem, Ne bo miru v nobeni državi Srednjega vzhoda, če tega vprašanja ne začenjajo reševati vsi z novo energijo in zlasti neposredno prizadete države. , 3. ZDA branijo svobodno plovbo po mednarodnih vodnih poteh. 4. Potrebno je ustaviti oboroževalno tekmo. 5. Odločilne važnosti je, da se spoštujeta politična neodvisnost in ozemeljska celovitost vseh držav Srednjega vzhoda. To načelo bo lahko učinkovito na Srednjem vzhodu samo na podlagi miru med prizadetimi strankami. Države tamkajšnjega področja so imele dvajset let samo črte premirja, ki so bile rahle in z lahkoto podvržene kršitvam. Sedaj potrebujejo priznane meje in druge sporazume, ki naj prinesejo gotovost proti terorju, uničenju in vojni.* Zatem je Johnson izjavil: »Sedanji trenutek ni trenutek sovraštva, temveč velikodušnosti; ni trenutek propagande, temveč potrpežljivosti; ni trenutek žalitev, temveč daleko-vidnosti. Na podlagi miru ponujamo svojo pomoč narodom Srednjega vzhoda. Storili bomo vse, kar moremo, da prispevamo k temu smotru.* Ko je priporočal nadzorstvo nad dobavami na Srednjem vzhodu, je Johnson izjavil; »Nedavni spopad je pokazal nevarnost oboroževalne tekme v zadnjih dvanajstih letih na Srednjem vzhodu. V tem primeru pade odgovornost ne samo na narode tamkajšnjega področja, teemveč tudi na večje države, ki ne spadajo k temu področju. Razsipanje in nekoristnost oboroževalne tekme se zdita jasna vsem. Sedaj je čas nove izbire. ZDA bodo s svoje strani uporabile vse diplomatske vire in vse nasvete na previdnost, da se doseže najbolj ugoden potek dogodkov « Dodal je: ((Nekateri so zahtevali kot edino rešitev takojšnji povratek k stanju, kakršno je bilo pred a. junijem. Kakor je že izjavil naš poslanik Arthur Goldberg, ni to recept za mir, temveč bolj za obnovitev sovražnosti.« Glede Azije je Johnson obžaloval, 1 «da ni bilo moč napredovati po j poti miru v Vietnamu«. Trdil je, I da so ZDA skušale večkrat začeti ! pogovore s Hanojem, toda «do se-1 daj ni prišel od druge strani noben obvezujoč odgovor«. Ponovil je nato že vse znane argumente s tem v zvezi. Zatem je Johnson izjavil, da se bo še dalje trudil, da se zmanjšajo nesoglasja s Sovjetsko zvezo in vzhodno Evropo. Dodal je, da gre za počasno delo, ki pa je «edlna pametna politika zanje in za nas, edina ki lahko zagotovi mir na svetu za prihodnje generacije«. Izjavil je tudi, da ZDA nadaljujejo »dvogovor« s Pekingom «v pricako. vanju dneva, ko bodo kitajske oblasti pripravljene živeti v miru t ostalim svetom«. Johnson je izjavil, da je v Evropi življenjske važnosti tudi za var nost Amerike izboljšanje odnosov z vzhodno Evropo. Omenil je nato pogajanja o Kennedyjevi rundi, o denarni reformi in o NATO in je pripomnil, da ni bilo še vse rešeno. Glede Latinske amerike je izrazil zadovoljstvo nad izidom nedavne konference v Punta Del Este in je dejal, da je bila »izredno plodna za gospodarsko integracijo latinskoameriških držav«. Wilsonov obisk v Parizu PARIZ, 19. — Predsednik britanske vlade Wilson, ki je prišel na obisk v Pariz, se je davi začel posvetovati z generalom de Gaullom. Prvi njun pogovor, kateremu so prisostvovali tudi njuni sodelavci, je trajal približno dve uri. Posvetovanja so se nadaljevala popoldne ob 16. uri. Na jutranjem pogovoru so obravnavali predvsem vprašanja Srednjega vzhoda, toda govorili so tudi o Daljnem vzhodu in zlasti o vojni v Vietnamu ter o posledicah eksplozije prve kitajske vodikove bombe. V britanskih krogih pravijo, da se Wilson in de Gaulle strinjata, da je na Srednjem vzhodu nujno potreben stalen mir in da je zaradi tega potrebno izvajati pritisk tako na ZDA kakor na Sovjetsko zvezo. Zatrjuje se, da je Wilson izjavil, da «bl se glas Francije in Velike Britanije slišal mnogo močneje«, če bi bila Velika Britanija vstopila v skupno tržišče. Po britanskem mnenju sta si francosko in britansko stališče o Srednjem vzhodu zelo blizu. Razlika je v tem, kako naj se doseže zaželeni smoter. Vendar pa niso prišli do nobenega skupnega za ključka. Baje sta ugotovila, da ca sedaj ni mogoč sestanek velikih. Na popoldanskem pogovoru sta de Gaulle in Wiison govorila o skupnem tržišču. Wilson je skušal prepričati de Gaulla o utemeljenosti angleške kandidature. V britanskih krogih pravijo, dš je bilo o-zračje pogovorov ((realistično«. Zatrjuje se, da je Wilson opozoril de Gaulla na dejavnost nekaterih francoskih industrij v Rodeziji, si ne spoštujejo sankcij proti Smithovemu režimu. Pogovor se je zaključil ob 19. uri po francoskem času. S francoske strani označujejo današnje pogovore za ((temeljite, odkrite in pri. srčne«. Pripominjajo, da so govorili o Srednjem vzhodu, o Daljnem vzhodu, o Afriki, Evropi ter o odnosih z ZDA in o kandidaturi Velike Britanije za skupno tržišče. V pariških krogih pravijo, da de Gaulle nima za sedaj nobenega načrta za odhod v New Vork. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllilllllllllll Brown odpotoval v New York na zasedanje skupščine OZN Pred odhodom je govoril v spodnji zbornici o arabski federaciji in napovedal, da bodo spočetka zbrali v arabskih vodah močne pomorske sile LONDON, 19. — Britanski zunanji minister Brown je odpotoval danes v New York, kjer se bo udeležil zasedanja skupščine OZN. Izrazil je upanje, da bo obrazložil britansko stališče o Srednjem vzhodu ter da se bo zunaj OZN pogovarjal, kako naj bi spor rešili. Po mnenju britanske vlade je vprašanje, ali naj se Izrael umakne z zasedenega ozemlja, element med toliko drugimi za končno rešitev. Med možnostmi je tudi ta, da se prizna, da vojna na Srednjem vzhodu ne sme pripeljati do ozemeljskih povečav. Glede morebitnega sestanka na vrhu je Brovvn izjavil, da mu je naklonjen ter da namerava predložiti v OZN predloge v zvezi z arabskimi begunci. Pred odhodom je Brown začel v spodnji zbornici debato o Adenu. Izjavil je, da britanska vlada predlaga načrt ustave, ki predvideva ustanovitev neodvisne arabske države. Načrt predvideva tudi integracijo Adena v arabsko federacijo. Vlada namerava ustanoviti v najkrajšem času vlado za redne upravne posle. Tudi če ni Južna Arabija neodvisna, namerava britanska vlada poskrbeti, da ustava stopi v veljavo, čeprav bodo potrebne nekatere prehodne določbe. Britanska vlada je sklenila na- mestiti v vodah Južne Arabije pre cejšnjo pomorsko silo v prvih šestih mesecih po neodvisnosti, ki io nanjerava razglasiti 9. januarja prihodnjega leta. Pripomnil je: ((Prišli smo do zaključka, da arabske sile potrebujejo nadaljnjo pomoč, če bo federacija napadena, se bodo britanska letala borila proti napa da-lcu.» Poleg tega je britanska vlada sklenila namestiti bombna letala v bližini federacije, ki bodo pripravljena za nastop v primeru potrebe v prvih'šestih mesecih po neodvisnosti. Dodal je, da bodo vojaki federacije dobavljali najmodernejše avtomatsko orožje, oklep na vozila in topništvo. Vojski bo dodeljena britanska vojaška misija Britanska vlada bo prodala fede raciji osem lovskih letal. Angleški reakcijski bombniki bodo na razpolago šest mesecev po razglasitvi neodvisnosti in poleg tega ves čas, ko se bo britanski vladi zdelo a-mestno. S političnega stališča je britanska vlada sklenila ukiniti prepoved narodnoosvobodilne fronte Južne Arabije in razmišlja o možnosti iz pustitve nekaterih jetnikov. Na koncu je izjavil, da upa, da bo lahko začel razgovore z voditelji »ek stremističnih gibanj« v federaciji Dodal pa je, da ti niso še odgovorili na pozive v tem smislu. Kosiginovi pogovori v New Yorku NEW YORK, 19. — Sirski predsednik Atasi, ki je prišel sinoči v New York. je takoj obiskal Kosigi-na in se pogovarjal z njim skoraj dve uri. še prej se je Kosigin pogovarjal s predsednikom poljske vlade Cyrankiewiczem in s predsednikom češkoslovaške vlade Lenartom. Nocoj je Kosigina obiskal dansKi zunanji minister Otto Krag, ki je prvi zahodni diplomat, ki je obiskal Kosigina v New Yorku. Ob prihodu v New York je Krag izjavil, da bo skusal doseči, da bi se Kosigin in Johnson sestala ta teden in se posvetovala o Srednjem vzhodu. Krag se je zasebno sestal tudi z egiptovskim ministrskim podpredsednikom Favzijem, zvečer pa ■z. izraelskim zunanjim ministrom Ebanom. V četrtek bo odšel v New York na sestanek z Johnsonom. Kosigin se je danes popoldne pogovarjal s Favzijem in z drugimi arabskimi voditelji. Krag je po sestanku s Kosiginom izjavil, da je bil razgovor koristen in zanimivi ter da sta govorila o mednarodnih vprašanjih in še posebej o Srednjem vzhodu. Mika Špiljak o Srednjem vzhodu (Od naiega dopisnika) BEOGRAD, 19. — Vodja jugoslo. vanske delegacije na izrednem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov, posvečenem položaju tuj Srednjem vzhodu, predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Špiljak je včeraj pred odhodom delegacije iz Beograda v izjavi tisku obrazložil stališče, ki ga bo Jugoslavija zavzela na izrednem zasedanju, katerega smoter bi moral biti zagotovitev trajnega miru na tem delu sveta. Za tako rešitev se bo Jugoslavija zavzemala skupno z ostalimi nevezanimi državami. Uresničenje tega smotra, to je zagotovitev trajnega miru, pa je odvisno od sporazuma med Izraelom in arabskimi državami, od rešitve vrste vprašanj, ki so se doslej, zaradi pomanjkanja realizma, ekstremističnih stališč in potuh od zunaj, še bolj zaostrovala. Ni dvoma, da bo pot za dosego tega smo. tra dolga. Trenutno je bistveno, po besedah špiljaka, da svetovna organizacija obsodi napad in zagotovi celovitost arabskih držav. Zato se bo jugoslovanska delegacija na izrednem zasedanju generalne skupščine zavzemala, da svetovna organizacija obsodi Izrael kot napadalca in da mu postavi zahtevo za brezpogojen umik čet z vsega zavzetega ozemlja. Šele ko bo Izrael izpolnil to zahtevo, bi se ustvarili pogoji za začetek reševanja spornih vprašanj med Izraelom in arabskimi državami. Mika špiljak je v bistvu samo ponovil stališče, ki ga je Jugoslavija zavzela od samega začetka in formulirala v izjavi predsednika Tita neposredno po izbmhu sovraž-nosti. Dodal je le, da se po ocenitvi ravnanja Izraela ne more sprejeti nikakršnih obrazložitev, češ da ne gre za napad, temveč samo za preventivni obrambni napad. Jutri bo na vabilo predsednika Tita prispel na štiridnevni uraden obisk v Jugoslavijo predsednik zvezne republike Kameruna El Hadj Amadu Ahidjo. Visoki gost, ki bo prispel iz Pariza v Pulj, bo na Brionih gost predsednika Tita, ter bo obiskal nekatere kraje na Hrvaškem in v Sloveniji. V Beogradu se je danes začelo zasedanje mešanega jugoslovansko-romunskega komiteja za gospodarsko sodelovanje, na katerem bodo proučili možnosti širšega industrij, skega sodelovanja, posebno na področju strojegradnje, kemične, prehrambene in elektro-industrije. Na četrtem zasedanju jugoslovan-sko-češkoslovaskega odbora za gospodarsko sodelovanje, ki se je danes končalo v Pragi, so posvetili posebno pozornost industrijsko-tehničnemu sodelovanju in sprejeli zadevne predloge. Na zasedanju so sklenili proučiti tudi možnost ustanovitve skupne banke, ki bi financirala sodelovanje jugoslovansko-českoslovaških podjetij. Komite je ustanovil več delovnih skupin, ki bodo proučile in sprejele konkretne ukrepe za razširitev industrijskega sodelovanja. B. B. NEW YORK, 19 —r Varnostni svet OZN je nocoj soglasno odobril načrt resolucije, ki podaljšuje do konca leta mandat varnostnih sil OZN na Cipru. Resolucija poziva prizadete strani, naj ravnajo kolikor mogoče zmerno in naj se še dalje trudijo, da se dosežejo, smotri, ki jih je določil varnostni svet. Med razpravo je sovjetski delegat Fedorenko kritiziral politiko NATO v vzhodnem Sredozemlju in jo je povezal z arabsko izraelskim spopadom. Poudaril je, da za pravo zajamčenje neodvisnosti Cipra bi se morale umakniti vse tuje čete z otoka in ukiniti bi morali tuja oporišča. Ni lahko vladati deželi kjer je razširjena korupcija Čeprav bo minilo še leto dni do da vodilna ekipa očitno ne bo do-predvidenega datuma splošnih volitev, vse bolj prevladuje prepričanje, da bodo ta pomembni dogodek, ki čakajo nanj že dvajset let, znova odgodili. Na to prepričanje navaja ne samo dejstvo, da parlament spričo bistvenih razlik v glediščih predstavništev posameznih političnih skupin še ni sprejel novega zakona o volitvah, da se še niso začele niti zapletene tehnične priprave in da niso zagotovljena potrebna materialna sredstva, marveč da vodilna ekipa oitčno ne bo dovolila »vojne z volilnimi kroglicami« dokler ne bo trdo prepričana o zmagi «novega reda«. Dotlej pa je treba razrešiti še celo vrsto zelo zapletenih problemov, ki vplivajo na politično razpoloženje množic. Zato ni naključje, da najuglednejši politiki dc-stikrat opozarjajo na to, da samo znatno zboljšanje življenjskega standarda prebivalstva, ki sodi med najnižjega na svetu, lahko prepreči vrnitev prepovedane KP Indonezije. Zato Je vodilna skupina spravila v javnost kratkoročni program politične stabilizacije, ki naj bi ga povsem izpolnili do sredine leta 1968 oziroma pred volitvami. Že zdaj je jasno, da te naloge, pa naj je bila videti v začetku še tako skromna in neambiciozna, ne bo lahko izpolniti. Vladi se je posrečilo odstraniti dualizem oblasti, ki je bil neposrelen vzrok politične nestabilnosti, in povsem likvidirati delo «politične gverile«, ki jo prisojajo ilegalni KP Indonezije. Kljub te-tavam je vodilna ekipa odgodila odplačevanje ogromnih državnih dolgov tujini in se tako ognila neposredni nevarnosti gospodarskega bankrota. Storili so celo korak naprej in od tujine so dobili nove kredite. Glavna rana pa še ni zaceljena, ker je zelo razširjena korupcija, e bolj pa tihotapstvo, ki je postalo skoraj zakonitna metoda izvoza in uvoza. Očitno je, da takšno stanje nasprotuje smislu in opredelitvi ((novega reda«, ki po uradnih razlagah pomeni ne samo strogo uveljavljanje ustave iz leta 1945 in popolno spoštovanje črke in duha državne filozofije pančašile, marveč tudi pravične in urejene družbe. Nihče seveda ni pričakoval, da se bo vladi posrečilo z nekaj administrativnimi dekreti spremeniti gesla «novega reda« v stvarnost. To je tem težavneje, če vemo, da so med nosilci korupcije, finančnih špekulacij in gospodarskih malverzacij ugledne osebnosti, celo ugledni uniformirani ljudje. Vtem ko si je vlada prizadevala najti skoraj nemogoče formule za zboljšanje gospodarskega položaja so si ti ljudje prizadevali nakopičiti bogastvo in tako so zmanjševali učinek u-radnih ukrepov. Tudi po strmoglavljenju ((starega reda« je bila Indonezija dežela, v kateri je bilo mogoče kupiti vse: od dovoljenja za vožnjo do državljanstva. Usluge takšne vrste so se sicer podražile, toda to je mogoče pojasniti tako, da so cene vsega «blaga» v zadnjih dveh letih narasle dvajset do - stokratno. Vlada vztrajno uveljavlja strogo varčevanje s proračunskimi sredstvi. Znatno je zmanjšala preokoren administrativni aparat in uveljavila drastične omejitve negospodarskih investicij. To je časovno sovpadalo z akcijo čiščenja državnega aparata, iz katerega so odstranili nezaželene elemente, zlasti člane KP Indonezije in množičnih organizacij. Tudi drugi vladni ukrep — proti špekulantom in oderuhom — je dobil določene politične ovire in se kmalu spremenil v ukrep, usmerjen skoraj izključno proti kitajskim trgovcem in pridobitnikom. Kot najbolj ognjeviti zagovorniki anovega reda«, so pripadniki akcijskih front kampanjo proti ((gospodarski subverziji« razumeli kot svojo nalogo. Kamijevci in kappijevci so začeli obiskovati trgovce, odkrivati špekulante (Kitajce) in jih na mestu kaznovati. In vendar borbeni študentje niso povsem zadovoljni z vladnim ((premalo ostrim« stališčem. Rekli bi, da jih najbolj moti to, da krajevni vojaški komandanti ne dopuščajo več, da bi na mestu odmerjali kazni prestopnikom,, marveč zahtevajo od njih, naj izrekanje in izvrševanje kazni prepuste pristojnim državnim organom. Kamijevci so svoje nezadovoljstvo nedvomno pokazali na nepričakovan način, tako da so priredili demonstracije v glavnem mestu zahodne Jave Bandungu, in sicer med proslavo 21-letnice elitne divizije Siliwangi. Množica študentov, ki je nosila na transparentih gesla proti korupcionistom, je prebila kordon vojakov, ki so stražili mimohod. Ker vojaki niso vedeli, kaj bi storili, so začeli streljati v zrak, kar je med prebivalci povzročilo trenutno paniko. V mimohodu je nastala zmeda in na vprašanje vojaških voditeljev, zakaj so tako ravnali, so študentje kratko malo odgovorili: «Zato, ker nikakor ne moremo priti do namestnika predsednika republike in na običajen način izraziti svojega mnenja«. Končno je morda najpomembnejše, da je nastala v javnosti splošna psihoza boja proti vsem vrstam prestopnikom. Vojaški komandant Djakarte generalmajor Amir Mah-mud je nedavno rekel kamijevcem, naj pripravijo brez izjeme vsakogar, ki krši zakon, ne glede na njegov položaj in družbeni ugled. V okviru operacije uvajanja reda, kakor je imenoval tukajšnji list sedanjo kampanjo, je najbolj pereč problem tihotapstvo, ki ga včasih opravljajo pod zaščito brezvestnih carinskih uslužbencev ali celo uniformiranih ljudi. Na ladjah, ki so dostikrat hitrejše od vojaških čolnov, tihotapci vsako leto izvozijo ali uvozijo (partner je največkrat Singapur) za 100 do 200 milijonov ameriških dolarjev blaga. Indonezijska vlada je spoznala, da je zatiranje tihotapcev eden glavnih pogojev gospodarske stabilizacije. Zato je na nedavni seji vlade, ki so se je udeležili vsi štirje komandanti oboroženih sil, sprejela pravi vojni načrt za boj proti tihotapstvu. Vlada se je odločila za kombiniranje vojaške akcije na suhem, iz zraka in na morju,, v katerih bodo razen pomorskih sil, letalstva in suhozemske vojske sodelovali tudi policija in carinski or- gani. Za komandanta posebne operativne komande za zatiranje tihotapstva je imenovan kontraadmiral Sjaaf, vladi pa bo odgovarjal uspeh te splošno naloge član prezi-dija in minister za gospodarstvo in finance Sultan Hamengku Buwono. Naloga je tem težavnejša, ker je javna tajnost, da so posadke tihotapskih ladij včasih povezane z nekaterimi carinskimi uslužbenci in vojaškimi komandanti, ki jim dajejo provizijo, če jim «pogledajo skozi prste«. Ali bo Suharto uspešno končal o-peracijo uvajanja reda, ki je prizadela ne samo majhne špekulante in tihotapce, marveč tudi njihove močne kolovodje? Od odgovora na to vprašanje je v veliki meri odvisna ne samo gospodarska blaginja Indonezije, kjer živi devet desetin prebivalstva v revščini in bedi, marveč tudi položaj sedanje ekipe in bodočnost «novega reda« sploh. Novi jugoslovanski veleposlanik v Rimu Srdjan Priča se je včeraj peljal v Rim. Na meji, do koder je veleposlanik pripotoval z avtomobilom, ga je pričakal generalni konzul Rudi Janhuba. Iz Trsta je Srdjan Priča nadaljeval pot z ekspresnim vlakom ob 9. uri. (Na sliki od desne proti levi: gen. konzul Janhuba, soproga veleposlanika. Srdjan Priča, soproga gen. konzula, soproga italijanskega veleposlanika v Beogradu Ducija, konzula Milutinovič in Hrast.) • lllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllftlllllllllllllMIIIIlIlillIllMIlIllIllllllllimilllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllMlllllllllIlllllllllimillllilllllililllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII VRSTA NESREČ NA RAZNIH DIRKALIŠČIH Geki Russo in Fehr Seat žrtvi dirke v Caserti Nekateri dirkači ranjeni - Na neki drugi dirki je avto zavozil med gledalce: eden mrtev in več ranjenih - V Belgiji si je Mike Parkes zlomil nogo - Huda nesreča tudi na dirki pri Opatiji Težko je presoditi, ali gre zgolj za nesrečne «slučaje» ali za zelo resno nevarnost: vsekakor je nesreč na avtomobilskih dirkah ie Hue-shen je eden izmed kitajskih jedrskih znanstvenikov, ki ima gotovo svoj delež pri kitajski vodikovi bombi. Več let je študiral v ZDA ............................................................................................h.........................ui.ii............................................................ Jutri podelitev velikih nagrad znanstvenikom in književnikom RIM, 19. — Predsednik republike Saragat se bo v četrtek udeležil slovesnega sklepa akademskega leta 1966/67 v akademiji Dei Lincei. Saragat bo izročil nagrado v znesku S milijonov lir, ki jo je sam ustanovil in ki je letos določena za fi-ziko, matematiko in naravoslovje, prof. Niccolčju Dallaporta, rednemu profesorju za teoretično fizi-ko na univerzi v Padovi in dopisnemu članu akademije. Nato bosta prejela nagradi ministrstva za prosveto po 4 milijone prof. Vittorio Erspamer z univerze v Parmi in prof. Walter Bi-glavi z univerze v Bologni (prvi farmakolog, drugi jurist). Več profesorjev bo prejelo nagrade prosvetnega ministrstva po 250.000 lir. Štiri nagrade ((Antonio Feltri-nelll« za književnost bodo prejeli: ameriški pisatelj John Roderigo Dos Passos mednarodno nagrado za pripovedništvo v znesku 20 milijonov lir; pesnik Carlo Betocchi za poezijo 5 milijonov lir; pokojni pisatelj Giacomo Debenedettl za esejistiko 5 milijonov lir; profesorja Qulntino Cataudella in Ezio Rai-mondd za kritiko in literarno zgo- dovino skupaj 5 milijonov lir. (Te nagrade bodo podeljene na posebni slavnosti v jeseni.) Podeljenih pa bo še več nagrad tujim in italijanskim znanstvenikom. Moretti nagrajen z «zlatim Herkulom» RIM, 19. — Minister za industrijo in trgovino Andreotti se je v nedeljo zvečer udeležil podelitve mednarodnih nagrad «Zlati Herkul«. Nagrado, ki jo podeljuje rimsko združenje živilskih trgovcev v sodelovanju z nekaterimi drugimi u-stanovami, so prejeli večinoma proizvajalci, ki so pač bliže Rima. Le za pivo je bila podeljena nagrada Morettiju iz Vidma. «Sunday Citizen» je prenehal izhajati LONDON, 19. — Filolaburističen nedeljski list «Sunday Citizen« je CENIK IN CAS OGLED A KOBILARNE LIPICE CENIK Ogled kobilarne, po osebi odrasle s poukom ali brez 3. 4. Jahanje za pouka; ura Jahanje za otroke (brez pouka) do 14 let starosti Prenočišče v eno — ali dvo ali troposteljnih sobah; po osebi Kompletni pension po osebi N din 4,— N din 25.— N din 15.— N din 18.75 N din 57.50 50"'o popusta in sicer samo pri OGLEDU KOBILARNE. Skupine dijakov plačajo za ogled kobilarne enotno ceno in sicer 0,50 N din po osebi. CAS OGLEDA KOBILARNE: a) b) CAS JAHANJA a) od 16. septembra do 15. maja in vsak dan b) od 16. maja do 15. septembra in vsak dan 15.00 in 17.00 i uri od 8.30 do 11.30 od 14.30 do 16.30 od 7.30 do 10.30 od 16.00 do 18.00 (Turistična zveza Slovenije) po 117 letih življenja nehal izhajati. Prva številka «Reynolds Weekly Newspaper», kot se je najprej list imenoval, je izšla 5. maja 1850 s poudarjenim namenom, da se hoče posvetiti «stvari svobode in koristim zasužnjenih množic«. Pred prvo svetovno vojno je bil ta list prvi nedeljski tednik ki je dosegel naklado čez milijon izvodov. Pozneje pa ni mogel več vzdržati konkurence drugih založniških skupin in v zadnjem času je njegova naklada padla na 220.000. BEOGRAD, 19. — Danes so prispele na tridnevni obisk v Herce-gnovl nekatere enote sovjetske vojne mornarice. Problemi nova italijanska revija Izšla je prva številka nove revije Problemi, dvomesečnika, katerega glavni urednik je Giuseppe Petronio s tržaške univerze, izdaja pa revijo G. B. Palumbo. Uredništvo pravi, da hočejo biti problemi sredstvo raziskave in diskusije. Uredniki in sodelavci bodo sicer diskutirali, vendar pa bodo objavljali tudi rezultate lastnih raziskav in jih bodo dajali v obravnavo. Vsakdo pa bo sam zase odgovoren; če bo spis sprejet, bo to samo pomenilo, priznanje o koristnosti, da se o nakazanem vprašanju razpravlja V tej prvi številki sodelujejo: Alberto M. Ci-rese (Leopardi e i maori), Cor-rado Maltese (II gioco delle mac-chine e le macchine per giocare), Jan O. Fischer (La Poesia della Comune), Valerio Castronuovo (Stampa e classe politica della Nuova Italia), Pio Baldelli (dnema e televisione in arcadia), Giuseppe Petronio (Moravia, ovvero del velleitarismo ideologico), Paolo Rossi (Michele Parma e il concetto di contemporaneith della storia), Luciana Martinelli (Lin-gua e pubblico di Galilei), Giuseppe Petronio (Quattro domande a Timpanaro), Corrado Maltese (XV. Convegno intemazionale di critica d'arte). Na koncu je še pet strani knjižnih poročil. ATENE, 19. — Tržaški Trio (Trio di Trie ste) bo imel ta teden v Atenah pet koncertov. vse preveč, da bi se lahko še govorilo o kakem «slučaju». Vse bolj bo držalo, da gre za veliko nevarnost, kateri se že malo katera dirka uspešno izogne. Samo preteklo nedeljo: Caserta, Reggio Emilia, Francorchamps, Preluka. Prav gotovo se bodo morale ob teh primerih zamisliti tudi oblasti in se vprašati, ali naj se take dirke še prirejajo. Pred kratkim je žalostno končal Baldini, sedaj je Geki Russo zapustil ženo z dvema majhnima deklicama, Fehr Beat, še zelo mlad, pa je komaj dobro začel dirkati. In kje je rečeno, da jim jutri lahko ne slede še drugi? In ni nikogar, ki bi se čutil za to odgovoren? CASERTA, 19. — V nedeljo je bila v Caserti avtomobilska dirka formule 3. Ta mednarodna dirka se je razvijala na progi, dolgi 4,500 km. Cilj je bil na približno kilometer dolgem ravnem odseku, ostali del proge pa je bil večinoma vijugast. Opis nesreče povzemamo po poročilu, ki ga je izdal avtomobilski klub iz Caserte. Ob 18,35 — je rečeno v poročilu — je startalo v finalu 16 strojev. Na koncu tretjega kroga ni bilo več dveh strojev, medtem ko so na koncu šestega kroga stroji vozili v sledečem vrstnem redu: 16 (Brambilla), 3 (Dubler), 36 (Ma-glione), 9 (Regazzoni), 26 (Geki), 12 (Manfredini), 8 (Corti), 13 (Mohr), 22 (Tiger), 38 (Natini), 25 (Fehr), 10 (Saltari), 24 (Foresti), 19 (Donnelly). V sedmem krogu vozi skozi cilj najprej 16. in potem drugi, medtem ko 10. in 25 trčita drug v drugega približno 400 m pred ovinkom, kjer se prične ravni del proge. Stroj 10 nadaljuje dirko, medtem ko se 25. ustavi na levi strani ceste: pilotu se nič ni zgodilo. Stroj 24, ki sledi, zavozi s ceste, da se izogne trčenju; pilot ostane nepoškodovan. Komisar tistega dela proge potrese zemlje po razlitem olju, ki je steklo iz stroja 25, in nato gre mahat z rumeno zastavo, da bi opozoril ostale dirkače na previdnost. V osmem krogu zavozi stroj 3 iz nepojasnjenih vzrokov s ceste približno 350 m pred ovinkom, kjer se prične ravni del proge; tudi v tem primeru ostane vozač nepoškodovan. Dubler, vozač stroja 3, in Fehr, ki sta ostala nepoškodovana, skušata spraviti poškodovana stroja s ceste in obenem mahata dru- gim dirkačem, naj zmanjšajo hitrost. V devetem krogu vozijo še vsi dirkači, ki so ostali na progi, mimo mesta nesreče. V desetem krogu vozi najprej 16. in takoj nato 36 s približno tremi sekundami prednosti pred najbližjimi zasledovalci. Prav tam, kjer je ustavljen stroj 25., izgubi Geki Russo kontrolo nad svojim strojem, zavozi s ceste in se zaleti v neki zid. Ob trčenju zleti iz avtomobila in se takoj ubije, medtem ko se avto vname. V velikem prahu, ki se je dvignil pri nesreči, izgube kontrolo nad vozili Manfredini. Regazzoni, Tiger, Saltari, Natili. Švicarskega vozača Fehra, ki je bil na mestu prve nesreče, je neki avto tako povozil in tako poškodoval, da je mladi Švicar umrl že med prevozom v bolnišnico. Manfredini, Regazzoni, Saltari in Natili so ostali nepoškodovani, medtem ko so Perdonija (Tiger) po nekaj minutah izvlekli iz njegovega avtomobila hudo poškodovanega. Brambilla in Maglio-ne, ki sta spredaj, sta vozila naprej in v enajstem krogu sta še komaj opazila avtomobile na cesti in zavrla ravno še zadosti pravočasno, da se nista prehudo zaletela v ustavljene avtomobile; popolnoma pa le nista mogla preprečiti trčenja. Danes popoldne so opravili pogrebne svečanosti za Gekijem Rus-som in Fehrom Beatom, čigar pravo ime je bilo George Claude. Zvečer pa so trupli odpeljali proti Milanu in Zilrichu. Russo bo pokopan v Milanu v družinski grobnici; pogreb bo v sredo. Poškodbe Perdonija so precej hude. Danes so ga prepeljali iz bolnišnice v neko zasebno kliniko. REGGIO EMILIA, 19. — Na vzpetini Vezzano - Casina je bila v nedeljo avtomobilska dirka. Na nekem ovinku je zaneslo neki avto s ceste v gručo ljudi. Pri tem je nekega moškega ubilo, dvanajst oseb je ranjenih, dve dokaj resno; ena od teh je vozač Walter Froldi. FRANCORCHAMPS, 19. — Na avtomobilski dirki za veliko nagrado Belgije je na nekem ovinku vrglo dikača — Mika Parkesa s ceste — najbrž je zavozil na olje. Pri tem si je zlomil nogo. S helikopterjem so ga prepeljali v bolnišnico v Liegeu. REKA, 19. — Med nedeljsko dirko avtomobilov formule 3 je prišio takoj po startu do hude nesreče. Eden izmed avtomobilov iz druge vrste je takoj hitreje potegnil in zavozil med dvema strojema v prvi vrsti. Pri tem je z desnim kolesom zadel avto v prvi vrsti. Tega je začelo zanašati sem in tja, dokler ni zavozil na rob ceste, kjer je s svojim dolgim prednjim delom zadel v gručo ljudi, nato pa sta še dva avtomobila trčila vanj. Tri osebe so morali takoj odpeljati v bolnišnico, pa tudi nekateri vozači so bili poškodovani. Na griču San Bartoiomeo v občini Prarostino pri Pinerolu so v nedeljo odkrili ta stolp • svetilnik, spomenik padlim partizanom. Ob odkritju je govoril tudi sen. F. Parri «Sklad Borisa Kraigherja» za štipendije študentom LJUBLJANA, 19. — Prihodnje šolsko leto bodo iz »Sklada Borisa Kraigherja«, ki je bil ustanovljen pri ljubljanski univerzi, dodelili na osnovi natečaja prve štipendije 30 študentom. Prednost bodo imeli študentje delavskih in kmečkih družin. «Sklad Borisa Kraigherja« je bil ustanovljen s prispevki delovnih organizacij, zavodov in občinskih skupščin Slovenije. Nedaleč od Turina je lepa zelena pokrajina, poznana po imenu Canavese. V tej pokrajini je skoraj na sredi med Turinom in lvreo mestece San Giorgio. Ne gre za kak znamenit kraj, vendar ima ta kraj poleg naravne lepote pokazati tudi marsikatero zgodovinsko In umetnostno zanimivost. Občinska uprava je presodila, da je v današnjem času, ko ljudje iz mesta ne iščejo več samo hrupnih zabav, temveč še zlasti miru, u-mestno kar največ Hudi seznaniti s privlačnostjo, ki jo predstavlja mir in pristna naravna lepota. Izdala je zato knjižico, ki jo je napisal publicist Pier Luigi Ru-batto, *San Giorgio Canavese. Contributo alla conoscenza turisti-ca del Canavese». (Prejelo jo je tudi naše uredništvo.) Knjižica, ki je opremljena z zemljevidom in številnimi fotografskimi posnetki, bralca pouči o zgodovini kraja in okolice, o folklori, opisuje posamezne imenitne hiše, ki so pravi umetnostno zgodovinski spomeniki. Vse pa je opremljeno s pošteno skromnostjo, ki se odraža v I besedah, ki jih je župan med drugim napisal v predgovoru: «Malo imamo ponuditi turistu, toda to malo dajemo na razpolago s srcem; to malo, mislim, je mnogo za tiste, ki hočejo preživeti počitnice v miru: dobro postrežbo v hotelih, ki sicer niso luksuzni, pa nudijo izvrstna jedila; očarljive sprehode v krasni okolici; obisk zgodovinskih spomenikov, ki zbujajo občudovanje in navdušenje; prijateljstvo in bratstvo prebivalstva.» Kogar zanese v Turin, se bo mogoče odločil še za izlet do S. Giorgia. knjige ~ gledall&ce » * Uti glabbu bliUubbtvo Knjige in plošče, ki so šle najbolj v denar RIM, 19. — Objavljamo seznam knjig in plošč, ki jih je bilo pretekli teden največ prodanih (v oklepaju je številka mesta. ki jo je knjiga ali plošča imela na lestvici prejšnjega tedna): PRIPOVEDNIŠTVO: 1. Ghiotto: «Scacco alla regina», Rizzoli (1); 2. Servadio: «Tanto gentile e tanto onestau, Feltrinel-li (i); 3. Cassola: «Storia di Ada», Einaudi (2); 4. Santucci: «Orjeo in paradisou, Mondadori (3); 5. Barolini: «Notti della paura», Fel-trinelli. ESEJISTIKA IN POEZIJA: 1. Manchester: «Morte di un presidente», Mondadori (1); 2. Gunther: «Faccia a faccia», Gar-zanti (5); 3. Marcuse: «L’uomo ad una dimensioneu, Einaudi (3); 4. Quaroni: »Russia e Cina», Garzan-ti; 5. Toscano: «Storia diploma-tica della questione delVAlto Adi-ge», Laterza. 1. «29 settembrev, Equipe 84, Ricordi (2); 2. «A chi», Fausto Lea-li, Rifi (1); 3. «Stasera mi butto», Rocky Roberts Durium (3); 4. «Un mondo d’amore», Gianni Mo-randi (6); 5. «Sono bugiarda», Ca-terina Caselli, CGD (5). 6. «Win-chester Cathedralu, The New Vau-deville Band, Fontana (4); 7. «L’immensitč», Johnny Dorelli, CGD (7); 8. «Cuore matto», Little Tony, Durium (8); 9. «La coppia piu bella del mondo», Celentano, Član; 10. «Torno sui miei passitt, Celentano, Član (10). Predstave Pirandella v Tokiu TOKIO, 19. — Stoletnico rojstva Luigija Pirandella so v Tokiu počastili z uprizoritvijo dveh njegovih del: «Henrik IV.» in «šest oseb išče avtorja». Predstavi sta dosegli velik uspeh in bosta še dlje časa na sporedu. Na Japonskem so od italijanskega gledališča doslej poznali samo dela Uga Bettija. Sedaj pa se tudi druga gledališča pripravljajo na uprizoritve Pirandella. Štiri knjige v ožjem izboru za »Premio Estense* FERRARA, 19. — Za «Premio Estense» (2 milijona lir), ki ga je razpisala Zveza industrijcev iz Ferrare za zbirko člankov (zbranih v knjigi) časnikarjev profe-sionalistov v dobi 1966-67, so bile izbrane sledeče štiri knjige, izmed katerih bo 9. septembra izbrano: delo, ki bo prejelo nagrado: Giuseppe Longo. «11 tempo e il luogo» (založba Rizzoli); Piero Ottone, «La nuova Russiaa (Lon■ ganesi); Alberto Ronchey, «L’ulti-ma American (Garzanti); Luca Goldoni, «Dal nostro inviato» (Alfa). Dela je odbrala žirija, ki ji predseduje Gianni Granzotto, njeni člani pa so: Domenico Bartoli, Erno Biagi, G. A. Cibotto, Ettore Della Giovanna, Gino De Sanc-tis, Enrico Emanuelli, Diego Fab-bri, Leone Picciont, Giuseppe Rai-mondi in Alfredo Schiaftini- Orkester «A. Scarlatti« nastopa v Montrealu NEAPELJ, 19. — Člani orkestra «Alessandro Scarlatti» RAI so odpotovali v Kanado. Prejeli so namreč vabilo za dva koncerta v Montrealu v okviru programa prireditev ob svetovni razstavi. Koncerta bosta 20. in 21. junija, dirigirala pa bosta Mario Rossi in Massimo Pradella. Kot solist bo igral tHolinist Salvatore Accardo. »Festival dveh morij« za pevce diletante V seznam številnih festivalov lahko vpišemo še «1. festival dveh morij*. Gre za nastop pevcev diletantov; lahko so tudi pevci in avtorji pa tudi pevski ansambli. Nastopili bodo najprej na izbirnem nastopu, ki bo za prijavljen-ce iz severne Italije v Bibione Pineda, za tiste iz južne Italije pa v Daia Domizia (Caserta). Tekmovanja se lahko udeleže vsi, ki so izpolnili 13 let in jih nimajo več kot 35. (Prijave sprejema Or-ganizzazioni Catanzaro, Vidon, V. Roma 60. Udine do 3. julija.) V Bibionu bodo izbirni nastopi 13., 20. in 27. julija, finale za vse pa bo v Bibionu 3. avgusta. V Riccionu kongres o nepoznanih letečih predmetih V Riccionu bo v dneh 24. in 25. junija I. kongres o letečih predmetih, za katere ni ugotovljeno, kaj so, in o pojavih izvenzemelj-ske narave. Kongres pripravlja Enotni državni center za študij pojavov izvenzemeljske narave pod pokroviteljstvom Avtonomne letoviščarske ustanove v Riccionu in s sodelovanjem revije «Atlan-te», mesečnika Geografskega inštituta De Agostini v Novari. Predavali bodo Roberto Pinotti, dr. Giacarlo Mašini, dr. Peter Kolo-simo. Glasbeni tedni v Stresi od 27.8. do 25.9. STRESA, 19. — V okviru glasbenih tednov v Stresi bodo počastili tudi spomin Claudia Monteverdija, katerega 400-letnico rojstva letos obhajamo. V petek 15. septembra bo v gledališki dvorani kongresne palače koncert najbolj značilnih madrigalov starega mojstra, ki jih bo izvajal komorni zbor RAI pod vodstvom Nina Antonellinija. Ta zbor (24 izbranih pevcev) je bil ustanovljen v Rimu septembra 1965 in si je kmalu pridobil širok sloves. Doslej je imel številne koncerte v Italiji in razne turneje v inozemstvu. Deloma je pri nastopih sodeloval z ansamblom «Rimski virtuozi». — Glasbeni tedni v Stresi obsegajo dobo od 27. avgusta do 25. septembra; v tem času b 16 prireditev na visoki umetnisK ravni. Nagrade v Faenzi , FAENZA, 19. — Na mednarodni razstavi keramike je prejel na grado «Faenza» švicarski kerajn čar Edouard Chapallaz. Medna rodna žirija je dodelila zlato tn daljo predsednika republike servis iz belega porcelana z risbo - . Tapia Wirkkale, izdelan v tovarn Thomas (ZR Nemčija). Zlato rne daljo predsednika senata je PT jel servis italijanskega risarja Giovannija Garibaldija, izdelan tovarni Richard-Ginori, ' Zlato medaljo predsednika P°'_ slanske zbornice je prejel se*v iz belega porcelana risarja B ninga Koppela iz tovarne Bing Grondahl (Danska). V Trentu 16. festival gorskega in raziskovalnega filma TRENTO, 19. — Od 24. do septembra bo v Trentu IS- je n r u. uvj u j. i -j, narodni natečaj gorskega in r skovalnega filma. Prireditev o s nizirata italijanski alpinski\^K ^ ter občina Trento. Za bodo prikazani na tem festivalu. je na razpolago več nagrad. " izbirni komisiji sta časnikarja lio Fox in Piero Zanotto ter.,,e. nato Gaudioso, alpinistični denec, kot predstavnik filmske misije CAI. Natečaj in razstava z nagrad* mi za keramične izdelke , V Castelliju (pokrajina j pripravljajo poseben natečaj r naslovom cAgosto a Časten Manifestazioni d'Arte ČJerars^ 1967». Natečaja se lahko ude . 1201». INLUeUUJU UK - , tisti, ki I. julija ne bodo račili 30. leta. Keramični ki jih bodo udeleženci nate _ r 0)0111 te- laeiezenci ^ predložili, so lahko narejeni r svobodni izbiri ali na določeno mo. Za prve je določena najfl1 700.000, za druge pa 400-000 Razstava del bo od 24. juhi0 -e 27. avgusta. Določene pa v° nagrade, ki jih razpisuje Oe Ceramico Castellano, Pose^^'l-ipl tečaj pa bo tudi v okviru m (ki je dal na razpolago **' lir). Še do 10. julija bo odprta pomembna razstava efrtzsca ^ umetnosti in civilizacije v JlM. znanstvene akademije v "n LECCO, 19. — Trinajsto te vanje gorskih pesmi, ki 9a $ nizira Avtonomna letoviščars ^ turistična ustanova iz Lecca^e\jo delovanju z ENAL. bo v ---j0 2. julija v Leccu. Dopoldne ^ izbirni nastopi, zvečer pa jg zborov, ki bodo prišli v J.Mjt V razsodišču, ki mu preds ^ prof. Giorgio Cambissa, s gUi- glasbeniki Amerigo Bortone, do Cammillucci, Efrem cas??resi-de, Luigi Molfino, Alberto o na in Franz Terraneo. * Vaitftf' nastot Slavna pevka Sarah je podpisala pogodbo za na mednarodnem festivalu J bo v Leccu 4. in 5. nov 1967. Tudi ta festival org“n,j izif« tukajšnja Avtonoma in turistična ustanova.. ^ se bodo udeležili še ni pevci in pevke. C“rrf, Konec julija bo založba cio v zbirki «1 libri per 1 objavila roman «Oroscopo^J^epfi vole», ki ga je napisal Pederiali. To je prvi K, * roman iz sveta lahke zgodbo dekleta, ki hoče na način doseči uspeh kot Pisati NEW YORK, 19. — .. ’ Andrej Sinjavski in Juli] st- ki sta bila lani "((1 P dem in pet let zapora, ® . gP' puščena v jeseni ob spl°s nestiji za 50 obletnico reV t. To vest, ki jo v svoji ruby riskop» objavlja tednik , jit sweek», je iz Moskve prin ki britanski pisatelj, ki ie da je prejel glede tega zagotovila». * * * j0 Pri založbi Meridiano J izšli knjigi «1 si e i no de"ahi bit"*' Knjiga obravnava razne Pr°. ffstf s katerimi se ljudje srečujzl dan. Druga knjiga je *^0pis^1 del Bisturh. V njej so zgodbe zdravnikov in jjjk11' navedena so pričevanja >” sije ter nove tehnike in ^ V prvih petih mesecih ga leta je 97 skupin " „ij(P 7740 oseb — obiskalo nta'12 piske kraje v spremstvu v° ^tiki je dala na razpolago A pr na ustanova za letovišča zem iz Lecca. S tem )e D sgj r. sko število daleč preseženo- ^ ji bilo lani v vseh 12 mesect skupin s 5500 obiskovalci- *** V Ms Od 4. do 9. julija b o v J niju 11. mednarodni preglej gr za mladino z uradno udele like Britanije. t>>?. Jr jem vestniku na tri zelo Založba Garzanti opozarjaJplf1 knjige iz svoje zbirke Sapcr to so knjige: Mariin Bube?-le; Andre Chouraqui. l dTsraele; Dominique ^°urnnin»\ slam. (Prvi dve sta P1’; .a f, proizraelski.) Nadalje ves vaja, da je izšla druga ^ Wiesenthalove knjige fgč5- Kazimira Paulin 71,5. 9B. Vilma Kobal 96, Robert Petti-1 Matematika iko pouk m dovoljen s poučevanjem v liceju) ter prva dva razreda znanstvenega liceja: rosso 20. Latinščina, zgod., drž. vzgoja (u-čiteijišče); Janja Auersperg roj. Novak 102, Elvina Sloccari roj. Miiaudi 83, Samo Pahor 63. Žgod. umetnosti (klasični licej); Valerija Venuti roj. Glavič 97. Slovenščina, lat., grščina, zgod., drž. vzgoja, zemljepis (gimnazija); Ileana Kakes roj. Ferlat 120,50, Luiza Marija Cenda 63. Siov., lat., zgod., drž. vzgoja (srednja šola); Ada Bezenšek roj. Hyhiik 143, Ivan Savli 141, Vilma Kobal 128, Marta Tercelli roj. Le- Milan Sosič 94, Adolf Šušteršič 83. Velemir Stegu 81, Pavel Zlobec 48. Matematika in fizika (klas. licej, 3., 4. in 5. raz. znanst. lic in uci teljišče): Adolf Šušteršič 107, Milan Sosič 94, Pavel Zlobec 24. Matem., fiz., fin. matematika (trg. akad.): Vladimir Stegu 113, Adolf Šušteršič 83. Matem. in prirodoslovje (srednja j šola). Veronika Pečenko roj. Kunstelj (120), Stanislav Gregori 117, Aldo Stefani 110, Milan Sosič 106, Rudolf Marži 95, Adolf Šušteršič 91, i TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU V TRSTU Od 1. do 31. avgusta t.l. bo v imenovanem zavodu tečaj z* popravne izpite. V tečaj se že vpisuje, in sicer vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Vpisovanje traja: a) za tiste, ki so dobili popravne izpite v razredu, do sobote 1. julij-1 • b) za tiste, ki bodo dobili p«; pravne izpite nri mali maturi in pri vstopnih iznitih v klasični licej, do sobote 8. julij*’ c) za tiste, ki bodo dobili P°' pravne izpite pri veliki matu ri, do četrtka 27. julija. Starci, pohitite, ker lahko sprejmpmo samo omejeno število tečajnikov! RAVNATELJSTVO Tavčar 87, Elvina Sioecari roj. Miiaudi 83, Marija Pierazzi 65, Samo Pahor 53, Josip Pierazzi 34, Robert PREDEN GRESTE NA DOPUST NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK POŠLJEMO VAM GA V KATERI KOLI KRAJ, TUDI V INOZEMSTVO! 15-DNEVNA NAROČNINA L 500 ' v,,t7J - ■ o ni oo: TetefonirajtčUna štev. 37-338 . ut p r ho iiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiHiiUftiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitimiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiu DANES SEJA DEŽELNEGA SVETA Razprava o predlogu skupine KRI za zdravstvene oskrbo obrtnikov Predloženi tudi dve peticiji prebivalcev o teni predmetu - Vrsla vprašanj in interpelacij Danes ob 9.30 bo zopet seja de-1 Javna dela številke za avtomat-želnega sveta. Na dnevnem redu! sko povezavo: 69345-6-7; druge šte-bodo številna vprašanja In interps- J vilke 68369, 68557, 68569, 69074, 69179. lacije ter dva zakonska osnutka, * Odbomištvo za industrijo in trki se tičeta ukrepov v prid obrt- govino: 69581-2-3-4-5, 23095, 68052, nikom ter deželnega prispevka za V3747 23840 IIIMIIIII Hill III lili III lili IHHIIIIHIIIIIIIIIIIIIHHŠI IH *!***! liniHšHIIIHI Hilli Hlllllll II Hilli III limiUUIIIIIHIIIIH NESREČA, KI BI LAHKO IMELA HUJŠE POSLEDICE Šoferja je prikolica stisnila k tovornjaku Nesreča se je pripetila, ko je šofer hotel priklopiti prikolico k tovornjaku V D rev Ippodromo blizu tovar-1 se na tistem mestu cesta nekoliko ne «Sadok» se je včeraj pripetila I spušča in ni bilo nobene težave. nesreča na delu, ki bi lahko imela zelo hude posledice za 30-letnega šoferja Vlttoriana Cavicohija iz Testa Fiorentina, Ul. 2 Giugno 16. Cavicohi je bil tam ustavljen s tovornjakom FI 331828, s katerega so raztovorili blago. Po končanem raztovarjanju je Cavicchl hotel tovornjaku priklopiti prikolico FI 3050. Prikolica je stala nekaj metrov z-a tovornjakom in Cavicchl je hotel sam opraviti priklop, saj V nedeljo je bil prvi kongres Federacije italijanske socialistične mladine na Trgu San Giovanni št. 22. številne udeležence kongresa so pozdravili delegacija Grške fronte za borbo proti fašizmu, mladinsko gibanje KD, mladinske federacije KPI, PSIUP in PRI ter v imenu pokrajinskega tajništva združenih PSI-PŠDI pokrajinski sotajnik Ar-riHldn Pittoni. naldo Pittoni. Poročilo pokrajinske federacije FGSI je podal sotajnik Luigi Benvenuto. Po živahni razpravi so predložili dve resoluciji, in sicer večinsko pod naslovom: «Mladi socialisti za avtonomijo FGSI«, in manjšinsko pod naslovom: «Avtono- Novi kvestur v Trstu dr. Guida je v soboto sprejel na prijateljski razgovor tržaške časnikarje • kroniste Spustil je zavore prikolice in držal za oje, da bi ga priklopil. Prikolica pa se je začela vedno hitreje premikati in Cavicchiju ni uspelo vtakniti ročke v tovornjakov priklop. še preden se je mogel umakniti, ga je stisnilo med zadnjo stranico tovornjaka in prednjo stranico prikolice. Na srečo se je težko vozilo takoj zatem ustavilo, da je nesrečnika le malo stisnilo. Kljub vsemu je zadobil udarce po prsih z verjetnimi zlomi levih reber in rane po levi obrvi. Cavicohija so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti dva tedna. Pes ga je ugriznil Prav pred komisariatom pri Sv. Soboti je včeraj popoldne okrog 17.30 majhen pes ugriznil v desno koleno 74-letnega upokojenca An tonla Sirola iz Ul. Campanelie 132, ki se je tam mimo vračal domov. Namesto domov se je Siroll napotil v bolnišnico, kjer je zaprosil za zdravniško pomoč. Priletni upoko jenec je dežurnemu zdravniku povedal, kaj se mu je pripetilo. Obrazložil je, da ne pozna imena gospodarja psa, vedel pa je povedat: za naslov, kjer ta stanuje v Istrski ulici 83. Sirolu so v bolnišnici dali pivo pomoč. Obvezali so mu lažje praske po kolenu in ga nato odslovili s prognozo okrevanja v 6 dneh. financiranje javnih del. V prvem primeru gre za zakonski predlog na pobudo komu^istič. nih svetovalcev in svetovalca Ž3et-tolija (PSIUP), po katerem naj hi zagotovili obrtnikom v deželi tudi splošno zdravstveno pomoč in oskrbo z zdravili. Ta predlog bodo proučili skupaj z dvema peticijama z isto vsebino. V poročilu k temu predlogu pravi poročevalec večine Zanin, da je večina v komisiji priznala, da gre za hvale vredne namene predlagateljev, da pa je kljub temu predlagala, naj se spravita peticiji v arhiv ter naj se ne preide k razpravi o posameznih členih zakonskega predloga. * * * Danes popoldne bo v palači na Trgu Oberdan običajna tedenska seja deželnega odbora. Predsednik deželnega odbora Ber-zanti je včeraj sprejel na vljudnost, nem obisku novega državnega pravdnika dr. Francesca Santono-stasa. * * * Deželni odbor sporoča, da bodo imeli po novi razporeditvi uradi odborništva za javna dela ter za industrijo in trgovino naslednje telefonske številke: g.iissa 124,50, Nada Pertot 112,51, Lergij Carli 84, Liana Gherdol roj. Janja Auersperg roj. Novak 112, Da-1 Corsi ^ Lilijana Stocca roj. Danijel Sedmak 112, Zofija Milic 101,a0, gliaga 72,5, josip Planinšek 59, Ana Ileana Kakes roj. Fermat 98,50, Svet- uusechian roj. Volpi 57, Neva San-ko Skok 96, Zorislava Rebula roj. | dn roj, Pahor 54^ Pavel Z)obec 52, Elio Fornazarič 49,5, Vida Bitežnik 27,5, Alenčica Salvi roj. Ko-šutnik 21, Diana Spacal roj. Mar-chesich 1. Prirodoslovje, kemija, zemljepis (klas. in znanst. licej ter učit.): Branko Pegan 90, Veronika Pečenko roj. Kunstelj 88, Neva Pahor roj. Sancin 86,5, Liana Gherdol roj. Corsi 51, Diana Spacal roj. Marche-sich L Prirodoslovje, kemija, blagoznan-stvo (trg. akad.): Branko Pegan Ifeva*JPsbftr. roj.tvSancin, 86,5, Aldo Stefani 78, Liana Gherdol roj. Corsi. 51, Diana Spacal roj. ,Mar-chesich L Zemljepis in ekonomija (trg. akad.): Josip Planinšek 59, Ana Marija Busechian roj. Volpi 49, Elio Fornazarič 21,5. Juridične in ekon. vede (trg. akad.): Demetrij Sancin 81,5, Josip Planinšek 59, Egon Floridan 43,5, Elio Fornazarič 21,5, Igor Lasič 5,5. Tehnična vzgoja (ženske - srednja šola): Anda Andolšek roj. Jelinčič 133, Nadja Stocca. Tehnična vzgoja moški - srednja šola): Danila Pertot 127, Mirko Ukmar 117, Boris Zobec lil, Vladimir Caris 101, Miroslav Petelin 95. Glasbena vzgoja srednja šolaj: Bernarda Pahor roj. Slama 95, Eleonora Jancovich 82. Tržaški filatelistični klub «L. Košir« bo imel v sredo, 21. t.m. redni sestanek od 19. do 20. ure v prosto, rih kluba, ul. dei Montecehi 6 Inž. Spaccini sprejel poveljnika brazilske ladje in konzula Zupan inž. Spaccini je včeraj sprejel na vljudnostni obisk poveljnika brazilske transportne ladje «Soares Dut,ra» C.M.G. Helia Marrcisa de Mello, katerega je spremljal brazilski konzul v Trstu Augusto Graeff. Na brazilski ladji, ki je zasidrana v našem pristanišču, je vkrcanih 430 vojakov, ki so bili v sestavu enot OZN na Sinajskem polotoku in ki so bili umaknjeni pred izbruhom izraelsko-arabske vojne. Ladja pa se je ustavila v Trstu zato, da raztovori veliko količino vreč kave za stalno brazilsko skladišče kave v našem pristanišču . Župan je nagovoril poveljnika ladje Marroisa de Mella v španščini in izrekel željo, da bi imel s tega kratkega postanka v Trstu prijetne spomine. Nato mu je podaril barvno publikacijo z najlepšimi panoramskimi in karakterističnimi posnetki Trsta. Inž. Spaccini je izmenjal misli tudi s konzulom Graeffom o nekaterih gospodarskih vprašanjih v zvezi zlasti s tržaškim velesejmom, na katerem je Brazilija prisotna z lastnim paviljonom. Izleti Prosvetno društvo Prosek - Konto- vel priredi v nedeljo, 25. junija enodnevni izlet v Kostanjevico na Dolenjskem. Vpisovanje vsak večer v sedežu društva. Trije brazilski vojaki, člani »modrih čelad«, na tržaških ulicah Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI, POROKE Dne 18. in 19. junija se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 68-letni Galliano Marše, 82-letna Elena Manerini-Chiurco, 62-letna Giovanna Žagar por. Pata-ne, 71-letm Emilio Suban, 72-letna Francesca Volch por. Brezzel, 67-letni Virgilio Lenz, 71-letna Amalia Her-vatin, 89-letna Lucia Gamboz por. Borsi, 36-letiu elemente Godina, 50-letni Giovanni Giurgcvich, 69-letna Margherita Tivoli vd. Gaspari, 45-ietni Giusto Ferluga, 75-letna Maria Bartolomei vd. Debarba, 85-letna Maria Faletič vd. Leban, 66-letni Bruno Ceschia. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16 ure) Dr. Gmeiner, Ul. Giulla 14, Pizzul-Cignola, Korzo Italija 14, Prendinl, Ul. T. Vccelllo 24, Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKAHN (od 19.30 dc 8 30) Crevato, Ul. Roma 15, INAM Al Cammello, Drevored XX Settembre 4, Alla Maddalena, Ul. delFIstria 43, dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih duet v primeru, če ni mogoče najti drti cega zdravnika. Je treba teletom ratl na štev 9(1-235. Šolske vesti V rdel Na znanstvenem liceju — a šolska cesta 13 — je na ogle„hSjn. ska razstava, ki je odprta o stvu od 9. do 13 ure. * * * £ . Didaktično ravnateljstvo na nah vabi na razstave ročnih °e risb, ki bodo na šolah v UroP ^ 23. in 24. t.m., na Opčinah 25. • • v Bazovici 25. t.m., na Repent v 25. t.m., v Trebčah 25. t.n). 11 Sv. Križu 27. tzn. Jj, Razstave bodo odprte od 8. 00 ure in od 16. do 20. ure. Razstave Jutri, 21. t. m. ob 18. uri bo umetnostni galeriji moderne nost! oRusso« (Pasaža Ro&soni) ^ ritev osebne slikarske razstave ^ žaškega slikarja Ottona GriselbJ ■ je bil za svoje razstave ddezen h skavih priznanj v raznih italija ,u, mestih. Razstava bo odprta do ”• lija. Razstavljenih bo 27 del. Kino' Nazionale 16.09 «Le avventure vy Crockett« Technicolor. P>er ker, Buddy Essen. . r0# Excelsior 16.00 »Dolci vizi a' ve. Technicolor. Zero Mastel. Pre*) dano mladini pod lL letom. Fenice 15.00 »Killer calibro 32» nicolor. rlay Eden 16.00 «L'assalto al trend “ govv - Londra«. Film, k: je žel n men uspeh s strani kritUtov gledalcev. n0t- Grattacielo. 16 30 «1 piaceri deli*1 .j, te» Technicolor. Norma le. Prepovedano mladini pod 1B-torn. 0) - Ritz (Ulica San Francesco ' hig 16.00 «Judith» Technicolor. Loren, Pater Finch. ,ejia Alabarda 17.00 «Lo specchio fi vita« Technicolor. Lana f* Sandra Dee, John Gavin. . ,ja-Filodrammatico 16.30 «10.000 °0pe, rt per uri massacro« Co>or'( .jg, Gary Hudson, Loredaria Nus j Moderno 21 (K) Boksarski “ Pulj - Trst. giU- Cristallo 16.30 «Texas John “ stizlere« Technicolor. Aurora 16.30 «Hawai». , 06 Garibaldi Danes počitek. Jutr a|t_ 16,30 «L’assassinio del dottor ck°ck». . Uo zid j-ichef' Capitol 16.30 «La capanna del1? Tom« Technicolor, O. W. Eleonora Rossi Drago. orepO" Impero 16.30 »Dalla terrazza«. B vedano mladini pod 16, ,et ^Lo... Vittorio Veneto 16.00 «Miao J1' arriba arriba«. Barvne rlsa i Ideale 16.00 «Paperino e c°mP j nel Far West». Sledi Pecos »h Astoria (Ulica Zorutti, lilobus S1-Počitek. Astra Počitek. se- Abbazia 16,00 «Alle 10.30 dl lin3pre-ra d’estate». Melina Mercodrt. povedano mladini pod 14. leton ’ LETNI KINO ,,r 2l’ Sattelite (Borgo S. Sergio (e-m. 20. 29» Blagajna ob 20J5 ' t{i teb ob technicolor 21.00. "Danes velik TaS<: Paramcunt «Tra”?ni d) in idoio«. Nastopajo 5,,L,nor Boyd, Eike Sommer in Parker. Darovi in. prispevki 4 008 Dr. Florijan Ukmar darUrna(iien lir za Dijaško matico. V isti n daruje N.N. 2.000 Ur. starosti Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono FRANC ŽAGAR (ČILE) 40 Pogreb nepozabnega pokojnika bo jutri, 21. t.m. ob uri iz hiše žalosti na domače pokopališče v Bazovici Žalujoča žena, sinova, hčere, sn*' Trst, Bazovica, 20. VI. 1967 ““‘je '« vnuki VESTI Z ONSTRAN MEJE Uspešen nastop naših združenih godb na reviji pihalnih orkestrov Slovenije Združene godbe iz Aabrezine, s Proseka in iz Trebe so pod vodstvom dirigenta Iranca Benčine nastopite v Kopru in na promenadnem koncertu v Ankaranu Ob navzočnosti velike množice Prebivalstva in turistov je bila v nedeljo dopoldne na Titovem trgu v Kopru slovesna otvoritev revije Pihalnih orkestrov Slovenije. Sodeči6 29 orkestrov, med katerimi tu-® združene pihalne godbe Tržaškega Nabrežina, Prosek, Trebče) ter jMba iz Halbereina v Avstriji. Udeležence in goste, med katerimi sta Pila tudi republiški sekretar za pro-sveto in kulturo Tomo Martelanc in Predsednik republiškega sveta Zve-5® kulturno-prosvetnih organizacij °ranko Babič, je pozdravil pod- , je pozdravil podpredsednik koprske občinske skup-seine Vinko Lovrečič, Branko Babič Pa je v svojem nagovoru poudaril P°fnen povezovanja takih kulturnih Prireditev s turistično dejavnostjo obalnega področja. > prvem delu koncerta je nato i ^delovalo sedem orkestrov. Zlasti | PPlo so poslušalci pozdravili zdru-| _epi pihalni orkester s Tržaškega, j orkester Rudarskega šolskega cen--a iz Velenja in skupen nastop h »v-jcuja m u^mji i I ^obode iz Gornje Radgone in or-| 5®?tra iz Halberaina v Avstriji. •Tireditve se bodo nadaljevale ves j *jj®n in se bodo zaključile 25. t.m. I "rkester s Tržaškega, v katerem j-0 združene godbe na pihala iz Na-Prezine, Proseka in Trebč in ki ,eje skupno 43 godcev, je vodil Pjngent Franc Bencina. Na kopr-“*5ern Titovem trgu je kot četrti P® vrstnem redu zaigral tri sklad-J® .in sicer: Gregorc-Čerin «Triglav I J® 1, dom», Mascagni «Cavalleria Psticana» in Bach «Pomladno predajanje: ■ ,?a svoje izvajanje je bil deležen I “Pilnega priznanja, i .Popoldne so naše združene god-! ?® imele promenadni koncert v An- i p 'anu pred hotelom «Adrija». V ’ .Po in pol urnem programu so za-] ‘®rale vrsto koncertnih koračnic ter j SjPftur in intermezzov iz popular-I S® oper in operet. Poslušalcev je 110 tudi tukaj veliko, prav gotovo J? bi bilo še več, če jih del ne Na Slavniku je bil včeraj planin- i 28-letnl mehanik Claudio Corossi ski tabor ob 20-letnici delovanja | iz Domja 199. Corossi je na proče Tumove koče na tej priljubljeni koprski izletniški točki. Prireditev je organiziralo koprsko planinsko društvo, udeležilo pa se je je nad 500 planincev iz vse Primorske ter številni gostje iz zamejstva. Predstavnik občinskega odbora zveze borcev Sežana je v svojem nagovo. ru obsodil izraelsko agresijo ter počastil spomin osmih partizanov, ki so padli na Slavniku med NOB. Na Slavniku je namreč delovala partizanska karavala me dleti 1943-1945. V programu je sodeloval tudi moški pevski zbor iz Kopra. Huda nesreča zidarja Na gradbišču v Ul. delLEremo 175/5 se je včeraj popoldne hudo ponesrečil 47-Ietni zidar Guido Pinz iz Ul. Damiano Chiesa 85, uslužbenec gradbenega podjetja »Veneta* iz Ul. Cellini 3. Pinz je razdiral leseno ogrodje, ki je služilo za vlitje betona in pri tem stal na približno 5 metrov visokem zidarskem odru. Nenadoma se je nerodno prestopil in še preden se je utegnil oprijeti, izgubil ravnotežje in padel. Strmoglavil je z odra in se hudo pobil po prsih z verjetnimi zlomi reber ter si zlomil desno nogo. Ponesrečenega zidarja so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 90 dni. Znaten plen neznanih vlomilcev I . Pregnal dež, ki se je ulil nekaj w®9 napovedanim nastopom. Čeprav ta prireditev nima tekmo-ainega značaja, temveč gre zgolj : vl/ev'i°’ Je posebna komisija pod Jkhtvom dirigenta pihalnega orke-jr? Ljudske milice iz Ljubljane reta Hriberška, vendarle oce-l®vala izvajanje vsakega orkestra JJ^ebej. o dobrih in slabih last-stnih orkestrov bo poročala posa-®2nim dirigentom in predsednikom .Aestrov na skupnem posvetova- ie*’ ki bo v septembru. Lahko L SedaJ zapišemo, da so se člani )oPiisije o naših združenih godbah Jl° laskavo izrazili in bili mnenja * lahko v takem skupnem sestavu ta gov111 ou Pad oclraz nJe-j.Ve nehomogenosti, oz. dejstva, da v.sestavljen iz treh godb, ki obi- ^ vadijo in nastopajo samo- ! b&anizacij‘a prireditve je bila ^hibna, prav tako pa je bilo tuji, °alično poskrbljeno za prevoz na ir****. j; godcev iz Trsta v Koper spričo . Istva, da je bila v Trstu stavka tjjusov. Zaslugo za to ima pred-fco? P°žrtvovalm tajnik Slovenske IN_______________________ . ®Svetne zveze Edvin Švab. !j °Venska prosvetna zveza izreka v^spešen nastop naših godcev pod tijStvom dirigenta Franca Benči- 'atriKi sklupu tako renomiranih an-»Jr 0v iz vse Slovenije in iz Av- wi®> vsem toplo priznanje, pred- !tjpa priznanje za njihovo polj °valnost, saj so morali žrtvova-v9jp 6cei časa in truda za skupne bo Doseženi uspeh pa naj jim v spodbudo za nadaljnje delo. Lokvah v Trnovskem gozdu ko- kiifj*® v nedeljo zbrali partizanski hjfll in vezisti iz vse Slovenije. 0 Pokroviteljstvo nad nekdanji. . jv je organiziralo podjetje t^j. iz Ljubljane, ki je • tudi pre- 5« loj^artizanskimi borci - vezisti. Na %l'vah je bilo svečano zasedanje ta ‘jakega sveta PTT, prav tako odkrili spominsko ploščo v Hftiiev spomina padlih partizanki1 kurirjev in vezistov. Omenimo Mani ’ da se Je ta dan končala tudi k huska Štafeta PTT delavcev, ki kj|"a na poti od 3. junija in je ULr vse nekdanje partizanske ku. K® Poti Slovenije. družbeno političnih organi-I« j za pomoč arabskim deželam ^in? etel na velik odmev tudi na gorskem. V nekaterih kolektivu?0 sklenili, da bodo odstopili kjjN odstotkov svojega mesečnega Ntoi 1a ali Pa enodnevni zaslužek, i ko,ektivi so delali včeraj asiužek odstopili za pomoč pri-arabskim državam. Med se je vključil v akcijo tudi v Radia Koper. V prvi uri so člani tega kolektiva nad 120 tisoč starih dinarjev. V noči med soboto in nedeljo so neznani tatovi vlomili v uradne prostore podjetja «Italo Bonato» v prvem nadstropju stavbe štev. 49 v Ul. Rossetti in odnesli 150.000 lir v gotovini. Tatovi so se za svoj podvig poslužili ponarejenih ključev, s katerimi so odprli vežna vrata in tudi vhodna vrata v urade. Ko so se znašli v notranjosti, so prevrgli vse kote in s silo odprli predale pisalnih miz ter povzročili nad 50.000 lir škode. Preden so zapustili prizorišče tatvine so bili tako skrbni, da so za seboj zaklenili vsa vrata. lje naslonil dolgo lestev in se po vzpel približmo tri metre visoko ker je nameraval ometati del pro čelja. Ko je dosegel omenjeno vi šino, se je prestopil na klinu, spo drsnil, izgubil ravnotežje in strmo glavil na tla. Pri nesreči se je Corossi hudo pobil po glavi, se ranil po desnem sencu, uhlju in desni podlakti. Ranjenca so malo kasneje z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti dva tedna, če ne bodo nastopile komplikacije. Nesreča delavca v tovarni «Sadok» Sinoči so na ortopedski oddelek bolnišnice sprejeli 28-letnega delavca Nazzarena Rizzija iz Ul. Pa-gliericci 7, ki se bo moral zdraviti od 10 do 15 dni zaradi odreza zadnjega členka desnega kazalca. Riz-zi je uslužben v tovarni «Sadok» v Drev. Ippodromo, pred katero se je popoldne ponesrečil šofer Ca-vicchi, o katerem poročamo na drugem mestu. Rizzi je delal pri stroju za rezanje papirnatih serviet in ko je izpod ostrega rezila pobi ral papir, je približal desnico rezilu stroja, ki mu je odščipnilo konico prsta. RIzziju so priskočili na pomoč delovni tovariši in mu pomagali v zasebni avto, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico. OB OTVORITVI SEDEŽA ESA V VIDMU Obrtniška proizvodnja je lani dosegla 10 milijard lir vrednosti 25 tisoč obrtniških podjetij s 60 tisoč uslužbenci predstavlja važno gospodarsko postavko dežele . Stalna razstava obrtniških izdelkov v Vidmu Ob prisotnosti najvišjih predstavnikov krajevnih in deželnih oblasti so v Vidmu otvorili novi sedež Ustanove za razvoj obrtništva — ESA. ESA so ustanovili oktobra 1965 na pobudo deželne uprave z nalogo, da bodo preko nje poskrbeli za nadaljnji razvoj umetniškega in tradicionalnega obrtništva na področju dežele Furlanije - Julijske krajine, ki je z novim sedežem v Drevoredu Venezia št. 100 v Vidmu dobila svoj dostojni sedež. V njem so moderno urejeni vsi potrebni uradi in poleg njih še nekaj dvoran. v katerih so uredili razstave tipičnih izdelkov svojih članov. Predsednik ustanove Diego Di Natale je v svojem govoru poudaril, da je razvoj umetnega obrtništva eden od glavnih ciljev ustanove ESA. ki si prizadeva da poišče za izdelke obrtnikov primerna tržišča doma in v inozemstvu. Poleg tega si prizadevajo, da bi izboljšali zunanji videz izdelkov, povečali obrtniško dejavnost v deželi ter s tem tudi njeno proizvod- iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO DOSEDANJIH NEUSPEHIH V SESLJANSKEM ZALIVU Pomožna ladja «Proteo» začasno opustila dviganje podmornice Dvigniti morajo tudi še en nevaren torpedo - Dviganje bo kasneje opravila neka druga specializirana ladja Tatvine se je zavedel 26-letni u-radnik Armando Taučer iz Ul. Ro-manin 4, ko je prišel odpirat urad. Poklical je agente s komisariata Stare mitnice, ki so prihiteli v Ul. Rossetti sočasno s svojimi kolegi znanstvenega oddelka. V teku je preiskava. Z lestve je padel Ko ie opravljal zidarska dela pri gradnji svoje hiše v Ul. Caboto 9, se je včeraj popoldne ponesrečil Potapljači posebnega oddelka SD Al vojne mornarice iz Ancone so v soboto opustili dela za dvig potopljene nemške žepne podmornice tipa «Biber» in torpeda, ki ležita na morskem dnu deset metrov globoko pred vhodom v Sesljanski portič. Za dvig potopljene podmornice je bilo treba premostiti velike težave, za katere niso zadoščale posebne priprave, s katerimi je opremljena pomožna vojna ladja «Proteo», ki je sredi junija priplula v Sesljanski zaliv pod poveljstvom kapitana fregate Sassoneja. Kot znano so potapljači s komisariata v Devinu našli potopljeno žepno podmornico in o najdbi obvestili zadevne oblasti. Nemci so v zadnji vojni od januarja 1944 do IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Danes bi se morala začeti razprava proti Mesghezu Med drugim je obtožen, da je hotel v našem mestu ubiti redarja Marassija, na katerega je streljal med zasledovanjem Danes bi morala biti pred trža- škim prizivnim porotnim sodiščem obravnava druge stopnje proti znanemu Mesghezu, ki je obtožen, da je skušal ubiti mestnega redarja Marassija, ko ga je zasledovala policija po ulicah v bližini hotela Excelsior. Do obravnave pred tržaškim prizivnim porotnim sodiščem mogoče ne bo niti prišlo, ker se obtoženec poteguje za združitev tržaškega kazenskega postopka s tistim, ki ga čaka v Milanu. Razlog za odložitev današnjega procesa pa ima, vsaj za sedaj, le tehnični značaj. Milansko tožilstvo je namreč sporočilo, da obtoženec ne more priti na obravnavo (sedaj se Mesghez nahaja v milanskih zaporih), ker je bolan. V prihodnjih dneh ga bodo morali operirati na jetrih. Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Franz, prisedni sodnik Malacrea, tožilec Pascoli, zapisnikar Salimbeni) se je morala včeraj ponovno zagovarjati 32-letna Alida Crespaldi iz Giauzza Casali del Ponte della Delizia (Codroipo)-Žensko, ki ni poročena, so obtožili, da je namerno umorila svojega komaj rojenega otroka. Dekle je baje porodila otroka v nekem gozdičku ter ga potem prinesla do bližine domače hiše, kjer ga je odložila v grmovje. Ponoči je menda še slišala dete, ki je jo- Kino «ikis» fkosek Podvaja danes, 20. t.m. ob 19.30: UN DOLLARO Dl AMORE (ZA DOLAR LJUBEZNI) Dramatični Western film Deana Martina JOHN WAYNE, DEAN MARTIN in RICKY NELSON kalo. Novorojenčka so našli šele po treh dneh. Bil je še živ ter so ga takoj prepeljali v bolnišnico, toda vsaka pomoč je bila zaman. Crespaidijeva se je zagovarjala trdeč, da je otroka pustila v grmovju, ker ga ni hotela pokazati svojim staršem in bratu. Nameravala pa je baje odpotovati v Švico, kjer bi se zatekla k nekemu drugemu bratu. Videmsko kazensko sodišče jo je v decembru lani, po komaj petih mesecih od tragičnega dogodka, spoznalo za krivo detomora ter jo je obsodilo na 4 leta zapora. Crespaidijeva je vložila priziv proti tej razsodbi, ker je menila, da so obstajale določene pomanjkljivosti tako glede strokovne oce- ne izvedenca, kakor tudi razsodbe same. Nadalje jo zahtevala, pogojno, naj prizivni porotniki spremenijo prvotno obtožbo (detomor) v navaden nenameren umor. Porotniki so upoštevali njene zahteve le pri odmeri kazni. Namesto 4 let so ji prisodili samo dve. Ker je Crespaidijeva že v zaporu, bo morala odsedeti še 14 mesecev kazni. Smrtne posledice padca v spalnici Na ortopedskem oddelku bolnišnice je včeraj ob 11.35 izdinil 86-letni upokojenec Franc Žagar iz Bazovice 22. Nesrečnega Žagarja so prepeljali v bolninšico 7. t.m. popoldne in ga sprejeli na zdravljenje s prognozo okrevanja od 10 do 90 dni zaradi verjetnega zloma leve stegnenice. Žagar se je ponesrečil doma v spalnici. Spravljal se je v posteljo, pri čemer je tako nerodno padel, da si je povzročil omenjeno poškodbo, ki je zanj bila, žal, usodna. Vse zdravniške nege so bile zaman in nesrečnih je včeraj podlegel poškodbi. ŽREB BO DOLOČIL NAGRAJENCA med tistimi, ki se bodo za časa tržaškega velesejma od 21.6. do 5.7. naročili na: SODOBNO ILUSTRIRANO ENCIKLOPEDIJO ali ILUSTRIRANO ENCIKLOPEDIJO ŽIVALI Nagrada: SLOVENSKO SLIKARSTVO Ufašfai ktojtigatout TRST - Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 67-792 1945 v Sesljanskem zalivu imeli bazo žepnih podmornic. Te so bile dolge enajst metrov z majhnim komandnim stolpom in vsaka je bila opremljena z dvema torpedoma z električnim pogonskim motorjem. Pod potopljeno podmornico sta ležala torpeda in bila je nevarnost., da eksplodirata. Potapljači pomožne ladje «Proteo» so prejšnji petek že dvignili en torpedo in ga razstrelili na odprtem morju. Eksplozija je dvignila sedemdeset metrov visok vodni stolp. V soboto so skušali dvigniti še drugi, osem metrov dolg torpedo kalibra 533 milimetrov in težak 2200 kilogramov. Operacija pa se je izjalovila, zato so morali vse opustiti. V prvih dneh julija bo priplula v Sesljanski zaliv druga ladja z vsemi potrebnimi pripravami za težavno operacijo dviganja torpeda in potopljene podmornice. Kraj, kjer leži podmornica je označen z boo in v polmeru tridesetih, metrov je prepovedano ribarjenje, kopanje in plovba z motornimi čolni. Glede druge žepne podmornice, ki naj bi ležala v blatu morskega dna, so potapljači ugotovili, da ne gre za podmornico, temveč za precej dolgo podvodno čer, na kateri je zgrajen betonski pomol okrogle oblike. V betonu so pritrjene debele železne ploskve z močnimi kavlji, na katerih je privezana veriga. Ker je bilo vse to pokrito z blatom, se je zdelo, da gre za trup podmornice. Konstrukcija je po vsej verjetnosti služila za pristajanje žepnih podmornic. Pomožna vojna ladja «Proteo» je odplula včeraj v Taranto, kjer jo bodo uporabili za operacije dviganja potopljenih ostankov z morskega dna. Pred odhodom iz Trsta, je poveljnik ladje «Proteo» kapitan fregate Sassone včeraj dopoldne opravil vljudnostni obisk pri vladnem komisarju Cappelliniju. Zavore so se pokvarile Ker so se pokvarile zavore mo- tornega kolesa se je predvčerajšnjim 44-letni pomorščak Giovanni Franchini s Scala Sante 98 prevrnil z motorja. Franchini se je peljal navzdol po strmi Scala Santi, ker je bil namenjen v središče Rojana. Pri nesreči se je ranil in pobil po obrazu, rokah in glavi ter si izvinil desno zapestje. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in sprejeli na nevrokiruški oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh. Gasilec si je zlomil nogo pri treningu Pri običajnem treningu, ki ga morajo vsak dan opravljati gasilci, se je včeraj dopoldne ponesrečil 24-letni gasilec Vasco Vascotto z Vr-delske ceste 10/2. S skupino drugih gasilcev je Vascotto treniral tek po travnatih stezah Čampo Romano na Opčinah in ni opazil v travi skrit kamen. Spotaknil se je obenj in tako nerodno padel, da si je zlomil desno stegnenico. Prisotni tovariši so ponesrečencu priskočili na pomoč in mu pomagali v rešilni avto. Vascotta so odpeljali v bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral dva meseca, če ne bodo nastopile komplikacije. Kratke iz tržiške bolnišnice V civilni bolnišnici v Tržiču so včeraj pridržali na zdravljenju za 30 dni 18;letnega Bruna Pisigina iz Ul. Timavo 46 v Tržiču. V delavnici svojega očeta je padel z odra, visokega nekaj nad en meter, ter si zlomil levo nogo. Pri padcu si je resno poškodo val nogo 54-letnl Adamo Furlanich iz Ul. Volta 39; v bolnišnici se bo zdravil 10 dni. V čelo se je udarila 6-letna Anna-marla Declich iz Ul. Terenziana; v bolnišnici so ji dali prvo pomoč ter so jo starši odpeljali domov, njo s tehnično in trgovsko pomoč jo. Razstavne dvorane, ki prikazujejo najboljše obrtniške proizvode bodo lahko prikazale najboljše proizvode, ki lahko pridejo v poštev za domači in mednarodni trg. Z njimi nudijo obrtnikom tisto trgovsko pomoč, ki je sami ne bi mogli organizirati in seznanjajo kupce z njihovimi tipičnimi proizvodi. Te razstavne dvorane so namenjene samo za trgovce na debelo, ki lahko najbolje poskrbijo za prodajo obrtniških izdelkov. Di Natale je na/to povedal, da je vključenih v ESA devet obrtniških konzorcijev, ki štejejo 335 obrtniških podjetij. Med njimi so izdelovalci stolov in raznih vrst pohištva, nožarji, izdelovalci copat, avto prevozniki itd. Ta podjetja imajo o-krog 2000 delavcev, obrtniki pa so lani proizvedli za nad 10 milijard lir izdelkov. Govornik je zaključil z navedbo finančne pomoči v obliki posojil in prispevkov, ki jih je ESA preskrbela za svoje člane. Tudi predsednik deželnega odbora dr. Berzanti je v svojem govoru poudaril važnost obrtništva v deželnem gospodarstvu. Ugotovi! je, da obstaja na področju naše dežele skoro 25.000 obrtniških podjetij, v katerih je zaposlenih 60.000 ljudi, ki predstavljajo zelo važno postavko v deželnem gospodarstvu. Zato je tudi deželna uprava sklenila dati obrtništvu vso potrebno podporo, ker ga smatra kot važen element za napredek vse dežele. S tem namenom so ustanovili tudi ustanovo za razvoj obrtništva, da bi preko nje nudili najbolj učinkovito in neposredno pomoč obrtnikom. Goričani na jubilejni proslavi na Slavniku Skupina goriških planincev SPD se je v nedeljo udeležila jubilejnih proslav istrskih planincev na Slavniku. Proslavili so namreč 20-letni-co ustanovitve Planinskega društva v Kopru in 10-letnico otvoritve Tumove koče na Slavniku. Po govorih in pozdravih, Ki so jih prinesli predstavniki PZS iz Ljubljane, SPD iz Gorice, iz Trsta, in raznih drugih planinskih društev s Primorskega, je sledil kulturni program, pri katerem je nastopil moški pevski zbor iz Kopra in godbeni ansambel iz Sežane. Go riški udeleženci so bili z izletom zadovoljni, čeprav jih je nekaj časa motil dež. Ob tej priložnosi.i so obiskali tudi grad Socerb in Ankaran v družbi planincev iz Trsta. Priprave za gradnjo vodovoda v «Buži» Preteklo soboto so na sestanku PSU v št. Mavru domačini obvezali občinskega svetovalca dr. Sancina in pokrajinskega odbornika VValtritscha, da pogledata, kako je z raznimi deli v vasi. Med temi je tudi napeljava vodovoda v hiše v «Buži». Ta napeljava bi bila zelo enostavna, saj bi bilo dovolj v padcu speljati vodovod od više ležečega št. Mavra. Socialistična predstavnika sta se takoj lotila dela, imela sta razgovore s predsednikom in podpredsednikom občinskih podjetij. Upravni odbor občinskih podjetij je že v torek 13. junija o tej zadevi razpravljal in sklenil dobiti od goriške občine privoljenje, da z deli za ta vodovod, ki bo stal okrog 16 milijonov lir, takoj prične. Ustrezni načrt imajo občinska podjetja namreč že napravljenega delj časa in čakajo le ukaz občinske uprave za pričetek del. Prav tako sta se zgoraj omenjena predstavnika pogovarjala z odbornikom za javna dela Lupierijem, ki je obljubil, da bo občina dala privoljenje za pričetek del takoj po sprejemu občinskega proračuna za to leto. O proračunu bo občinski svet pričel razpravo verjetno že ta teden. Upati je torej, da bodo z deli za vodovod v «Bužo» začeli čimprej. Glasbena produkcija v Doberdobu na produkcija šole Glasbene matice v Gorici, na kateri so nastopili gojenci iz Doberdoba in nekateri gostje. Uvodoma je občinstvo pozdravil prof. Silvan Križmančič, ki je tudi govoril o pomenu glasbene vzgoje za splošno otroško vzgojo. Nato je sledil zanimiv nastop, v katerem je sodelovalo dvanajst mladih glasbenikov. Med domačimi so nastopili pianist Ladi Gergolet, pianistka Elvira Marušič, harmonikarja Viljem . n mn mn......................................•mmmmmmmmmmm..mmmmmmii ZBOROVANJE VETERANOV DELA V GORICI Izkušnje starejših delavcev osnovne važnosti za mlajše Za zaščito človeškega dostojanstva in ureditev pokojninskega problema V mali dvorani UGG v Gorici se je v nedeljo zbralo kakih 300 starejših industrijskih delavcev in vitezov dela na deželnem zborovanju svojega združenja. Prisotni so bili tudi državni podpredsednik tega združenja in predsednik zveze vitezov dela prof. Umberto Baldini ter tajnik prof. Vittorio Cavallari. Zborovalcem je prinesel pozdrave goriške občinske uprave župan Martina, ki je izrazil željo, da bi ta kongres v Gorici dosegel svoje cilje, ki si jih je zastavil za zaščito človeškega dostojanstva in dosego mirne in brezskrbne starosti v pokoju. Predsednik pokrajinskega odbora za Goriško je poudaril potrebo povečanja števila članov združenja z vpisom novih članov, za kar bi bila potrebna večja propaganda po posameznih podjetjih med delavci. Govoril je tudi najstarejši od zborovalcev, 92-letni Ferdinando Angelini iz Toskane. Nato je govoril prof. Baldini, ki je poudaril, da združenje starejših delavcev skuša dvigniti moralno vrednost posameznika kot človeka, zlasti spričo vedno večje uporab? strojev v proizvodnji. V takem položaju so osnovne važnosti velike izkušnje, ki jih pri delu lahko dajo starejši delavci svojim mlajšim kolegom. Omenil je tudi prizadevanja združenja na socialnem in drugih področjih, ne da bi pri tem šli na specifično področje sindikatov, ampak bi njihovo delo še o mmiimmiimmiimiiiimiiimiimimmimiHiiimmiiiiiimmiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiHiiimmmiuiiiimiiim IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Podrl je mopedista pri izsiljevanju prednosti Padec kolesarja iz Podgore in kmeta iz Pevme - Na pragu hiše se je spotaknila V nedeljo dopoldne je postal žrtev prometne nesreče na križišču ulic Paolo Diacono in Leoni 62-letni Leone Bulfoni iz Gorice, Ul. Lungo Isonzo 117. Bulfoni se je peljal s svojim mopedom po Ul. Leoni proti središču mesta. Na križi šču z Ul. Diacono pa je privozil Po tej ulici z avtom slmca 25-letni Danilo Filippin iz Fonte pri Tre-visu, ki ni upošteval prednosti mopedista ter povzročil s tem trčenje obeh vozil. Bulfoni je padel s svojim vozilom. Odpeljali so ga v go-riško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi številnih udarcev in prask Po telesu. Izvidnica cestne policije je ugotovila tudi nekaj škode na obeh vozilih. Zaradi padca s kolesom so pridržali na zdravljenju 78-lebnega Andreja Flgelllja iz Podgore, Ul. Cotonifido 4. Prejšnji večer malo pred 22. uro se je Figelli peljal s kolesom po Ul. IV. Novembre v Podgorl, izgubil nadzorstvo in padel. Pri tem se je udaril in ranil na glavi. Precej pozno zvečer, okrog 21.30, se je ponesrečil v bližini svojega doma tudi 35-letni Silvester Ipavec iz Pevme, Ul. Coštabona 3. Ko je korakal proti domu se je spotaknil ob neki kamen, padel in si pri tem zlomil desno nogo. V bol-nišnloi so ga pridržali za nekaj tednov na zdravljenju. Včeraj zjutraj nekaj po 7. uri, ko Je hotela iz svoje hiše, se je spotaknila na pragu in padla 63-letna Virginia Brumat iz Gorice, Ul. Lungo Isonzo 101. Odpeljali so jo v civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom desne roke ter so jo pridržali za 20 dni zdravljenju. 25. junija v Gorici mednarodni šahovski turnir Goriški šahovski klub, ki ima svoj sedež v kavarni Garibaldi, priredi 25. junija mednarodni ekipni šahovski turnir, na katerega so se doslej prijavile ekipe Tolmina, Idrije in Sežane, pričakujejo pa še prijavo Nove Gorice in nekaterih drugih primorskih mest. Kmalu avtomatizirano delovanje semafora v Ul. V. Veneto Semaforska naprava na križišču Ulic Vittorio Veneto in Scuola a-graria deluje še vedno palavtoma-tično ali pa jo upravlja stražnik. Njena posebnost je v tem, da jo bodo uravnavala vozila, ki bodo zapeljala čez posebno platformo tako v Ul. Scuola agraria kot v Ul. Terza armata. Naprava še ne deluje zato, ker je podjetje dobavilo občini pokvarjeni del, ki ga bo nadomestilo z novim. Občina nanj čaka že dobrih deset dni ter bi moral priti v kratkem. Ko bo mehanizem na red, bo v Ul. V. Veneto neprestano gorela zelena luč. V križni ulici se bo zelena semaforska luč prižgala takoj, ko bo vozilo zapeljalo čez posebno platformo na desni strani cestišča. Avtomat bo deloval ves dan in vso noč. krepili in podprli. Sledilo je še več drugih govornikov, ki so prinesli pozdrave ali obravnavali posemazne probleme kategorije. Zaključil je glavni tajnik združenja, ki je povzel nekaj misli iz debate ter ugodno komentiral sklep številnih podjetij, da bodo obdržal; na delu upokojene delavce dokler ne bodo začeli prejemati redne pokojnine. Mladinski posvet na Vojskem V nedeljo, 25. t.m. bo na Vojskem nad Idrijo posvet predstavnikov mladinskih planincev, ki .je ponavadi vrši vsako leto. Letos se bodo takega posveta udeležili tud! predstavniki mladih goriškin planincev. Bencinski boni veljavni do 31. avgusta Okoli veljavnost; bencinskih bonov proste cone je bilo v teh dneli precej govoric in tudi prizadete ustanove so o njihovi veljavnosti povedale svoje stališče. Sprva je kazalo, da bodo izgubili veljavnost konec julija. Ker pa bi bilo v tako kratkem roku nemogoče porabiti bone, ki se razdeljujejo za štiri mesece in pol hkrati, je trgovinska zbornica, ki upravlja prosto cono, določila kot zadnji rok 31. avgust, kar jf jemati kot uradno dokončno stališče. Avtomobilski klub je kot tolmač želja in potreb goriških voznikov započel akcijo, da bi se veljavnost bonov podaljšala do konca septembra, vendar poudarjamo, da gre le za pobudo, ki o njej ne vemo, če bo uresničena. PISMO UREDNIŠTVU Slabi cesti v Brdih Spoštovano uredništvo! želel bi povedati svoje nezadovoljstvo zaradi počasnosti, s katero se urejujejo ceste, ki iz Gorice peljejo v Brda. Podjetje Mattiroli že nekaj mesecev popravlja pokrajinsko cesto čez Oslavje v števerjan, pa je še vedno tako zelo malo dela bilo opravljenega, da mu zares ne vidim kraja. Prav gotovo drži, da je bila spomlad nenaklonjena zemeljskim delom, s katerimi se podjetje ukvarja, toda nam v štever-janu se mudi, da bi bilo delo čimprej zaključeno, zakaj predolgo let smo čakali na dobro zvezo z mestom. Razočaranje je toliko večje, ker je cesta skozi Grojno večidel še vedno v makadamskem stanju. Od Bukovja navzgor je polna lukenj, predvsem pa prahu, isto velja za spodnji del, ki spada pod goriško občino. Pri takšnem stanju cest je malo voznikov, ki bi se ogreli za izlet v Brda, dasiravno so tako vabljiva ter jih razne ustanove in društva na vso moč propagirajo. (Sledi podpis.) Gradnja infrastruktur v Lisertu Danes ob 11. uri bodo na sedežu konzorcija za industrijski razvoj Tržiča oddali na dražbi prvo javno delo, ki zadeva Infrastrukture v Lisertu. Dražba se tiče 1,3 km dolge in 10,5 m široke ceste. Za objekt ima konzorcij na voljo 125 milijonov lir, od katerih bodo 98,5 milijona porabili za gradbene stroške, preostali znesek pa za odkup zemlje In tehnične stroške. PRVI KONGRES FGSI ANPI iz Vidina o Srednjem vzhodu Ronke EXCELSIOR. — Zaprt. RIO. 18.30—22.: «Frenesia di ucci-dere». R. Dan, v barvah in kine-maskopu. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici PONTONI BASSI v Raštelu št. 26. tel. 33-49. RONKE Ves dan in ponoči je dežurna lekarna nAlla Stazione« dr. Matitti, Drevored Garibaldi 3, tel, 75-046. TR2IC Dane, ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «A1 Redento-re» dr. Enneri tn De Nordio, Ul. Rosseili 21, tel. 72-340. V soboto zvečer je bila v pro-1 Gergolet in Franko Ferfolja ter vio- ■ I linist M svetni dvorani v Doberdobu zalcljuč-1 linist Marko Jarc. Kot gostje pa so nastopili violinist Marko Cotič, pianistka Savina Cotič, harmonikar Marko Rojec pianistka Graziella Furlani, harmonikar Franco Sekulin, violinist Zdravko Novak in pianistka Marija Pelicon. Čeprav je bila glasbena šola v Doberdobu ustanovljena šele pred dvema letoma, so nastopajoči domačini pokazali velik napredek ter dosti smisla za glasbeni pouk. Na sliki so nastopajoči po zaključni produkciji. j. Pokrajinski odbor ANPI iz Vidma je izdal poročilo v zvezi z arabsko-izraelskim sporom. V poročilu pravi, da sta se sestala pokrajinski odbor in častno predsedstvo furlanske ANPI ter proučila nevarni položaj, ki je nastal na Srednjem vzhodu. Pokrajinski odbor poudarja, da je prišlo do tega spora med že napetim mednarodnim položajem, ki je nastal zaradi tragične vojne v Vietnamu in fašističnega državnega udara v Grčiji. Odbor poudarja, da je ANPI proti vsaki obliki imperializma, rasizma in avtoritarnih metod, pa naj se izražajo kakorkoli. Zatem poudarja prepričanje, da je nesmiselno in anahronistično reševati ideološka, plemenska, verska ali mejna vprašanja z orožjem. ANPI odobrava prenehanje oborožepggfi spopada na Srednjem vzhodu in izraža upanje, da se spor reši z mirnim sporazumom ob spoštovanju neodvisnosti izraelske države in arabskih držav. Nadalje izraža upanje, da bodo lahko države na Srednjem vzhodu sodelovale za popoln gospodarski in kulturni razvoj, kar je pogoj za politiko miru v Sredozemlju. ANPI ugodno ocenjuje čut za nacionalno odgovornost, ki jo je pokazala v svoji nedavni akciji vlada. Obrača se na parlament in vlado in na vse demokratične sile o pozivom, naj delujejo na tem, da se ne bo moglo uporabiti nacionalno ozemlje za katerikoli tuji vojaški poseg. Poziva italijanske politične sile, naj se potegujejo za to, da se neha spopad v Vietnamu. Člani ANPI, vsi udeleženci odporniškega gibanja in antifašisti enotno zavračajo vse napadalne težnje in se bore za obrambo miru in nevtralnosti, ki sta v skladu z nacionalnimi interesi. Gorica VERDI. 17.00 «Tre morsl nella me-la». Silvia Koscina. Italijanski barvni film. CORSO. 17.15: «Le spie amano i fiori». Y. Tuni in R. Rown. Italijanski barvni film. MODERNISSIMO. 17.15—22.: «Clint il solitariOH. G. Martin in F. San-cho. Italijanski kinemaskopski film v barvah. CENTRALE. Danes zaprt. Jutri: «Spia S-05, missione infernale». A. Spaak in J. Servais; francoski film. V1TTORIA. 17.00: «Daniel Beone, 1'uomo che čred H Far West». Fred Paker. Ameriški barvni film. Tržič AZZURRO. 18.—22.: «Divisione Fol-gore». F. Torri in M. Klay. EXCELSIOR. 17.30—22.: «Bastogne», Van Jonson. PRINCIPE. 18.—22.: «Flagrante a-dulterio«. Loren Harwey in J. Simmons. PO ZADNJEM DNEVU PRVENSTVA B LIGE Sampdoria in Varese zopet v elitni ligi Savona, Arezzo, Alessandria in Salernitana izpadle v C ligo Sampdoria in Varese, ki sta lani Izpadli v B ligo, bosta v prihodnji sezoni ponovno nastopali v elitnem prvenstvu. Letošnje prvenstvo B idge se je tako zaključilo in medtem ko bodo enajsterice Savone, Arezza, Alessandrie in Salemitane Izpadle v C ligo, so bili iz tretje lige promovirani v drugo zmagovalci posameznih skupin, in sicer Monza (skupina A), Perugia (skupina B) in Bari (skupina C). Izidi tekem zaključnega dne pr- venstva B lige so naslednji: •Arezzo — Reggiana 0-0 •Catania — Savona 2-1 •Modena — Catanzaro 0-0 •Novara — Genoa 3-1 •Palermo - - Potenza 4-0 •Reggina — - Piša 2-2 Padova — •Salernitana 1-0 •Sampdoria — Alessandria 1-0 •Varese — Messina 2-0 •Verona — Livorno 3-0 Catania - Savona 2-1 1 Novara - Genoa 3-1 1 Reggina • Piša 2-2 X Salernitana - Padova 0-1 2 Sampdoria ■ Alessandria 1-0 1 Varese - Messina 2-0 1 Verona • Livorno 3-0 1 Arezzo - Reggiana p.p. 0-0 X Arezzo • Reggiana d.p. 0-0 X Modena - Catanzaro p.p. 0-0 X Modena • Catanzaro d.p. 0-0 X Palermo - Potenza p.p. 0-0 X Palermo - Potenza d.p. 4-0 1 KVOTE 13 — 67.700 lir 12 — 5.700 lir KONČNA LESTVICA Sampdoria 38 2(1 1 14 : 4 17 19 54 Varese 38 19 13 6 44 21 51 Catania 38 15 12 11 35 31 42 Catanzaro 38 14 14 10 44 42 42 Reggiana 38 15 12 n 35 39 42 Potenza 38 11 17 10 37 33 39 Padova 38 U 17 10 37 33 39 Modena 38 12 15 u 41 45 39 Palermo 38 12 14 12 34 26 38 Reggina 38 11 16 11 35 33 38 Messina 38 11 13 12 36 40 37 Genoa 38 12 12 14 39 33 36 Verona 38 12 12 11 33 36 36 Piša 38 11) 16 12 27 30 36 Novara 38 13 10 15 31 35 36 Livorno 38 12 11 15 32 39 35 Savona 38 12 M 16 44 46 34 Arezzo 38 11 10 17 39 44 32 Alessand. 38 8 13 17 35 48 29 Salemit. 38 9 7 22 23 49 25 JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Dragocena zmaga ljubljanske Olimpije Mariborčani brez tekmecev v drugi ligi Ljubljanska Olimpija, ki je v zadnjih kolih jugoslovanskega nogometnega prvenstva prve zvezne lige zaradi slabih nastopov padla precej nizko v lestvici, si je v nedeljo nekoliko popravila položaj z zmago nad sarajevskim železničarjem. Zmagoviti gol je dosegel v 71’ igre Zagorc in s tem dokončno oddalji! nevarnost neodločenega izida, ki b! lahko drago stal ljubljanske nogometaše. V drugi zvezni ligi je Maribor z zmago nad Aluminijem v slovenskem derbiju še bolj povečal naskok, s čimer je potrdil, če je bilo sploh še treba, svojo premoč nad ostalimi tekmeci za vstop v prvo ligo. Mariborčani so tako gotovi promocije, saj imajo nič manj kot dvanajst točk prednosti. iiiuiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii POSTTURNIR NARAŠČAJNIKOV S tremi goli Sancina Breg premagal Esperio Popolna premoč odličnih Brežanov Breg je v nadaljevanju posttumirja naraščajnikov v nedeljo ponovno lepo zmagal. Tokrat je bila žrtev razigranih Brežanov ekipa Esperie, ki pa ni bila nikoli na višini plavih, ne po osebni tehniki, ne po kondiciji, še manj pa po skupni igri. Njihova igra je temeljila zgolj na pobudah bolj atletsko nadarjenih igralcev kov. Nasprotno pa so posamezni-igralci Bre- ga pokazali zadovoljivo in v nekaterih primerih celo odlično osebno tehniko, zelo dobro skupno igro ter |Hlj||l||||||hf|||t||||||||||||||||lllllllllllllllllttllUllllIlllllllllllllltl.. MABANESE-VESNA 4:0 (1:0) Nobenega upanja več za osvojitev naslova STRELCI: v 22’ Scala, v 50’, v 73' in v 83’ Fatorutto. MARANESE: Citossi; Turco. Delise; Radoli, Zentilin, Bortoluzzo (k); Paoluzzi, Venturini, Domengim, Scala in Fatorutto VESNA: Gardini; Danilo Sulčič, Renner; Finotto, Canzza, Rai-mondo; Zmago Košuta, Michelini, Renato Košuta, De Michele in Silvano Sulčič (k). SODNIK: Faln, stranska sodn*ka: Candanl in Macoriru. se bali, Cesar smo se bali, se je pripetilo: Igralci Vesne so morali neusmiljeno podleči utrujenosti, ki se je skozi tekmo še bolj stopnjevala, kajti nasprotniki so bili zelo mladi in zato hitri ter atletsko v polni formi Križanom je tako postalo vse težje, niti na sredini igrišča niso mogli uveljaviti svoje premoči, in tako si lahko razlagamo visoki poraz, ki pa je vseeno nekoliko preoster. Sodnik je namreč razveljavil Vesni en gol, prezrl pa je tudi enajstmetrovko, ko je domači branilec neusmiljeno v kazenskem prostoru zrušil na tla De Mi-chellja. Sicer pa je sodnik povsem solidno opravil svojo nalogo. Furlani so zaslužili zmago, ker •o tudi «strastno» hoteli zmagati. Samo tako si lahko razlagamo številne grobosti marsikaterega igralca Maraneseja. Kriški igralci pa niso dali srečanju zadostne važnosti, cilj se jim je zdel pretežek, nedosegljiv in s tem psihičnim razpoloženjem so tudi stopili na igrišče Ko se je začela tekma, so se sicer vsi vrgli v borbo, toda ne z običajnim elanom, z običajno samozavestjo Poleg tega je marsikateri posameznik popustil in tudi izkušeni igralci kot Canazza, Renner, Michelini so zaigrali pod stan- dardom. Poraz je bil tako neizbežen. Skoda, kajti kriški navijači so le upali kaj več. Upoštevati pa moramo, da ekipa že več mesecev nenehno nastopa. Utrujenost, «prena sičenost žoge« je umevno zajela celotno moštvo. Maranese pa je solidna ekipa in predvsem mlada. Motila pa nas je grobost branilcev predvsem, ki gotovo niso štedili s prekrški, saj je moral sodnik izključiti kapetana Bortoluzza. Tudi občinstvo ni bilo ravno najboljše: kričanje, zbadanje kriških igralcev itd. so seveda še bolj razgreli duhove na igrišču. Križani pa so v tej priliki ponovno dokazali svojo zrelost s tem, da niso nešportno reagirali. Morda je to edini uspeh moštva v tej «nesreč ni» izkušnji. Vsi goli so padli zgolj po nepazljivosti kriških branilcev, ki so preveč zavlačevali z žogo v kazenskem prostoru (Canazza - Sulčič), kar je seveda Fatorutto izkoristil, da je dvakrat realiziral. Pri zadnjem golu pa Gardini m zadržal žoge, pritekel je ponovno Fatorutto, ki je realiziral: 4-0 S tem porazom Vesna praktično | spuščali zares solidno atletsko pripravo. Zlasti lepo je delovala v nedeljo povezava med obrambo in napadom. Središče igrišča je bilo tako trdno v rokah Brega Napadalci pa so pokazali, da so se veliko naučili, saj mso brezglavo rinili naprej, temveč so često vračali žogo branilcem, ki so nato z dolgimi podajami, ki so nato razživili in popestrili igro, obenem pa so s tem gradili nevarne akcije za Rinaldijeva vrata. Edina negativna nota tekme je bil mladi in neizkušeni sodnik, ki je večkrat s svojimi neumestnimi posegi ustavljal igro ter tako tekmi samo škodil. BREG — ESPERIA 3:0 (3:0) BREG: Žerjal: Sovič, Gerfi; Lov-riha, Berdon, Zahar; Krmec, Veljak, Sancin, čuk I-, čuk M. ESPERIA: Rinaidi; Furlan, Ma-rossi; Distihi, Mininel, Marchetti; Zambon, Dughieri, Barovina, Zi-vich. KOT JE: 8-0 za Breg. V prvem polčasu je Breg igral z burjo in si je takoj v začetku zapravil nekaj priložnosti. To je izkoristila Esperia, ki si je v 14’ z nevarnim protinapadom izsilila, zaradi prekrška nad Marchettom, 11-metrovko. Streljal jo je slednji a je popolnoma zgrešil cilj. Ni pa zgrešil 1’ kasneje Sancin, ki je z roba kazenskega prostora preseneti! Rinaldija z močnim strelom. Slednji je žogo sicer ujel, ni pa jo zadržal m je zato končala v mreži Breg je še vedno vztrajal v napadu in v 20’ je Sancin zaključil akcijo Cuk I. — Krmec s strelom iz bližine, ki je ponovno potresel mrežo domačinov. Tri minute pred koncem tretji gol Sancina, ki je porinil v mrežo žogo, ki jo je Krmec dvignil čez vratarja. V drugem polčasu so Brežani stalno napadali in vendarle jim ni nikdar uspelo premagati Rinaldija. V tem delu tekme je bila igra še zlasti lepa. in akcija je sledila akciji. Zlasti lepo je prišla do izraza sredina igrišča z Zaharjem. Čukom I In Veljakom Vseeno pa je najnevarnejšo priložnost imela Esperia, ki je v 17’ z Marchettijem izvedla močan kazenski strel, ki ga je zanesljivi Žerjal z mirnim posegom ubranil. Vsi Igralci zaslužijo I pohvalo za to lepo tekmo, saj so 1 raje gradili skupno igro, kot pa se "v individualizem, in uspeh I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Olimpija — železničar 3:2 (2:1) Zagreb — Sutjeska 2:1 (1:0) Radnički — Čelik 1:0 (0:0) Rijeka — Dinamo 3:2 (2:1) Sarajevo — Vardar 2:1 (2:1) C. zvezda — Vojvodina 2:0 (0:0) Velež — Beograd 0:3 (0:2) Hajduk — - Partizan 2:1 (0:0) LESTVICA Sarajevo 28 17 5 6 46:27 39 Dinamo 28 14 9 5 41:21 37 Partizan 28 13 10 5 47:25 36 C zvezda 28 12 8 8 51:42 32 Vojvodina 28 11 9 8 36:34 31 Hajduk 28 11 7 10 39:26 29 željezničar 28 13 3 12 40:40 29 Radnički 28 13 3 12 30:30 29 Vardar 28 12 5 11 37:38 29 Velež 28 8 10 11 29:34 26 Zagreb 28 9 7 12 31:45 25 Rijeka 28 8 8 12 35:39 24 Beograd 28 7 7 14 32:35 21 Olimpija 28 8 5 15 31:43 21 Sutjeska 28 7 6 15 26:55 20 Čelik 28 7 6 15 18:35 16 II. LIGA (ZAHOD) Maribor - - Aluminij 4:1 (3:1) Bosna — Segesta 2:0 (0:0) Famos — Rudar 1:0 (0:0) BSK — Trešnejvka 4:3 (2:1) Istra — Osijek 1:2 (1:1) Šibenik - - Sloboda 0:0 (0:0) Lokomotiva — Leotar 2:2 (2:0) Borac — Bratstvo 2:1 (2:1) Borovo — Varteks 2:0 (1:0) LESTVICA Maribor 32 21 10 1 61:15 52 Sloboda 32 17 6 9 48:27 40 Osijek 32 16 8 8 53:33 40 Lokomotiva 32 15 8 9 53:45 38 Šibenik 32 13 10 9 43:38 36 Rudar 32 11 11 10 32:34 33 Borovo 32 8 15 9 50:35 31 Trešnjevka 32 11 9 12 39:36 31 Famos 32 11 9 12 48:50 31 BSK 32 12 7 13 44:49 31 Bratstvo 32 11 9 12 43:53 31 Leotar 32 9 12 11 39:45 30 Varteks 32 9 11 12 34:31 29 Aluminij 32 11 7 14 37:45 29 Segesta 32 11 6 15 53:72 28 Borac 32 11 5 16 42:59 27 Bosna 32 5 11 16 33:50 21 Istra 32 5 8 19 36:71 18 ODBOJKA 1 V finalnem turnirju za vstop v C ligo Goriški AGIpred Borom in Bregom Po zelo napeti in tehnično veljavni igri je uspelo goriški šesterki AGI v finalni tekmi premagati borovce, ki nikakor niso razočarali in so se do zadnjega upirali domačinom, čeprav bi rezultati setov dali misliti drugače. Torej AGI si je priboril pravico nastopa v C ligi. Kvalifikacijski turnir je povsem uspel. Vse ekipe so prikazale kvali-(morda le tetno igro (morda le Kennedy je bil za stopnjo slabši od ostalih) in agonizem. Srečanjem se je odzvalo tudi precejšnje število navijačev (številna udeležba tudi dolinskih navijačev), organizacija je bila brezhibna. Skratka, vsi pogoji za uspešen turnir. Edina šibka točka so bili sodniki. Pristranost ali ne-pristranost? Upajmo, da je bila samo nekompetenca, čeprav dvomimo. Sodniki so namreč vidno oškodovali Borovo šesterko predvsem v finalni, odločilni tekmi. Iz neznanih razlogov so prisodili Borovemu trenerju «tehnično napako«, moralno tako potrli celotno slovensko ekipo, da ne govorimo o spregledanih žogah: out, nošene itd. Skratka, sodnik je pokvaril tekmo, ji odvzel njeno lepoto, privlačnost: kvaliteta je bila namreč zares visoka. AGI je zmagal, in mislimo, da to povsem zasluženo, čeprav je večkrat tudi sodnik igral z domačimi. Ekipa je prikazala moderno igro. Poznala se je Crassinijeva roka v tem moštvu. Crassini je namreč nastopal v A ligi pri Esercitu in je tako uvedel v goriški šesterki nekaj zares dobrih taktičnih novosti: prodor četrtega igralca na mrežo, da tako lahko poda vsem trem tol-kačem v prvi liniji, solidna obrambna razporeditev, blok itd. Največja hiba domačinov pa je bila živčnost, ki je večkrat zajela celotno ekipo in ji seveda tako odvzela učinkovitost, moč na mreži. Borovci so zasedli drugo mesto. Proti Kennedyju so porazno zaigrali. Morda jim je to le služilo, kajti tako so lahko prihranili energije za naslednje važnejše srečanje z AGI. In prav v. tej tekmi so plavi res pokazali, kaj znajo. Z močno tolčenimi žogami so popolnoma o-nemogočili nasprotno obrambo (in pri tem se je zlasti izkazal Radoj-ko Starec), z uspešnim blokom pa so skoro vsakokrat ustavili nasprotni napad, žal pa so si zapravili veliko žog z začetniškimi napakami: čekiči, nekaj servisov, nošene žoge (večkrat pa je sodnik pretiraval). Vsekakor pa je bil Borov nastop povsem uspešen in več kot spodbuden za društvo, ki lahko tako računa tudi na mlajše sile. Brežani so presenetili. Zasedli so tretje mesto, gladko nadkrilili predstavnike Kennedyja in prikazali kvalitetno in agonistično povsem veljavno igro. Predvsem pa nas je presenetilo, s kakšno vnemo so se Brežani vrgli v borbo. Borili so se za vsako žogo, reševali nemogoče položaie: agonistično so torej povsem uspeli. Proti AGI so seveda morali kloniti, toda nikakor niso razočarali in v prvem setu so celo večkrat vodili, nato pa so morali le podleči boljši tehniki nasprotnikov. Nato pa so se tu na- j popol- I noma oddolžili za poraz v tekmi s Kennedyjem. Tokrat so bolj umirjeno zaigrali (zmaga ni bila več nujna) in so tudi s sorazmerno lahkoto razpolagali z nasprotnikom, kar priča, da je moštvo že solidno asimiliralo odbojkarske elemente. Zasluga Bježanov je tem večja, če pomislimo, da so nastopili brez dveh standardnih igralcev. Kennedy je bil za razred slabši od ostalih. Furlanska ekipa je komaj začela gojiti odbojko in ni zato prikazala nič posebnega. Zadovoljiti se je pač morala z zadnjim mestom. Prizorišče kvalifikacijskega turnirja za prestop v C ligo je bila telovadnica AGi v Gorici. Začetek tekem ob 15.30. SPORED TEKEM AGI — BREG BOR — KENNEDY Moštva so najavila naslednje postave: ll■l■lmlllll>ll1llll■llllllllll■lllllllllllll■lllM•ll■ll MiMmniiiiiiiiiiiini iimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRIJATELJSKI NOGOMET UNION-Z ARJA 3:1 V prvem polčasu 2:0 za Podlonjercs UNION: Balde, Dazzara, Susan, Gombač, Morabito. Liessi, čok, Camassa, Purinani, Poropat, Nadlišek. ZARJA: Križmančič I„ Počkaj, Renčelj R, Metlika, Križmančič V„ Križmančič M., Križmančič S., Sancin, Rančelj A., Baldasin in Komar. STRELCI: p.p v 9’ Camassa, v 18' Nadlišek, v 12’ Morabito: d.p v 26’ Sancin ŠD BREG vabi vse člane in simpatizerji na redni občni zbor, ki bo 27. junija ob 20.30 v prostorih P. d. ((Valentin Vodnik« v Dolini im m 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111(11111111111111111111 miiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiii V BIRKI VETERANOV Maver (Lonjer) deželni prvak V nedeljo se je na Opčinah zaključila kolesarska dirka za naslov prvaka veteranov dežele Furlanije - Julijske krajine 85 km dolge dirke se je udeležilo okrog trideset dirkačev iz naše dežele, iz Veneta in Emilije. Med drugimi so se na cilju predstavili deželni prvak Bartoli, njegovi tekmeci Maver, brata Stefilongo ter Ladovaz. Tekme so se udeležili še Zamprogna ter bivša profesionalna kolesarja Selvati- nima več možnosti za osvojitev deželnega naslova III. kategorije. i m izostal. K. V. profesionalna kolesarja co in Bellini, ki je bil celo rumena majica na Tour de France, ko je še tekel Bartali. Proga je bila precej trda, saj je z Opčin šla proti Tržiču, nato skozi Doberdob, po Trbiški cesti do Proseka, pa skozi Brlščike, Repentabor. Col, Fernetiče do cilja na Opčinah. Čeprav je bilo na poti precej ovir, so vozili s hitrostjo skor&j 39 km na uro. Takoj po startu so kolesarji začeli s pobegi in bili sploh najdelavnejši. Posebno pa se je razvila borba med Tržačani, ki so se borili za naslov. Ni jim pa u-spelo se ločiti od drugih in tako je privozilo na cilj v skupini petnajst kolesarjev, med katerimi je Po poraznem prvenstvu se je U-nion začel udejstvovati v post-pr-venstvenem tekmovanju. Okrepil »e je z nekaterimi fcvšimi igralci kluba, ki igrajo sedaj pri drugih enajstericah. Jedro ekipe pa je ostalo isto. Spremenila se je napadalna vrsta, ki se je s Purinamjem, Po-ropatom in Kozlovičem okrepila noma odvisni od Gomoača rabita, ki vedno vesta kje je njuno mesto, se vedno pa manjka sredina igrišča, kjer deluje Camassa, ki pa ne more sam opraviti vsega dela. V taao prenovljeni postavi je U-nion po enomesečnem počitku odigral dve prijateljski tekmi. Najprej se je prejšnjo nedeijo podal v Furlanijo, kjer se je spoprijel z močno ekipo iz Manzana in tudi zmagal z rezultatom 3:2. Strelci so bili Purinani, Kozlovič in Poropat. Po tem važnem uspenu, saj se je Unionu letos prvič posrečilo zmagati, pa šo ie Podlonjerci spoprijeli z bazoviško enajsterico Zarja. Ponovno so zmagali, saj drugega tudi ni bilo pričakovati. Skoro vsi igralci Uniona so v odlični kondiciji, medtem ko nogometaši Zarje niso že precej časa trenirali in se udeleževali tekem. Sedaj pa so se začeli resno pripravljati tako za nastop na športnih igrah, kot tudi za nogometno prvenstvo. Kaže namreč, da se bo Zarja jeseni udeležila prvenstva III. kategorije amaterjev. Takoj v začetku je bilo očitno, da bo boljši deiez odnesel Union, saj je bil tehn.čno ooljše pripravljen. Ni pa mogoče reči, da je Dii tudi atletsko, ko pa sta le Camassa m Purinani redno trenirala. Tudi pri , Zarji se je poznaio pomanjkanje Zamprogna, drugi, treninga, saj so bili proti koncu je bil Selvatico, nato Turatto, Sbro-1 igre vsi igralci razen enega ah fotti, Maver, Bellini, Bartoli itd.1 dveh zelo izmučeni. je blizu pa ne izkoristi prilike m pusti, da gre žoga ven. V napadu je še vedno Purinani, toda še vedno Krizmanč.č brani. V 18’ pa drugi gol za Union po zaslugi Nad liška, ki je s krasnim strelom po-siai žogo za hrbet skrajnega bra nilca Zarje. Sele zdaj skuša Zarja reagirati in se poda v napad. Ren- končno našla pot v nasprotnikova | S ™ vrata. V obrambi nastopajo v glav- knjpnbva obramba z,ahsa oab:je nem isti elementi, ki pa so pSpol-1 in Mn I lja 111 pivič 2aPosl'i Baideja. V 29' ! strejja Baidas.n. Morabito odbije v bil najhitrejši Zamprogna pa je bil izključen iz vrstnega reda, ker je med dirko izmenjal kolo s tovarišem, namesto da bi sam menjal preluknjano gumo. Ker se je med deželnimi kolesar, ji najbolje uvrstil Maver, ki je zasedel četrto mesto, je tudi osvojil naslov deželnega prvaka, ki ga je zasledoval več let. Vrstni red na cilju 1. Selvatico (Vittadello) 2. Sbrofatti 3. Turatto 4. Maver (Coppi-Hausbrandt) 5. Bellini 6. Bartoli Eugenio itd. Radi Tekmo je začela Zarja, toda takoj so žogo dob.ll igralci Uniona, ki so prešli v napad V 3’ minuti je v a,tciji Nadlišek podal Poropa tu, ki strelja, toda Križmančič i. ustavi žogo. Takoj nato poskuša srečo Camassa, ki izrabi priliko m prvič pretrese Krizmančičevo mre žo. Zarja na gol ne reagira, v 13’ strelja Purinani silovito v vrata, vratar samo odbije žogo. Nadlišek V sredo, 21. t.m. bo ob 20.45 na stadionu «Prvi maj», Videl-ska cesta 7, sestanek vseh tistih, ki se nameravajo udeležiti odbojkarskega tečaja v Rovinju. kot, od tu poda Komar Renčelju A., ki pošlje žogo z glavo ob drogu v out. Nekaj minut nato strelja Nadlišek z leve v Zarjina vrata, tona zgreši, medtem ko poseže Križmančič I. na Purinamjev strel in brani. Do konca polčasa tekma zamre in ni več nobene akcije. Takoj v začetku drugega dela igre je Zarja v napadu z Baldasi-nom, ki je sam pred vrati, pa nerazumljivo poda proč. namesto da bi iz ugodnega položaja streljal. V vrstan Zarje so končno našli sporazum in sicžno napadajo. Vseeno pa v 12’ Union poveča rezultat. Nadlišek je streljal iz kota, vratarju ni uspelo ujeti žoge, ki je prišla pod noge Morabitu, takoj nato pa je pretresla mrežo. Union se sedaj ie poredkoma spušča v napad. Srečo poskuša čok, toda naleti na noge Metlike, ki jo odbije na sredo igrišča. V 25' je še vedno v napadu iznajdljivi Purinani, ki pa mu kar ne uspe, da bi vsaj enkrat realiziral po tolikšnih osebnih akcijah, ki so bile vedno nevarne. Minuto kasneje pa so kronani napori Zarje, s krasnim golom Sancina, ki izrabi zmedo čred Unionovimi vrati in premaga Baideja. Od tedaj naprej je Zaria prevzela vajeti v svoje roke in stalno ogroža vratarja Uniona. Najnevarnejši je položaj v 34’, ko Sancin silovito strelja na Baldasmovo podajo in se žoga le za las dvigne nad prečko. V 38’ pa strelja od strani Križmančič S.. Balde je na tleh, toda prav na črti se žoga odbije in namesto v vrata gre čez prečko. Ta ie bila tudi zadnja akcija kar zanimive tekme, kjer zasiuži večjo pohvalo Zarja, ki je kljub pomanjkljivemu treningu pokazala zadovoljivo igro, medtem ko smo od Uniona pričakovali vseeno kaj več. Ne smeta pa nas zadnji dve zmagi ekipe preveč uspavati, ker obstaja še vedno preveč «zvezd», ki pa niso kos svoji slavi in bi bilo zato bolje, da bi izvajali skupno igro, kar bi bolj koristilo ekipi, ki je končno našla pot do zmage in upa še na druge, večje uspehe, ko se bo spoprijela s kvalitetnejšimi moštvi in bo vsakdo moral pokazati v kakšni meri je zmožen prispevati za uspeh svojega moštva. Kadi AGT: Cra.vini (k), Pitassi, Ga-brielli. Amirante, Carini, Leopar®* Venturini. . „ BOR: Radojko Starec (k), dij Veljak, Danev, Gergolet, tec, Furlan, Edi Starc, Rudes, M se in Lakovič. . in BREG: Škrinjar (k), Boris “J Vojko Lavriha, Vladimir in Euv* Žerjal, Klabjan in Gerli. KENNEDY: Casarsa (k), Vltton no, Perissutti. Ribis, Carlo peV“ sutti, Catarossi, Feruglio in Aar no Ribis. ... AGI - BREG 2:0 (15:10, 15: Začetek tekme 15.30. Sodnik M reale iz Vidma. a. Brežani so presenetljivo dobro čeli in spravili tudi v zadrego “ . sprotnike, saj so stanje ‘2ljn,an.() pri 9:9, nato pa celo povedli * • ' To je seveda razdražilo Goričan • ki so se z večjo vnemo vrgli v w bo in pustili Brežane pri 10 toCK£ ' ........ bil popolnoma v ko- našli zažele- Drugi set je rist domačinov, ki so ni ritem BOR - KENNEDY 2:0 (15:10- *»•"' Začetek tekme 16.15. Sodnik sigar iz Trsta. Plavi so slabo začeli, ka* so veda nasprotniki izkoristili, Qa , jih večkrat z naivnimi z0?Tj|j spravljali v težave Borovci so neverjetno statični, poleg tega zagrešili številne, tudi začeaus* napake. Drugi set je bil le ne^cr.‘i ko boljši, toaa tudi slednji ni* dovoljil. Sreča, da je bil nasp* nik orecej šibek. S to zmago so si plavi PR ,L. pravico potegovati se za prvo “ sto. Brežani pa so se morali P®1 riti s šesterko Kennedyja za trditev tretjega mesta. ; re. Srečanji sta dali naslednja • zultata. -..oi BREG ■ KENNEDY 2:0 (15:5. n>- Začetek tekme 17.15 Sodnik * iz Gorice. ,a. Brežani so mirno zaigrali ® f ko že od vsega začetka sprava- ^ težave borbene nasprotnike, *-v obeh setih zbrali le 13 točk. * ma je predvsem agonistično “ la. Obe šesterki sta namreč r vali nemogoče žoge, Brežani 0» lahko računali tudi na t medtem ko so videmski Pre9‘’n,g. niki praktično igrali brez w; . čev. Torej logično, da so na. lahko po volji razpolagali * . e. sprotnikom in tako tudi svoji** tje mesto. , ...gi AGI - BOR 2:1 (15:13, 12:15, *8' Začetek tekme 18.00. Sodni* reale iz Vidma. Nedvomno je bila ta naJ1 tekma, kar smo jih videli na ajj deljskem turnirju. Pristranost Jj nesposobnost obeh sodnikov > ^ stranskega) pa je pokvarila vse, skoro vse. v<> V prvem setu so borovci ze diii z 9:2 in presenetili vse z. odlično in tehnično povsem zre,°. ig^o-Nato pa so popustili, sodnik Je ^ sodil nekaj nošenih žog itd-,^juda je plavim ušel set iz rok- v jo gem nizu pa so le uveljavilii premoč. V tretjem in odločuj setu pa je borovcem šlo vse * g, be Sodnik je dosodil tehnično^. pako plavi Boru, spregledal out so predvsem moralno žogo- poPu’ - 4 --- -- fl0# stili, kar jim je bilo seveda u^jnj. AGI je zmagal (ne glede na tS'io ka. povsem zasluženo) in ^ priboril pravico nastopa v L KONtNA LESTVICA 1 AGI 2. BOR 3. BREG 4. KENNEDY —edsofl — 1. Daucus 1 2. Tartaro % — 1. Teodor, da Prag® l 2. Eroina 1 — 1. Calice % 2. Imari i — 1. Starlux 1 2. Poldo 2 - 1. Batan i 2. Quintosole 2 — 1. Denone 1 2. Andrea KVOTE 12 — 2,445.917 lir 11 — 107.512 lir 10 — 11.537 lir 2. — 3. — 4. — 5. - 111111111111111 n 11111111111111 ■ 111 <■ 11 ■ 111111111111111111111111 < 1111111111111111111 n 111" i" t m " 1111111111111111 < '• 1111111111' 1111111" 1111111111 n 11"111111" i"1"" 1111111111 <' <11 <111' 111 ■ i111...............iiiiiiiii ...........im...................... eden izmed inšpektorjev ukvarja izključno s tem primerom Ali želite? — Seveda! J odgodili za osem dni in obtoženec je ostal v zaporu. * * * John LOBOV Creassy - . PEGAT __ Trije bivši vlomilci, ki so bili videti, kot upokojenci. irali bi videti, kako spretni so. Vse leto so stanovali tam-i na vasi in nikoli nismo zvedeli za njihova prava imena, en je bil Mike, drugi Loppy, tretji pa Tich. Ta, Tich je kot gorila. Podoben je bil transportnemu delavcu. Taksen bil, oprostite primerjavi, kot vaš komisar Cortland. To je s kar vem, šef. Mike, Loppy in Tich. Morgan je obmolknil. Dihal je sunkovito in prek obraza i je lil znoj. Nekdo je potrkal na vrata. — Ne moremo več čakati, inšpektor, je rekel glas. — a j je na vrsti poslednji primer. — Prav, saj sem končal, je odgovoril West. Potlej je gledal Moreana naravnost v oči. — Obtožili te bomo zaradi ij2, je rekel — Ali vidiš, da držim svojo besedo? Ti pa še’ naprej pokori Lobovim ukazom. Ne odgovarjaj niti na d vprašanje. Nikoli ne bo nihče zvedel, da si mi kaj vedal Tvoji ženi in otrokom ne grozi nikakršna nevarnost, ndar tisti dan, ko bom hotel, da spregovoriš, tudi nekomu lige mu razen meni, tedaj boš spregovoril Ali si me razumel? — Sem, šel Zaklinjam se, da bom precej laže dihal, ko Lobo za rešetkami. Ker preiskava ni prinesla rezultatov, so sodno obravnavo — Ne, je rekel Roger West, ko se je vrnil v Cortlandovo pisarno. Menim, da ne smemo aretirati matere Dingle in oba člana bande, ki stanujeta pri njej. Mislim, da je precej bolje, če jih nadziramo. Posebno zdaj, dokler ničesar ne sumijo. Kajpada jih morajo inšpektorji, nadzorovati, in sicer tisti, ki niso nikoli delali na sektorju East Edna, da jih ne bi banda razkrila. Tisti dan, ko bo eden od obeh članov bande šel «na delo», ga je treba prijeti na delu. Ko bomo prijeli oba, se bomo pa lotili matere Dingle. Če bi takoj sedaj začeli akcijo, bi Lobo vedel, da je Morgan spregovoril in bi ukrepal. Med tem lahko poskušamo tudi identificirati fante iz «šole»: Mika, Lcppoyja in Ticha, prav tako pa tudi tistega neznanca, ki jim prinaša ukaze. Komisar Cortland se je popraskal po glavi. — Mislim, da imate prav, Roger. — Sicer pa je možno, je nadaljeval West, da stara Dingle nima nikakršnih stikov z bando. Mogoče ve, verjetno ve, kaj delajo njeni stanovalci, ko odhajajo zvečer z doma, vendar to ni dovolj, da bi jo obtožili zaradi sodelovanja. Prav tako bi bilo zanimivo prekontrolirati Morganovo preteklost in preveriti njegove trditve v zvezi z njegovim življenjem zadnja tri leta. V vsakem primeru se mi 2di, da ne bi bilo kdo ve kako koristno, če bi začeli prehitro ukrepati. Čim bolj bo diskreten naš manever, tem več upanja imamo, da uspemo. — Mislim, da imate v vsem prav, Roger. Med nama, povedano, nisem verjel, da bo zapornik spregovoril, čestitam vam, Ali želite prevzeti vso preiskavo? Videti je bilo, da je bil Cortland dobre volje. Roger West si je dovolil šalo. — Kaj mislite v pokoj, komisar? — Prosim vas lepo, bodite vsaj enkrat resni, Roger. Zaradi dvojnega umora je afera Lobo v prvem planu. Pravkar sem o tem govoril z glavnim šefom Odobril je idejo, da se Jutro je bilo lepo. V rahlem vetriču je šumelo listje na drevesih vzdolž Embankmenta. Roger West se je vračal domov; za volanom je premišljeval o dogodkih minule noči. Glavne osebe teh dogodkov so mu visele pred očmi. Mali Peter... njegovi umorjeni starši... Morgan, ki se je bal, da bi se kaj zgodilo njegovi ženi in otrokom... Jeanette, Razkuštranec, Richard. Zadovoljen je bil, da lahko vodi preiskavo na svoj način, čeprav se bo Jeanettin nemir prav gotovo podvojil. Nemogoče jo je prepustiti kar tako, da ji ničesar ne pove. Zadnje dni je bila Jeanette nervozna in zelo razdražljiva. Spoznanje, da njen mož zasleduje morilca, jo je vznemiril. Tisk se bo prav gotovo na široko razpisal o umoru; z najbolj črnimi besedami bo opisal zločin, kar ho še bolj zbegalo ubogo Jeannette. V resnici je težko biti soproga glavnega inšpektorja Scotland Yarda! Roger je bil navdušen, ker mu je uspelo razvezati Morganov jezik. Zdaj ga je jela premagovati utrujenost. Zaupanje vase je minevalo. Lobo bo nevaren in zagrizen nasprotnik, če ga hoče onesposobiti, ga mora najti. Koliko zločinov pa bodo dotlej še storili njegovi zločinci? Koliko bo še na vrsti malih Petrov? Roger, ne bodi sentimentalen! Avto je ustavil pred svojo hišo v Bel Streetu. Ura je bila okrog ene. Razkuštranec in Richard sta mu pritekla naproti. Razkuštranec je imel v rokah revolver s puščicami. Njegov mlajši brat je hitel za njim s prstom v ustih In s slikanico pod pazduho. Slikanica je padla na tla. To je bila ilustrirana povest o lovcih Na naslovni strani pa je bila natisnjena v barvi volčja glava. Roger j a je zadel pogled na naslovno stran. Korak mu je zastal sredi vrta. . — Ati, je vzkliknil Razkuštranec. — Ati, daj, f**3’0 ju pelji. — Ne, mali moj, zdaj pa ne. Preveč sem utrujen-— Prosim te, ati, samo en krog okrog hiše. a[) Mali Richard je izvlekel prst iz ust in rekel razočat — če reče ati, da je preveč utrujen. e V trenutku, ko se je Jeanette prikazala na vratih, ogromni talbot ustavil pred hišo. Otroka sta stekla P ognili in na ves glas kričala: — Stric Marc, stric Marc! 0j — Marc, je zaklicala Jeanette. — Ali hočete peljati o* da bo vsaj malo miru? — Pa jih bom, je odgovoril stric Marc in odPrl svojega ogromnega avtomobila Otroka sta se skobaca zadnja sedeža. Avto je odpeljal. — Dobri stari Marc, prišel je, kot bi ga naroči1^ rekla Jeanette. — Videti si zelo utrujen Roger. Ali si zajtrk — Sem... V kantini sem jedel. — Upam, da boš popoldne doma. — Ne, nekaj časa bom imel odslej nočno službo-— Ni mi všeč to. Sicer pa bova o tem govorila K Zdaj pojdi spat. j,j Jeanette je govorila odsekano in suho. Se vedno J živčno napeta... • * * n sv° Maic Lessing, veliki prijatelj družine West, je v°zlhj[ ti «nečaka>> že čert ure in se vrnil v trenutku, ko Je ^1 da ju odpelje v šolo. Ko se Je vračal, je ustavil in j) popoldansko izdajo «Ewening Stara« Na prvi strani 2 pod velikimi naslovi objavljene podrobnosti o dvojne činu v Hampsteadu. (Nadatievame *,e UREDNIŠTVO- TRST - UL MONTECUHl 6, II., TELEFON 93-808 ln »4 638 - Pustni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1 Teleton 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37 338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur' „ P * t ' t 2 250 ,]r p0||etna 4 400 lir celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna Številka v tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst H 5'’7’?> SFRJ- AD1T D28 Liubllana Stari trg 3/1., t ■ ‘ , 23-207, tekoči račun pri Narodni Danki v Mubljan! - 501 3 27 - > 'Jena oglasov: Za vsak mm v Širin) enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravn! 250, osmrtnice 150 Ur. - Mali oglasi 40 Ur oeseda - Oglasi ,r7' ' goriSke pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih n ikrnjin Italije pri «Societk Pubhllcitti Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst