ro$MIT Elana Hov o ^es Štev. 6 Videm-Krško, sobota, 12. februarja 1955 Leto Vlil. rasa v SPODNJEM POSAVJU SMO POČASTILI PREŠERNOV SPOMIN Ziv6 naj vsi narodi Sto šesto obletnico smrti največjega pesnika Slovencev — dr. Franceta Prešerna smo proslavili dostojno in nesmrtnemu delu pesnika primerno. Znova smo potrdili, da cenimo velikana naše besede danes bolj kot kdaj koli prej in da se zavedamo, da nam je Prešer nova umetnost predvsem spodbuda za vsestransko prizadevnost na kulturnem poprišču. Delo na polju naše kulture in prosvete pa naj ne bo vezano samo na en teden v letu — nasprotno: vse naše ustvarjanje, dviganje blaginje in prizadevanje za izobraževanje, za kulturo in prosveto naših ljudi mora biti prežeto z osnovnim namenom Prešernovega praznovanja. Le-ta pa je: vsenarodni kulturni praznik nam Je zapustila velika osvobodilna borba zato, da bi v letih graditve socialistične domovine gradili v nas vseh tudi kulturnega, naprednega, socialističnega človeka. mina Teden kulme, ki se je rdel v soboto 5. februarja z recitacijami Prešernovih del pred vsako Ulmsko predstavo. V nedeljo zjutraj je na kostanjeviški Ljudski un v. predaval pesnik Severin Šali iz Novega mesta o Prešernu in kulturnem prazniku slovenskega naroda, nakar je bila v zadružnem domu odprta razstava starožitnosti mesta Kostanjevice ; in okolice V nedeljo Dopoldne ; je gledališče ponovilo Golievo V KRŠKEM 8. februarja zvečer je Svoboda Videm-Krško priredila v polni kino dvorani v Krškem uspelo proslavo v počastitev pesnika Prešerna. Za uvod je orkester pod taktirko J. Pfeiferja zaigral Lepo Maro, nato pa je v življenju in delu velikega mojstra slovenske besede govoril predsednik DPD Svoboda Dušen Stupar Po deklamaciji Vrbe so dijaki krške gimnazije nastonili z recitacijo Magistrale, mladinci iz Celuloze pa so prav lepo recitirali Gazele Voli-nist Mišo Ivačič je nato 'gral Ciganske melodije, pr klavirju pa ga je spremljala tov Gregorčič fva. Tone Ogorevc je občuteno prebral Uvod h krstu pri Savici, oktet »Kremen z Vidma na je s priznano pevsko kulturo zapel Luna sije, Nad vasjo je čredo pasla, Ob večerni uri in Pelin roža. Joško Mulej je recitiral Slovo od mladosti, za zaključek pa je orkester zaigral še dve krajši skladbi. — Udeležba je bila prav lepa-, proslave so se udeležili tud! predstavniki ljudske oblasti, množičnih organizacij, garnizije JLA in zastopnik'' društev. 2al se je prireditev začela s polurno zamudo. V BREŽICAH V torek zvečer je bila slavnostna akademija v počastitev Prešernovega spomina tud o velikv dvorani brežiškega Prosvetnega doma. Ze popoldne sta bili dve prireditvi za šolsko mladino, zvečer pa za odrasle. Spored je bil dobro sestavljen; sodelovali so dijaki brežiške gimnazije z rec tacijami, oktet SKUD je zapel dve Prešernovi pesmi, o pesniku pa je govorila prof Pogorelčevo. V KOSTANJEVICI SKUD Lojze Košak je ortpravi-lo o počastitev Prešernovega spo- Prmcesko in pastirčka. Jutri do- ; težilo vel ko število Krmeljčanov. u_. " •* -j o Prešernu in njegovem delu je govorila tov. Milka Stangel, na- poldne bodo v Kostanjevici odprli čitalnico, popoldne pa bo slavnostna akadem ja V SEVNICI Obletnico smrti dr. Franceta Prešerna so slovesno praznovali tudi Sevničani. 7. februarja je b la v telovadnem domu prosta va, na kateri je sodeloval gimnazijski pevski zbor in pevski kar so sledile recitacije Vrbe, Povodnega moža, dramatizirana rec tacija Zdravice, dvospev mladincev o Železni cesti in trospev • Sem slovenska deklica«. Nastopil je tudi pionirsk: pevski zbor osnovne šole z novim ‘■•poredom in novoustanovljeni moški pevski zbor Svobode, k: se je tokrat pr-zbor gasilcev O Prešernovem 1 vic predstavil. Oba zbora je pri-delu in njegov: napredni misli je pravil in vodil šolski upravitelj govorila prot. Ložarjeva. ki je v i Ludvik Ahač'č preglednem predavanju opisala * N pomen našega kulturnega praznika. — Žalostno je za Sevnico oz Sevničane da je bil obisk na proslav■ zelo slab. V KRMELJU DPD Svoboda v Krmelju se zaveda kulturnega poslanstva m ni pozabilo na kulturni praznik vseh Slovencev — na Prešernov dan. V dvorani doma Svobode je bila lepa akademija, katere se je ude- Šolske proslave, nastopi, aka demije in podobne prireditve o počastitev nesmrtnega pesnika Franceta Prešerna so bile tudi v drugih krajih krškega okraja, vendar do zaključka lista o njih še nismo dobili poročil Doslej 151 zborov volivcev NA KATERIH SO RAZPRAVLJALI O BODOČIH OBČINAH IN BODOČEM OBSAVSKEM OKRAJU Do srede je Mio po podatkih tajništva OLO v krškem okraju že 151 zborov volivcev, na katerih so volivci razpravljali o pomenu bodočih občin, se odločali za vključitev v najbližje bodoče občine in sklepali tudi o bodočem obsavskem okraju s sedežem v Trbovljah. Splošna ugotovitev po dosedanjih zborih volivcev je, da so zbori uspeli. Povsod tam, kjer organizacije Socialistične zveze pomena in vsebine bodočih občin ljudem niso dovolj razložile, so se zbori volivcev sami po sebi spremenili v množične sestan. ke. Znova se je potrdilo znano dejstvo, da se ljudje svobodno in pametno odločijo za nekaj šele potem, ko jim je stvar znana, dodobra razložena in pojasnjena. V 22 primerih so morali zbore volivcev ponoviti, ker niso bili dobro pripravljeni ali Pa je bila prvič udeležba premajhna. Razen posameznih volilnih enot v občinah Bistrica ob Sotli, Podbočje, Šentjanž, Bučka in Podsreda so povsod drugje odločitve za vključitev v komune Brežice, Videm-Krško, Senovo in Sevnico jasne in sprejete. Zaradi nenačelnega stališča političnih organizacij v Podbočju in predsednika občinskega ljudskega odbora Podbočje so nastale pri ustanavljanju bodoče kostanjevtške občine nepotrebne težave. Dasiravno je bilo že pojasnjeno, da je za zagotovitev družbenega samoupravljanja ustanovitev bodoče občine v Kostanjevici priporočljiva, gledajo nekateri ljudje v Podgorju na vprašanje komune samo »skozi dinar« oz. razpravljajo o tem, h kateri »bogatejši občini bi se priključili. Da so taka stališča In žongliranje z besedami škodljiva za ljudstvo in razvoj socialistične demokracije, ni treba posebej poudarjati. KNJIŽNI PROGRAM Prešernove družbe za leto 1956 Člani Prešernove družbe bodo najkasneje do 1. dec. 1955 prejeli naslednjih pet knjig: 1. Koledar za leto 1956 2. Ivan Potrč: Zločin, roman 3 Vekoslav Kaleo: Car prašine, povest 4. Anton Ingolič: Deček z dvema Imenoma, mladinska povest 5. Gustav šilih: Vzgoja naših otrok, poljudnoznanstve- no delo. Kdor bo doplačal 50 din,pa bo prejel še 6. knjigo: Zdrav človek v zdravem okolju. Letna članarina, za katero prejmejo člani gornjih pet knjig, je samo 300 din, člani, kj prejmejo knjige po pošti, doplačajo za odpremo 20 din. Da b: za proslavo 10-letnice osvoboditve čimbolj razširili knjige Prešernove družbe pripravljamo nagradno žrebanje katerega se bo avtomatično udeležil vsak član. Razdeljenih bo več sto dobitkov v večmilijonski vrednosti. Zato pohitite z vpisom. Člane vpisujejo vsa poverjeniki in knjigarne Če pr; Vas nj poverjenika, bodite to V; in nam javite Vaš naslov Članarino lahko plačate v 3 obrokih. Naš naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, Ljubljena, Toneta Tomšiča 9 — tel. 21-048. Za dvig ideološke in politične zgrajenosti kadrov Sindikalnemu in mladinskemu seminarju, ki sta bila pred kratkim zaključena, bosta v februarju 1955 v Cateških Toplicah sledila še dva seminarja, ki ju bo priredil Okrajni komite ZKS oziroma Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljud; v Krškem Prvi seminar se bo začel 14. februarja za 35 sekretarjev osnovnih organizacij ZK in “za člane občinskih komitejev ZKS predvsem za tiste k; imajo pogoje za razvoj, a še premalo potrebnega znanja. Program se- Nek« volllnll enot v .edn- JS?* f njih občinah Šentjanž talBo- | ” h£ba a JSteenl stanj se je odločilo za bodočo j socialistična izgradnja v FLRJ in organizacijsko-politični problemi v organizacijah Zveze ko- občino Radeče, ki je, kakor navajajo volivci, ljudem bolj pri rokah kakor Sevnica. V Podsredi so se odločili za kozjansko občino, medtem ko na Buč-kj In v Bistrici stvari še niso jasne. Obširno poročilo o dosedanjih pripravah za ustanovitev bodočih občin in bodočega obsavske-ga okraja je na včerajšnji XX. redni seji OLO Krško podal predsednik okrajne komisije za formiranje komun Franc Kolar. O seji, njenem poteku, poročilih in razpravljanju bomo obširneje poročali prihodnjo soboto. munistov. 21. februarja se bo začel v Cateških Toplicah seminar za člane občinskih odborov SZDL in osnovnih organizacij SZDL. I. in H. del seminarja bosta podobna seminarju za sekretarje osnovnih organizacij ZK. v tretjem delu pa bodo obdelali organizacijska in politična vprašanja s področja Socialistične zveze Na obeh seminarjih bodo predavali domači predavatelji Tako bo v štirih seminarjih oziroma tečajih pridobilo nad 140 tovarišev in tovarišic dobro podlago za ideološko in politično zgrajenost, ki je nujno potrebna za uspešno delo v vrstah Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnih ljudi. Prihodnji teden bo skupna seja okrajnih komitejev IMS Trbovlje in Krško Na sestanku obeh predsednikov in sekretarjev OK LMS Trbovlje in Krško je bilo sklenjeno, da bo predvidoma 15. febr. skupna seja obeh okrajnih komitejev LMS. Na seji bo izvoljen iniciativni komite LMS za bodo&; obsavski okraj, člani obeh komitejev bodo poslušali poročila o politični situaciji med mladino v obeh okrajih, da bi se kar najbolj seznanili s stanjem v obeh organizacijah. Razpravljali bodo tudj o bližnjih občinskih konferencah, na katerih bodo volili bodoče občinske komiteje Ljudske mladine. Skupna seja obeh komitejev bo najbrž v Krškem. -nc ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJiLKICA V BREŽICAH Okrajni zadružni zvez-; v Krškem in Trbovljah sta v januarju ustanovili Zadružno hranilnico in posojilnico, ki bo imela sedež v Brežicah. Denarni zavod Obiščite republiško razstave higiensko-lehnične službe v Trbovliuh Lanj je bilo v krškem okraju v 11 mesecih 840 težjih in lažjih nesreč pri delu v raznih tovarnah, rudnikih, podjetjih in obrtnih delavnicah, v 4 slučajih so se nesreče končale s smrtjo, marsikdo izmed ponesrečencev pa je ostal invalid. Odkod tako veliko število nesreč? Izkušnje so potrdile da nesreč niso krivi zgolj nezavarovani ali pomanjkljivo zavarovani stroji, neprimerna orodja in podobno, temveč da so vzroki za številne nesreče pogostokrat v delovnih ljudeh samih. Zlasti mladi ljudje, ki prihajajo v tovarne in podjetja s podeželja, so pogosto žrtev nesreč v obratih. Da bj pomagal našim proizvajalcem — delavcem v industriji, rudarstvu, obrtnih delavnicah, direktorjem, inženirjem, ekonomistom in komercialistom. mojstrom in preddelavcem, je Zavod za proučevanje varnosti pri delu LRS organiziral prvo republiško razstavo higi ensko-tehni čnih zaščitnih sredstev.Razstava je bila odprta z velikim uspehom v Ljub- Obvestilo vsem uživalcem agrarne zemlje Ker bj se morale stare agrarne zadev- na podlagi zakona o likvidaciji stare agrarne reforme, lri se je izvajala do 6, aprila 1941 že davno dokončati ter urediti zemljiškoknjižno stanje zemljišč, ki so bil? dodeljena raznim agrar nim interesentom v bivši Jugoslaviji, moralo vsi tisti agrar M interesenti, ki so dobili v bivši Jugoslaviji agrarno zem-Jo, pa še niso prepisani kot lastniki, podati najkasneje do •v- februarja 1955 prijavo OLO Krško, da bi se lahko ta zadeva dokončno uredila. v Prijavi mora biti navedeno: 1) Kraj kjer zemljišče leži, v kateri katastralni občini parcelna številka, kultura ter približna izmera. 2) Im« bivšega lastnika tega zemljišča Ime in priimek ter bivališče agrarnega interesenta, ki je bil nadel jen z odločbo bivše komisije za likvidacijo agrarne reforme v Ljubljani, • ** ,?me *n Priimek ter bivališče sedanjega hasnovalca te-pojasnilo, na kak način si .je pridobil agrarno zemljo (potom kupne pogodbe ali z dedovanjem itd.). Tistim agrarnim interesentom, ki so take vloge oziroma prijave že vložili, ni potrebno vložiti ponovnih prijav. Zadeve tistih starih agrarnih interesentov, ki bodo vložene po omenjenem roku, se ne bodo več obravnavale. Iz pisarne Tajništva za gospodarstvo OLO Krško ljani, trenutno je v Trbovljah, od tam pa bo prestavljena še v Maribor, Celje. Kranj itd. Zanimiva razstava opozarja predvsem na uporabnost in primernost osebnih zaščitnih sredstev domače proizvodnje in tistih, ki smo jih uvozili iz tujine. Razstavljeno je gradivo o pogostih obratnih nesrečah, o številu bolniških dni, ki pridejo na eno nesrečo, o vzrokih in virih nesreč, o gibanju nesreč ter o izgubi narodnega dohodka zaradi nesreč in njihovih posledic. Razstava obsega štiri oddelke: I. Osebna zaščitna sredstva, II. Sodobna osebna zaščita služba v republiki Avstriji, III. Varstvena vzgoja in propaganda in IV. Higiensko-tehnična preventivna služba. V oddelku >:Osebna zaščitna sredstva« kaže razstava ta sredstva v naslednjih strokah: v rudarstvu, metalurgiji, kovinski industriji, gozdarstvu, lesni industriji, stavbarstvu, kemični in tekstilni industriji, v kmetijstvu, transportu, električnem gospodarstvu in v zdravstvu. Na razstavi sodelujejo številni domač; proizvajalci in trg. podjetja. Zanimiva razstava .1«? odprta od 11. do 18 februarja v rudniški restavracij' v Trbovljah. Za kolektive krškega okraja sta določena 17. In 18. februar. Komisija za higiensko-tehnično zaščito dela pri okr. zavodu za soc. zavarovanje Krško vabi vsa nodjetja. sindik. podružnice - in unravne organe, da poskrbijo za kolektivne o "led'- t? "-('potrebne, zanimive razstave! Do 10. februarja: 2.186 novih naročnikov Se vedno nam posamezniki pošiljajo m prinašajo naslove novih naročnikov. Zadnj: teden smo dobili 16 novih naročnikov iz Brestanice, 15 z Rake, 11 iz Šentjanža, 11 iz občine Videm-Krško itd.. Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da se je na Posavski tednik naročilo od 1 decembra 1954 do 10. februarja že 2.186 NOVIH NAROČNIKOV. Vse organizacije SZDL, vsa društva, sind kalne podružnice, šole in vse ostale sodelavce prosimo, da fudi vnaprej pomagajo pri razširjanju socialističnega t ska. Tovarišicam in tovarišem, ki so v preteklih 2 mesecih pridobili največ novih naročnikov, smo te dni razposlali 50 lepih knjižnih nagrad, za njihov trud in pokazano zavest pa se jim ponovno javno zahvaljujemo. Uredništvo in uprava bo prevzel od Narodne banke poslovanje zadružnega sektorja in bo deloval na območju bodočega skupnega okraja Trbovlje. Te dn; bodo zaključili obnovitvena dela v bivših pisarniških prostorih podjetja VINO Brežice na cesti Prvih borcev štev. 36 in bomo dobili lepe in sodobne bančne prostore. Zadružni denarnj zavod, ki ga bo vodil direktor tov. Ivan Glogovšek, bo pričel poslovati s 1. marcem 1955 Za spomenik borcev NOB v Krškem pripravljajo prostor V zadnjih dneh so se izvršile meritve starega pokopališča v občin-, Videm-Krško in zemljišč kapucinskega samostana v mestu. Na teh zemljiščih nameravajo urediti park, ki bo služil kot okolje za postavitev spomenika padlim borcem NOB in za ureditev otroškega igrišča Kakor vse kaže bodo srednjeveški ZDN m PO SVETU Tri senzacije v enem tednul Če se ozremo na preteklih sedem dni, moramo priznati, da je temu res tako. V Moskvi je povsem nepričakovano odstopil dosedanji ministrski predsednik Malenkov, ker se po lastni izjavi ni čut.l dovolj sposobnega za tako veliko nalogo. Francoska narodna skupščina je v razpravi o vladni politiki v Severni Afriki pokopala Mendčs-Ftanceovo vlado in tako izzvala novo vladno krizo. Po posebnem sporazumu med ameriško n kuomintanško vlado so zadnje dni pričeli iz-praznievati otok Tačen ob kitajski obali; sporazum obsega tudi otočje Kvemoj :n Matsu. O kuomintanško-kitajskem trenju v formoški morski ožim' In ameriškem vmešavanju v to zadevo smo obširno govoril: zadnje tedne, zato se vprašanja ne bomo znova lot'H Vendar ne smemo mimo resnice, da se Zahod z medsebojnim posvetovanjem trudi, najti tako rešitev za zmanjšanje napetost na daljnem Vzhodu, ki bi odstranila nevarnost pred novo svetovno vojno Nekateri predlagajo, naj bt spora ne rezi dovi kapucinskega samostana, Sevali pred Varnostnim svetom, kd kvarijo izgled mesta, končno če Kitajska tega ne želi, temveč le. podrti. O podrobnostih pred videnih del bomo še poročali. Huda nesreča na Raki Tik pred zaključkom današnje številke smo prejeli z Rake te-lefonično obvestilo „ hudi nesreči, ki se je pripetila na Krep-cerju v sredo popoldne. Delavec Jože Mojstrovič se je lotil popravila električne napeljave v hiši Ivana Zupančiča, pri tem pa je zaradi nestrokovnega de-; la prišel pod udar električnega j toka. Ko sta mu hotela poma-1 gati žena Ljudmila Mojstrovič ln njen oče Anton Jamnik, je električni tok omamil vse tri. Ker so bilj bližno 15 minut v stiku z električnim tokom, jih navzlic zdravniški oomoči ni bilo več mogoče rešiti. Več bomo o hudi nesreči, nepremišljenosti in nevednosti poročali v prihodnji številki. Žrebanja nagrad Posavskega tednika bo v nedeljo, 20. februar ja 1955, na Studencu Kakor smo objavili že v zadnji številki Posavskega tednika, je v tekmovanju in pridobivanju novih naročnikov našega lista zmagala občina Studenec. Javno nagradno žrebanje novoletnih daril, kj smo jih pripravili za tiste stare in nove naročnike, k, iim bo sreča pri žrebanju naklonjena, bo v «»-deljo, 20. februarja 1955, ob J. na posebni mednarodn konferenci •prizadetih• držav Tako je baje priporočala Moskva Po naj-novejšem Edenovem načrtu naj bi ZDA kot zaščitnik Čang Kaj Sekove vlade na Formozi ter SZ kot prijatelj Kitajske »po tajnih kanalih« posredovale ter hkrati tudi odstranile nesoglasja, ki se nato vsl t *rUe vse bolj očitci kažejo med njima samima. Uničit torej dne muhi na en mahi Toda odmevi v Pekingu in Washtngtonu na vse dosedanje predloge so tako različni, da je težko verjet: da b v bližnji bodočnosti naši’ skupen jezik In sedi} za skupno »zelene mizo« V Londonu priporočajo ootrpežlji-vost. Kaže, da so to oriporoč la za tedaj najboljša Nasprotniki Mendes-Franceove vlade so že dolgo kovali zaroto proti njegovi vladi in niegovemu ur; dopoldne v osnovni šoli na Studencu. Zaradi velikega števila naročnikov, ki so do 5. fe- , programu Roznrova o vladni po-bruarja vplačali celoletno ali ; Jitki v Tunisu Alž'ru in Maro-poiletno naročnino. žrebanja ' ku je bila po ni ib mnsniu najprej ne moremo pripraviti. O prikladnejša, dn mn --pori hi j p /;0 izidu žrebanja bomo obvestili nad nogam’ Tiste s’j° n Franciji. vse naše bralce v soboto 26. fe-j k' Se sanjajo n nekdanjem fran-bruarja 1955. : co^kem kolonialnem carstvu so I naprednean in nrUoZnnnn vred-Uredništvo in uprava i (Nadaljevanje na 2 strani) Beseda o socialnem zavarovanja Skrb za higiensko-tehniuno zaščito dela Pri O kr. zavodu je bila ustanovljena posebna komisija za higiensko in tehnično zaščito dela. Nj še pokazala kakšnih posebnih uspehov nujno potrebno pa je njeno čim širše udejstvovanje. Zakaj? V industrijo in ostala podjetja prihajajo zlasti 7 dni po svetu (Nadaljevanje s 1. strani) sednika obtožile »izdajstva nacionalnih interesov«, ker je skušal izročit: domačinom del nacionalnih pravic, za katere so se jeli odločno potegovati po drugi sve-tovni vojni. Radikaln. socialisti in komunisti pa so mu očitali, da uporablja proti hjttn preveč stroge ukrepe :n da ni izpolnil obljub, ki jih je dal o avtonomiji ob nastopu svoje vladavine. Pristaši zamisli o nadnacionalni Evropski obrambni skupnosti še niso pozabili, da jo je pravzaprav pokopal Mendes-France s svojo odločnostjo :n vztrajnostjo, nasprotniki ponovne nemške oborožitve pa, da je bil pravzaprav Mendes-France tisti, hi je Francijo pripeljal do pariških sklepov. V se to je prišlo v razpravi o Severni Afriki na dan in Mendes-France je kljub sedem in pol me- I naši državljani za socialno zavarovanje. V bodočnosti bo to važno tudi za kmeta, saj Si mnoge kmečke družine zdaj ne mo-j rejo privoščiti zdravnika in zdra-s podeželja mladi ljudje, ki niso | Navzlic vidnim uspehom, kj so vil, kaj šele bolnišnice, ker ni-vajenj strojev, orodja in tehnič- j bali doseženi v službi socialnega majo potrebnih sredstev. Raznih naprav Nesreče, ki na- zavarovanja, je treba odpravlja- širitev socialnega zavarovanja na stajajo dostikrat zaradi nepo-1 ti tudi slabosti, ki se kažejo v vse naše ljudi, seveda post »poznan j a strojev oziroma zaradi tem delu. Izdatki za zdravila, ma in v okviru razpoložljivih neprevidnosti posameznikov, so preglede, pokojnine in pod. so materialnih možnosti, zanima narodno zlo. V 11 mesecih lan- ponekod neupravičeni. Ljudje predvsem kmečke ljudi. S tem skega leta je bilo v okraju kar: zahtevajo, da se s kontrolo po- Pa je tesno povezano ne samo 271 nesreč vec kakor v 1. 1953! - ■ - - = Vseh nesreč v okraju je bilo 840, od teh pa štiri smrtne. Če pomislimo, da ie bilo na novo sprejetih na delo nad 3000 0seb, bi zgornje številke s tem dejstvom lahko le delno opravičevali. Ljudje ki se ponesrečijo, ostajajo tedne in mesece nezaposleni, narodni dohodek pada, izdatki soc. zavarovanja naraščajo itd Vse to kaže hkrati tudi na nizko kulturo dela naših delavcev, izmed katerih so ponekod zlasti mladi ljudje zelo lahkomiselni, Več vzgoje na tem področju — tak je bil sklep skupščine Okr. zavoda za soc. zavarovanje. To morajo pomagati uresničevati vse sindikalne podružnice in vsa podjetja v okraju! Zdravstveni službi v okraju je lani zavod pomagal tudi denarno. Zobnim in splošnim ambulantam je razdelil 3,300.000 dinarjev, 700.000 din pa ima pripravljenih za ustanovitev nove ambulante v Vihrah, Treba bo ustanoviti tudi še zobne ambulante v Dobovi, na Bizeljskem in v Krmelju kojrain nadaljuje, kakor tudi s materialno vprašanje, temveč popisom zaposlenih in v social- tud; splošna kulturna vzgoja no zavarovanje neprijavljenih vseh naših delovnih ljudi, oseb. Problemi socialnega zava- j Prav je in nujno potrebno, da rovanja vplivajo kot celota na i ob perečih problemih socialne-vso našo dejavnost in so zato se- ga zavarovanja spregovori vsak stavni del vseh naših dnevnih j naš delovni človek, delavec, problemov. O njih morajo raz- ; kmet in ljudski inteligent. Pre-pravljati zato vsi delovni ko- hod službe socialnega zavaro-lektivi, sindikalne organizacije,1 vanja na komune, naše bodoče zbori volivcev in na množičnih občine, bo vsa vprašanja s tega sestankih po naših vaseh. 1 področja še bolj približal lju- Prav zdaj, ko čedalje bolj dem in bolj kot kdaj koli doslej uveljavljamo družbeno samo- bo potrebno, da v resničnem upravljanje, je nujno potrebno, vseljudskem samoupravljanju da vsa javnost ve za ogrom- ! skrbimo za sodelovanje vseh, ki na prizadevanj a in velike žrtve,, imajo do socialnega zavarovanja ki jih daje naša Skupnost, vsi dolžnosti in koristi. Pomoč za seslavl.an e tarifnih pravilnikov in pravilnikov o noimah V torek, 15. februarja 1955,, odnose v gospodarstvu, naj se bo od 8,30 do 14 ure v kino j povabljeni in ostali važnega po-dvorani v Krškem važna kdn- j svetovanja v torek zanesljivo ferenca, ki jo sklicuje Okrajnij udeležijo. Ke> sta v novem si- sindikalni svet Krško za vse člane plenuma OSS Krško, za vse predsednike sindikalnih podružnic v okraju in za predstavnike Trgovinske, Gostinske in Obrtne zbornice okraja Krško. Udeleženci konference se bodo pomenili o uveljavljanju novega načina nagrajevanja, o izdelavi tarifnih pravilnikov in pravilnikov c normah. Na konferenco vab: OSS Krško tudi predsednike delavskih svetov in upravnih odborov vseh podjetij, člane tarifnih komisij iz podjetij, direktorje člane zbora proizvajalcev in osta'e. ki jih to važno vprašanje zanima. Ker bomo z novim plačnim sistemom okrepili socialistične Živahna delavnost vfišecah Dosedanji * kratek pregled sečnem uspešnem delu moral od- vsestranske delavnosti okrajne-stop ti. Njegov naslednik, <•neod- ga zavoda za socialno zavarova-vtsni« Pmay, pa se sedaj trudi, da bi si pridobil vsaj navadno večino v parlamentu ter nekako sestavil novo vlado. Kaže, da se mu želja ne bo posrečila. Odstop Malenkova je presenetil vse zahodne kroge. Najprej se čudijo, kako je sploh mogoče, da je predsednik sovjetske vlade sploh lahko odstopil. Doslej je bila navada, da so vodilne funkcionarje najprej odstranili iz javnega življenja, nato pa jih postavili pred sodišče in obsodili kot »tuje vohune«:, »sovražnike ljudstva in saboterje« ter podobno. Prav tako ne morejo verjeti, da je Malenkov dobil v nov' vladi tesor ministrstva za elektropo-staje in da je vnaprej podpredsednik vlade. Bilo bi odveč domnevati, kaj pravzaprav pomeni Malenkova poteza. Vemo, da je Plenum CK KP Sovjetske zveze konec januarja ostro kr tizital vlado, ker ni dovolj skrbela za razvoj kmetijstva. Tedaj so najbrž tudi že sklenili, naj se Malenkov umakne osebi, ki bo pokazala več pobude. V tem smislu je Malenkov tudi pojasnil svoj korak. Na Zahodu pa seve govore o povsem drugih razlogih. Hruščev. prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze, in Molotov nista nič kaj odobravala Malenkove »miroljubne izjave«: o možnostih sožitja z zahodnim svetom ter prizadevanja, da b: z njim navezal čim tesnejše gospodarske stike. Prvi tudi ni odobraval Malenkovih teženj da bi za dvig življenjske ravni bolj okrepil lahko industrijo na škodo težke industrije. Iz govora ki ga je imel Molotov na zasedanju Vrhovnega sovjeta, lahko posnamemo, da je »novi kurz« zares ostrejši proti Zahodu in da še trdovratno vztraja na razdelitvi sveta v »kap'tali sličen in socialističen tabor«:, toda povsem v duhu polit'ke dveh blokov. Prave vzroke sprememb v Moskvi pa bo pokazala bodočnost. nje nas je vsaj v glavnih črtah seznanil s pomenom te važne javne službe V naši stvarnosti. Uvedba novega zakona o socialnem zavarovanju je postavila pred zavod in vsa naša podjetja nove, znatne naloge, saj je novi zakon spremenil vodstvo evidence v podjetjih, v ambulantah in pm zavodu. Razpravljanje na zadnji skup. ščini okrajnega zavoda za soc. zavarovanje je opozorilo zlasti na tole: NA VSEH ZBORIH VOLIVCEV SO SE LJUDJE ODLOČILI ZA BODOČO OBČINO — ZANIMANJE ZA KRAJEVNE PISARNE, ZA ELEKTRIFIKACIJO VODNJAKE IN NOVA POTA Na območju občine Pišece so bili od 29. januarja do 3, februarja 1955 zaradi bodočih občin zbori volivcev po vaseh. Zbori so bili dobro organiziranj ter je bil obisk v celoti zelo dober. Volivci so se na zborih spoznali z raznimi političnimi kakor tudi go- brežiško VASI, ZA ZBOR GOSTINCEV SINDIKALNE PODRUŽNICE GOSTINSKO TURISTIČNE STROKE KRŠKO V ponedeljek 7. t. m., so se v zadovoljivem številu zbrali v novo odprti Kolodvorski restavraciji Videm-Krško gostinci-člani sindikalne podružnice Videm-Krško. da položijo letni Obračun svojega dela. Iz poročil upravnega til nadzornega odbora, kakor poročila o delu tajništva je razvidno, da je podružnica zelo aktivno delovala. Razpravljali so tudi o rezultatih izvršene decentralizacije in reorganizacije gostinstva in o plačnem fondu na osnovi procenta od prometa Ugotavljajo. da sedanji način zaposlitve kadra v gostinstvu onemogoča, da bi se uslužbenci lahko v večjem številu udeleževali sestankov, k; jih sklicuje podružnica, kar jim ovira strokovno in politično ideološki razvoj. Po vsestranski in živahni dis- se je pa v celoti odločila za izpostavo v Globokem. Na teh zborih so še razpravljal; o gospodarskih vprašanjih, o taksi na drva, ki jih kmetje potrebujejo za svoje potrebe ter spodarskim; vprašanji. Posebno glede takse na vinogradniško koso raztolmačili razvoj naše 1 j e. V štirih vaseh so tudi izvo-ljudske oblasti in pomen ustvar- lili elektrifikacijske odbore, ki so janja bodočih občin. Volivci iz začeli z zbiranjem denarja in ma-naše občine so vsi glasovali za teriala. Posebno zanimanje so komuno Brežice in prav tako za pokazali volivci iz Pavlove vasi bodoči dbsavski okraj. Za občin- in Podgorja ske izpostave so se zelo zanimali Kakor je že bilo enkrat objav-in jim je bilo tudi obrazloženo, ljeno glede gradnje ceste Pišece kaj bodo na teh izpostavah še —Bizeljsko, so volivci iz vasi vedno lahko dobili Tako se je v Podgorje, koder bo cesta tekla, celoti 6 vasi odločilo in glasova- izrazili pripravljenost in vse-lo, naj bi bila izpostava v Piše- stransko pomoč za izgraditev, eah, kakor tudi matični urad. V, Bilo je podanih tudi precej vasi Bojsno je Vi volivcev glaso- predlogov in sklepov za graditev vaških studencev. Volivci zahtevajo od Občinskega ljudskega odbora, da bi te gradnje predvidel v svojem proračunu * V nedeljo, 30 januarja, je bil občni zbor PGD Pišece člani so pokazali precejšnje zanimanje za društvo, posebno pa še za strokovno izpopolnitev članstva Bilo je sprejetih tudi več sklepov: nabava motorne brizgalne, popravi- valo za izpostavo v Globokem, , nazije so priredili v veliki dvora-Vi pa za Pišece. Vas Piršenbreg ni doma JLA v Brežicah igro kusij; po vseh poročilih je zbor razrešil dosedanji odbor, v nov odbor pa je izvolil za predsednika Lojzko K-anjčič, za tajnika Marjana Deržiča, za blagajnika pa Božidarja Alegro. V zvezi z diskusijo je zbor v interesu zboljšanja gostinstva sprejel tudi naslednje sklepe: Večkratni pregled gostinskih obratov in njih poslovanja, uvesti medsebojno tekmovanje v pogledu čistoče, solidne in prijazne postrežbe, nuditi vso pomoč pri sestavi novih tarifnih pravilnikov zbiranje naročnikov za lokalni list, Delavsko enotnost in strokovni list »Gostinstvo«, ter preko ljudskega odbora posredovati izdajo dovolila gostinskim podjetjem in obratom, da imajo za koriščenje prostega dneva enkrat na teden zaprto. Želimo da bi novo izvoljenemu odboru uspelo izvršiti vse postavljene naloge ter da bi bili uspehi čimprej vidni. -c. TRNULJČICA, ki je zelo dobro uspela. Popoldanska predstava je bila za šolsko mladino zvečer pa za ostale odrasle gledalce. Mladi igralci iz Trbovelj so osvojil; številne gledalce, ki so napolnili veliko dvorano, tako da si še želijo gostovanj oziroma nastopov domačih družin. * Nušičev Poslanec na brežiškem odru. Dramska sekcija SKUD »Stanko Černelič« iz Brežic pripravlja Nušičevo komedijo v 3. dejanjih »Poslanec«, ki jo nameravajo uprizoriti v soboto, 12. fe-v veliki dvorani Prosvetnega do-bruarja 1955 Za prireditev, ki bo ma, je med Brežičani precej zanimanja. Med posameznimi igralci kroži ideja da bi ustanovili »Veseli teater«, ki naj bi od časa do časa razveselil Brežičane z zdravim humorjem in dobro voljo. T. stemu plačevanja delavcev osnova za obračunavanje zaslužkov tarifna postavka in norma, je nadvse važno, da bodo te stvari odgovornim ljudem v podjetjih, sindikatih in skratka vsem našim delavcem razum jivo pojasnjene. Plačni sklad; bodo letos do neke meje sproščeni in je delavcem, k; presegajo norme, praktično omogočeno, da bodo Več zaslužili — seveda le tisti, k; tudi zares več napravijo. Določila v tarifnem pravilniku so pravna podlaga za vsa izplačila. Da bodo ta določila pravilno sestavljena in življenjsko izvajana. je seveda prav tako _ skrb vodstev podjetij in zadnjega proizvajalca v vsakem rudniku, tovarni, obratu ali delavnici. Sodelovanje organov komune — bodoče občine pri sprejemanju oziroma potrjevanju tarifnih pravilnikov je nadaljnji korak pri poglabljanju socialistične demokracije, saj je od politike nagrajevanja, dviganja proizvodnje in reševanja problemov, ki so pred bodočimi občinami, odvisna bolj kot kdaj koli doslej življenjska raven našega delovnega človeka. V kratkem članku n; mogoče pojasniti vsega, o čemer se bodo predstavnik; sindikatov, podjetij m ljudske oblasti pomenili na tej važni konferenci. V interesu vseh delavcev, nameščencev, sindikatov ter organov naše oblasti je, da se vsi povabljen; konference zanesljivo udeležijo! Podjetja, ustanove, zadruge in posamezniki — postanite podporni ali ustanovni član Prešernove družbe! Naš tekoči račun pri NB: 601—T—352 Kolman Andrej iz Globokega praznuje 60-lefnico Danes — 12 februarja — pra- bokem od njene ustanovitve. Vsa , , , „ mu j e v krogu svoje družine, pri- odseki so zelo delavni, goepodar- 1° ročne brizgalne, popravilo jateljev in znancev, čil m zdrav sivo je pametno In premišljeno, doma, kulturnoprosvetn; referent na svojem domu v Globokem Zadruga posveča na j večjo skrb pa je obljubil, da se bo v bodo- šestdesetletnico svojega rojstva predvsem ‘sadjarstvu, zasaja močem letu vsestransko zanimal za tov Kežman Andrej, predsednik deme sadovnjake v svci.h dre-dvig kulturnoprosvetneoa dela v Kmetijske zadruge Globoko vesnicah pa vzgaja lepa in čvrsta društvu. Iz poročil je bilo razvid. | Iz Kapel, Svojega rojstnega drevesa. Kljub svojim šestdese-no, da je društvo v preteklem le- kraja, se je pred dobrimi 30 leti tim letom predsednik zadruge tu kljub težavam meld. doka, priženil v Globoko in si s prid- navdušuje, svetuje, opominja in dober napredek. Naraslo ,e elan- nosijo ustvaril lep, nov dom. Ves odkritosrčno kritizira. Poleg tega cfVO. D T' 1 n n n 1 M en ir cim i r* ir r-c t n c-tmlntrMn _ • ■ »i stvo, pridobili so v svoje vrste 4 učiteljske moči, precej m'ad'ne in pionirjev, kakor tudi ostalih članov. Prenovil; so tudi dvorano gasilskega doma. * 6. februarja je bil obenj zbor ZB Pišece, ki je bil dobro obiskan.' Iz poročil je bilo razvidno, da je odbor dobro delal in tudi poskrbel za zbiranje finančnih sredstev za postavitev spomenika padlim borcem in talcem. Sedaj bodo začeli s pripravami za postavitev spomenika, kj mora biti do junija 1955 končan in postavljen. Ma. ★ Trboveljski dijaki so se izkazali Osmošolci trboveljske gim- čas do druge svetovne vojne bil stalno zaposlen pr; različnih gradbenih podjetjih v Zagrebu in tam poiskal dela in zaslužka tudi drugim soro jakom. Med drugo svetovno vojno je bila njegova družina prisilno izseljena v Nemčijo. Ko se je po osvoboditvi vrnil domov je bil izvoljen za predsednika Obnovitvene zadruge v Globokem, k; je obsegala področja občin Artiče, Globoko, Sromlje in Pečice. Ta je mnogim obnovila hitro in zastonj med vojno porušena poslopja in domove. Obnovljena je bila šola v Globokem, pa tudi Zadružni dom z lepo dvorano je predvsem njegova zasluga. Tov. Kežman predseduje Kmetijski zadrugi v Glo- je član upravnega odbora OZZ Krško, član OLO Krško in funkcionar v množičnih organizacijah v domačem kraju. Ko bi imeli tudi v drugih naših Krajih več takih ljudi, bi ljudje sedanji čas laže razumeli in 'meti več od njega. Tovariš Kežman nikdar ne obupa v pojasnjevanju, vedno pomaga vsem, živ; skromno in pozablja na svoje lastne potrebe. Priljubljenega in spoštovanega tovariša se danes spominjamo vsi njegov; števtni prijatelji in znano; in mu želimo prav iz srca, da bi še do1go vrsto let bil v krogu svoje družine zadovoljen in zdrav in h! z bogatimi življenjskimi izkušnjami še vsem nam veliko koristil! Tit Dobršek: KAJ SEM VIDEL V MAKEDONIJI? (Nadaljevanje) Po kosilu smo si ogledati Sresk; lozn/ razsodnik Djevdje-tija. Letos je trsnica cepila 671 tisoč cepljenk (več kot pri nas vse trsnice skupaj), in to največ sorte Afus Ali (40 odst.), ostalo pa muškat Hamburg, Valandov-sk; rdeč; dr enak, od vinskih pa belo ziimsko. Kot podlago so vzeli največ Šasia x berlandieri 41 B, nekaj malega pa berlandieri x riparia Teleki 8 B. Cena I. razr. cepljenk; je lani in letos 25 din komad. V silnici lahko silijo naenkrat 1 milijon cepljenk. Razdeljena je na dva prostora, v katerega gre enako število cepljenk, to je 500 tisoč komadov. Na Vsaki strani silnice pr; zidu je hodnik, v sredini sta pa dva hodnika. Zaboji so več j; kot pri nais. saj spravijo v zaboj 1500—2000 cepljenk (pri nas samo okrog 800). Zaradi pomanjkanja žagovine jo uporabljajo dve leti, nakar jo porabijo kot gorivo. Letos imajo v trsmici odličen uspeh, saj bodo pridelali od vlo. Ženih kar 60—70 odst. prvoraz- Vetiiji. Trsnico so škropil; samo trikrat, pa kljub temu nismo opazili nitj sledu o peronospori. Trsni ca ima 15,5 ha lastnih ma-tičnjakov (več kot OLO Krško po desetletnem perspektivnem programu skupaj), in to samo sorto Šasia x berlandieri 41 B. Vzgoja matlčnjaka je na Žici. Žice so štiri, oddaljene 40 cm ena od druge. Vsaka četrta trta pride ponovno na isto žico, tako da lahko mladike ene trte rastejo čez tri trte na žici. Krasen je bil starejši nasad namizne sorte Valandovskega rdečega drenka na odrini. Nad polovica trt je imela po trti od 60—100 kg grozdja, k; je bilo izredno veliko in popolnoma zdravo. Trte so saj ene 4X4 m, to je 625 trt na ha, kar da pri gornjem donosu na trto od 375 do 625 q grozdja na ha. Ker namizne sorte, ki so mesnate, dajo le 60 odst. mošta, predstavlja to 225—375 hi mošta na hektar. Višina odrine je 2 metra od tal. Ogrodje odrine je železno, j Pri vsaki trti je postavljena kot rednega materiala. Vsi smo bili j nosilec 1 cm debela železna pa-enoglasnega mnenja, da tako j lica, kj je usidrana v zemlii z lepe trsnice n; nikjer v Slo- betonirano grčo. V višini dveh i metrov je na teh nosilcih razprostrta mreža, sestoj eča iz žice št. 40 (4 mm). Žice v mreži so oddaljene po en meter ena od druge. Taka železna konstrukcija za odrino stane danes posestvo 500 tisoč dinarjev na hektar. Poleg tega starejšega nasada odrine imajo več mladih nasadov z že postavljeno železno armaturo Pa tudi brez te, kjer bodo armaturo postavil; drugo leto. Pod odrino je omogočena popolna strojna obdelava v kvadratu, to je v vseh smereh, v nove nasade sade, kakor tud; v trsni c; cepijo. 80 odst. namiznih sort in le 20 odst. vinskih sort. V bodoče nameravajo saditi in vzgajat; celo 90 odst. namiznih sort tn le 10 odst. vinskih z ozirom na to, da se namizno grozdje, pri katerem pri nas nimajo konkurence, da dobro prodati v inozemstvo in ker sorte, katere gojijo, zelo dobro prenesejo transport. Vse namizne sorte vzgajajo na opisani odrini. To vzgojo smo videli tudi v obširnih privatnih vinogradih pri nadaljevanju vožnje iz Djevdjetije. Na odrini so trto v tej okolici vzgajal; že za časa Turkov, samo, da je bila takrat odrina povečini lesena in nižja, na višini enega metra od tal. Sedaj so zarad; pomanjkanja lesa vpeljali železno konstrukcijo odrine, višino so pa zaradi lažjega stroj. Makedonsko grozdje — trta na odrini (Djevdierja, ost. 1954) Maketionke v pestrih narodnih nošah i nega obdelovanja povečati na dva metra od tal. Tud; privatniki goje v glavnem namizno ‘ grozdje, in to največ Valandov-( skega rdečega drenka, Afus Ali in pa Hamburg muškat. DEMIR KAPIJA Iz Djevdjetije smo nadaljevali pot ob Vardarju navzgor in ob 16,40 prispel; v tako imenovano Demir Kapijsko klisuro, kjer skoraj navpično iz reke štrle v nebo popolnoma gole, zelo visoke skale, da je človeka kar strah. Prostora je le za cesto, pa še to so na enem mestu moral; vsekati skoz; skalo v obliki predora. Ta predor je napravila nemška vojska v prvi svetovni vojni. Tik pred mrakom smo si še ogledal; Vinogradniško posestvo Demir Kapija. Pred vojno je imelo posestvo 35 hektarov vinogradov v enem kosu, danes pa ima posestvo 160 hektarov vinogradov v enem kosu. V starem vinogradu s0 trte saj ene 140X140 cm, to je približno 5000 trt na hektar. V teh nasadih znaša povprečen pridelek grozdja na trto 1,4 kg (pr; nas 0,4 do 0,5 kg), to je povprečno 70 q grozdja na hektar ali 50 hi vina. Stari nasad se vzgaja ob koltu, rez je na šparone (Gijo). Nove nasade (pribl. 130 ha) sadijo v razdaljah 2.4 m vrsta od vrste, v vrsti so pa trte po 140 cm ena od druge. Opora je jn to 4 žice, k; so pritrjene na železne stebre. Kot podlago imajo Šaslo x berlandieri 41 B, berlandieri x riparia Telek; 8 B in rupestris du Lot. Od sort imajo Biser iz Čabe, Afus Ali, Smederevko, Žilavko in Plaveč mali. Lani so vinograde škropili samo enkrat, pa nikjer ni bilo sledu o peronospori. Po ogledu vinograda smo si ogledali še kletne in predelovalne prostore tega posestva. Ti prostori so podobn; prostorom naših manjših Meti vinarskih zadrug, to je —, nič posebnega. Seveda je naš inženir Janez Pe-rovšek _ moral v kleti poskusiti svoj mili glas, drugi so pritegnili in po kleti je donela le-Pa, slovenska pesem, ki Uresničuje srbsko prislovi co o Slovencih: »Trije Slovenci — pevski zbor.« Prenočil; smo v krasni zgradbi hotela, ki je bil pred vojno zgrajen kot bolnica. Zgradba je brez strehe, vsako nadstropje je širše kot temelj oz. spodnje nadstropje. Hotel ima tri nadstropja. vse je v parket!h. toda brez vode. Vodovod ie bil sicer zgrajen nalašč za dobavo vode bolnici, toda sedaj je pokvarjen. KAVADARCI Naslednji dan (20. X. 1954) smo nadaljeval; pot iz Demir Kapi je prot; Bitolju (maketi. Bitola). V neposredni bližini Negotimo --- ----------.1^ v Lf.tiZ. JILI ll tigUtilUliV v novih nasadih povsod na žici, | sm© si ogledali 160 ha velik nov Brež čam in bodoča občina V zvezi s prpravanr. za Usta- Celje; precej se jih je pa glaso-nov.tev bodoče občine-komune, ; vanja vzdržalo. Na zboru v Bre-so bili prejšnji teden v Brežicah j zini je bilo prisotnih nad 100 vo-zbori vol vcev, k,; so bili dobro | livcev k so bili deljenega miš-* obiskani. Volivci se zanimajo in i ljenja Za Trbovlje je g'asovalo sodelujejo pri reorganizaciji ob- ; 16 volivcev, ostal; se pa niso čine. Na zboru v Brežicah-mesto mogli odločiti za predlagane fese je nad 250 volivcev soglasno deže in so bili mišljenja, da naj izreklo za sedež občine v Brezi- bj bil bodoči okraj v Brežicah, cah, za sedež okraja v Trbovljah . Na zborih volivcev je ing. M šič pa večina, razen 14, ki sO bili za Drago lepo in pregledno govoril Celje, in 1 za Novo mesto Tudi o pomenu in razvoju ljudske na zboru v Zakotu je bila večna j oblasti v nove občine in okraje, glasujočih za Trbovlje, delno za Vesti iz Brestanice Ribiči so zborovali. Minulo nedeljo je bil dobro obiskan sestanek brestaniških ribičev. Sestanek je bil živahen in zelo zanimiv. Sklenili so, da bodo v potok Brestanico položili nov zarod postrvi, okrog 4000. Bivše tako zvane »trapistovske bajerje« v Dolenjem Leskovcu in Raztezu bodo preuredili Iti Počeli uporabljati za krape. Ker se vedno bolj kaže potreba po čuvanju vodnega bogastva, je bilo na sestanku določeno, da se postavi posebnega ribiškega čuvaja. Pa tudi za dobro voljo in prijetno razvedrilo naši ribiči niso pozabili. V načrtu imajo prireditev ribiškega tedna, ki bi se naj zaključil z velikim ribiškim rajanjem ob Savi. Otroški vrtec je že dolgo predmet razgovorov članov Društva prijateljev mladine. Načrt je zelo lep in želimo skorajšnje uresničitve. Najlepši, naravnost idealni prostori zanj bi bili v bivši Hafnerjevi vili. Želimo, da bi društvo s pomočjo krajevnih činiteljev in organizacij srečno prebredlo težave, ki so se pojavile v zvezi s prostori. Upravni odbor KZ Brestanica je po tromesečnem odmoru imel zopet enkrat sejo, in sicer minulo nedeljo. Ker se je nabralo precej gradiva, je bila tud; seja tema primemo dolga. Morda bi nam lahko o svojem delu napisali tudi kaj za naš list. Prosimo 1 Kulturno življenje se je v trgu zopet razgibalo. Tov. Maroh BIZELJSKO Družabni večer Lovske družine Bizeljsko je prav dobro uspel, saj so bili prav zadovoljni gostje kakor tudi prireditelji. Po eg zabavnega programa in zabave, ki je bila po sporedu, je delegat Republiške lovske zveze magister Oršanič iz Brežic odlikoval z redom Za zasluge dva najzaslužnejša in najstarejša bizeljska lovca tov. Franca Martinija in tov. Gustava Pečnika. Zaslužnima lovcema želimo še veliko uspehov na področju važne gospodarske panoge — lovstva in jima k odlikovanju tudi; mi iskreno čestitamo! Takoj se vpišite v članstvo Prešernove družbe, da ne ostanete brez knjižnih zbirk, kot so ostali tisoči letos! pripravlja »Vaško komedijo«, tov. Humer Nušičevega »Narodnega poslanca«, moški zbor SKUD pa »Zabavni večer«. Dozdeva se nam. da je nekoliko premalo povezave med posameznimi režiserji, ker b; se sicer gotovo ne mogio primeriti, da pričneta dva režiserja hkrati pripravljiaiti isto odrsko de’o. M-c. To in ono iz Sevnice Avto-moto društvo je priredilo v nedeljo 6 februarja veselico z bogatim srečelovom. Dobro organizirana Veselica je potekla v prijetnem razpoloženju Najlepše je bilo pri srečelovu Vsak je poskušal srečo, toda na nekaterih obrazih je bilo videti da jim je sreča odplavala po Savi. . Dobitk; so bili prav lepi, tako da se je izplačalo poskusiti. Vsak je hote’ dobiti avtomobilček. tehtnico uro. drva ali kaj podobnega. V dvorani je bilo polno ljudi ki so se poveselili oh prijetni glasbi Upamo, da bo odbor sedaj laže začel delati kakor je sklenil na letnem občnem zboru Zbori volivcev so bili v teh dneh v nekaterih vaseh občine. Obisk je bil dober. Volivci so živahn0 razor avl j ali v bodočih velikih občinah in razumejo njihov pomen za nadaljnji gospodarski razvoj. Vsi so za priključitev k Sevnici, kakoi tudi za bodoči okraj v Trbovljah. -jo Se enkrat! Stara navada-a/i kajdrugega? Primer, kj ga je navedel pisec članka »Stara navada — ali kaj drugega?« v zadnji številki »Posavskega tednika«, nj osamljen. Zato sem se odločil napisati kaj več o tej »stari navadi«. Vse, kar bom napisal, so izkušnje, ki sem si jih nabral v službi tia tržni inšpekciji. Upam, da bom s temi vrsticami izpodbudil potrošnike, da bodo tudi sami pazili v trgovini, gostilni ali pekami, kako bodo postreženi in če bodo prejeli res tisto in toliko, kolikor bodo plačali. „Ah, kaj bo dinar — saj ni vredno V Krmen« so se odločili za Sevnico Zbor volivcev v Krmelju in bližnjih vaseh je bil sklican prejšnji teden, da se volivci z glasovanjem izjavijo, h kateri komuni naj bi se priključili. Skraja je glede tega vladala po vsem občinskem ljudskem odboru Šentjanž enotnost, da se celotna občina priključi k sev-niški komuni Prav v zadnjem času pa so Šentjanževci in prebivalci okoliških vasi svoje mnenje spremenili in tudj izglasovali. da se priključijo h komuni Radeče, češ da jim je v Radeče čez Brunk bliže kakor pa hoditi iz Šentjanža v Krmelj na vlak in od tam v Sevnico. Zato so v soboto, dne 5. t. m., vsi volivci iz Krmelja in naslednje dni iz vasi Brezje, H inče in Goveji dol g'asoval; eno-dušno za priključek h komuni v Sevnici. Vsi so odklonili priključek k Radečam, prav tako pa tudi k Mokronogu. Krmelj-čari- imamo nač vlak do Sevnice. sicer je res malo bolj počasen, siguren je pa ie. in nimamo namena Capljati 2 do 3 ure preko Branka ali pa se voziti mimo Sevnice v Radeče. Naši stiki s Sevnico so že stari in tradicionalni. Če se ponekod de’e okraji, zakaj bi se pa občinski ljudski odbori ne mogli? Tudi v tem se vidi naša široka ljudska demokracija, ki jo nekateri še vedno hočejo blatiti, a izkoriščajo jo pa le radi Torej Krmeljčani pojdemo vsj v Sevnico! Knjižnica je pričela noslovati. Društvo Svoboda pravilno ocenjuje pomen knjige in njenega poslanstva v socialistični družbi in je zato prav v ta namen nakazalo knjižnici 20 000 din za nakup najtiove^ših knjig, kj so prispele v zadnjem času in so že na razpoago bralcem Potrebovali pa bi že izdatnejše zneske bodisi s strani občinskega ljudskega odbora v Šentjanžu in Okr odbora ljudske prosvete Tud delavec-rudar si že’i no truda nolnem delu pri- jetnega razvedrila ob dobri knjigi, posebno v zimskem času. Kegljišče pri domu Svobode je pokrito in v grobem dograjeno Treba ie še notranje ureditve V ta namen so bili s strani merodajnih činiteljev že izvršeni potrebni koraki Ko bo kegljišče dokončno urejeno bo to eno izmed najlepših zaprtih kegljišč daleč naokoli Prostori v okrepčevalnici Svobode so prav prijetni in se naši rudarji, pa tudi ostali domačini in tujci v njih prav radi. zadržujejo. Postrežba je solidna in cene primerne. Nujno pa je treba urediti prezračevanje lokalov in namestit; dovolj no število obešalnikov A. R. Za en dinar res ni mogoče dobit, več kot en bonbon, toda zato ga ne gre omalovaževati. Zal pa se prav pri potrošnikih uveljavlja ta grda navada Peku, ki bi moral vrniti dinar ali dva, bi dejali: »Kar pustite! Saj ni vredno ...« Več sto takih potrošnikov lahko poveča pekov zaslužek za sto ali dve sto dinarjev na dan. Pa ne samo to. Marsikateri pek ne vrne drobiža tudi tisti stranki, ki sicer n; pripravljena plačati za kruh več kakor je predpisana cena, Še nekaj o pekih! Obstaja predpis, po katerem je pekom iz higienskih razlogov prepovedano prijemati kruh z isto roko, s katero sprejemajo denar. Alj se ravnajo po tem predpisu? Zdi se mi, da smo inšpektorji edini, ki smo postrežen.} po tem predpisu .,. In kako je s težo kruha? Marsikateri potrošnik bo priznal, da je že kupil kruh, kj je tehtal 90 namesto 100 dekagramov Po predpisih je dovoljen osušek največ 5 dkg. Veliko je tudi potrošnikov. ki ne vedo. da peki ne smejo prodajati črn kruh in pecivo, ld je staro več kot 24 ur, in bel kruh, ki je star več kot 36 ur. Marsikdo je že kupil žemljico, k; je bila pečena iz presejane krušne moke, zanjo Pa je plačal kot da bi bila iz najboljše bele moke. Tudi marsikatera gospodinja se je že jezila, ker jj je pek kruh preveč zapekel ali ga celo »prištucal« (domač izraz za: od Vzel malo testa ...), tnalo pa je bilo med njim} takih, ki so se takoj pritožile ali Celo o tem obvestile organe tržne inšpekcije. V marsikateri trgovini se radi „zmotijo" V trgovini se tudi še nj V trgovini je več načinov, leako potrošnika »okoli prineseš«. Najbolj enostavno je zaračunati več, kot pa je predpisana alj fakturna cena. Organi tržne inšpekcije so ugotavljali primere, ko je poslovodja prodajal skoraj enake srajce, ki jim je bila cena n. pr. 1000 in 1200 din, vse po 1200 din. Zato m »iskanje dlake v jajcu«, če organi tržne inšpekcije zahtevajo od trgovskega osebja, da mora biti Vse blago označeno z vidnimi cenami. Bolj redki so primeri, ko prodajalec proda liter olja za kilogram. čeprav tehta liter olja komaj 90 do 93 dekagramov. Občnijebor gasilcev Br@š5e@ okeorea V nedeljo, 30. januarja, je bil društva Mihael Novak, kj letos občni zbor PGD Brezi ce-okolica, obhaja 30-letnico prostovoljne-kjer sta upravni in nadzorni ga dela v organizaciji, z gasil-odbor polagala pred član} dru- ekim priznanjem II. in III. stop- štva obračun za minulo leto. Društvo si je v preteklem letu nabavilo precej opreme in rabljen avtomobil Največ pomoči je dal LOMO Brežice. Za požrtvovalno delo v organizaciji so bil; odlikovani: poveljnik Gasilci iz Podbočja so zborovali Prostovoljno gasilsko društvo Podbočje je imelo 2. februarja redni letni občn; zbor Poročila so pokaza'a plodno delo društva Poudarili so nai se pritegne v društvo čimveč mladega kadra., da se izvežba v tej potrebni službi. Gasilski dom, ki so ga zgradil} z veliko požrtvovalnostjo članstva in malimi podporami je treba še izpopolniti. za kar pa nimajo finančnih sredstev Odbor društva je ostal nespremenjen. -ski nje; predsednik PGD Jože Šetinc s priznanjem III. stopnje, toplo jedjo, ampak tudi gostilne, ki ne točijo ničesar drugega kot samo vino .. Mešanje vina ž vodo je star trik gostilničarjev, ki ga — odkar je odvisen njihov zaslužek od prometa in s tem v zveza tudj od kvalitete gostinskih storitev — uporabljajo le še, kadar strežejo pijancem ... Manj se opazi, če .razredčijo drag liker s cenejšim žganjem. Donosno je tudi točenje pen namesto piva, ko vržeta dva sodička piva dohodek za tri... Točenje alkoholnih pijač pod označeno črto (cementacijo) je bolj sistem nekaterih natakaric kot pa poslovodij in zasebnih gostilničarjev. Potrošniki, od nas vseh je odvisno! Kakor že rečeno, so primeri, ki sem jih navedel, povzeti iz ugotovitev tržne inšpekcije. Naj mi trgovci in gostilničarj} ne zamerijo, tisti namreč, kd s temi starim; navadami nimajo nič skupnega. V interesu naš vseh je, da potrošniki odkrito in takoj reagirajo na vse nepravilnost} in da se borijo proti »starim navadam«. Nič ne koristi kritizirat} za vogali, če Si hkrati ne upamo zabrusit; nepoštenim ljudem resnico v obraz. Ne samo vsem izkoreninilo proteiiranje | tržna inšpekcija, temveč vsi de-J ‘ ........... " " i- I ~ strank, ki izvira še iz garan- 1 ]ovn} l judi e ko _ so poklicani, da tirane preskrbe. So primeri, ko nadzorujejo poslovanje naših prodajalci hranijo boljše blago }rgovsirih. gostinskih in obrtnih za »boljše« stranke. Ta navada obratov. Uspešna družbena kontrola — to pomeni več odkritih Z. G.! Franc Šetinc se je udomačila tudi pr} nekaterih mesarjih, ki hranijo boljše meso za bolj »zahtevne« in »fine« stranke. Pr; nekaterih trgovskih nameščencih obstaja merilo za vljudnost, ki se ravna po tem, kako je stranka oblečena! To ni samo stara navada, ampak je tudi ostanek stare miselnosti, ki j} v državi, kjer gradimo socializem, ne bi smelo biti mesta! Poglavje zase so tehtnice in tehtanje blaga. Pri nekaterih potrošnikih na podeželju še vedno prevladuje mnenje, da prodajalci ne morejo tehtat} blaga do dekagrama točno, ker morajo tisto, kar se razlije ali raztrese, »noter dobiti« ... Ti potrošniki seveda ne vedo. da ee prodajalcem tako že prizna določen odstotek na kalo, lom, razšip itd. Pogosti so tudi primeri, ko se prodajalec »zmoti« v svojo korist. Tak primer je navedla tudi Z. G. v svojem članku, toda Z. G. je žal eden izmed redkih primerov. kQ je potrošnik takoj V Dobravi, Pristavi in Znanovcih je zasvetila električna luč 2. februarja so na Dobravi proslavili priključitev elektrike v vaseh Dobrava, Pristava in Znanovci. Elektrifikacijsk} odbor*— to so tovariši Franc Banič, Milan Strojin, Vinko Gru-bič in Janez Vintar — je nalogo, ki si jo ie zadal, kljub teža- in orodjar društva Franc Vratič z gasilskim priznanjem III. stopnje. Društvo ei je postavilo med drugim nalogo, da sezida stolp in s} nabavi gasilsko opremo. Občnega zbora So se poleg članov udeležili predsednik LOMO Brežice tov. Ivan Kolenc, predstavnik KZ Brežice tov. Žabkar in predstavnik odbora SZDL tov. Jovanovič. V I. nasad vinograda, imenovan »Ma-renske uši«. Rigolajo še naprej in bo nasad velik nad 500 ha. Sedanj} nasad je star 1 do 2 leti. Sadijo 3X3 m, vzgoja bo na odrini, slično kot v Valandovem al} Djevdjeliji. V Kavadardh smo si najprej ogledal} Sresk} rasadnik (trsniče). K trsni c; je priključena tudi postaja za zaščito rastlin. Trsni ca je bila ustanovljena leta 1922. Danes ima 15 ha matičnja. kov, 6 ha veliko trsnico in 23 hektarov velik vinograd za dobavo cepičev. Letno cep} 1 milijon 500 tisoč cepljenk. Cepljenje se vrši v februarju in marcu- V trsnico vlagajo v aprilu V silnico gre 750 tisoč cepljenk in jo letno dvakrat napolnijo. Kurijo s pečmi brez grelnih kanalov. Cepljači so iz okolice. Za tisoč komadov, ki jih cepi, dobi cepljač 450 din. Najboljši cepljač cepi največ div a tisoč komadov na dan. povprečno pa 900 do tisoč. Vzgoja v Vinogradu je na žici, in to spodaj ena žica, potem pa trikrat po dve žici, tako da so mladike razvrščene med dve vzporedni žici. Rez v vinogradu je na šparone (Gijova). V matičnjakih sadijo največ Sasla x berlandierj 41 B, opuščajo Pa ropestris čtu Lot. Nekaj malega imajo tudi podlage berlandier; x riparia Telek} 8 B. Tudi matičnjaki so na žici, prva žica je od tal 50 cm, druga pa 120 cm. Kako važna je postaja za zaščito rastlin, ki vodi tud, anti-peronospomo službo, smo zvedeli iz tega. da so si tisti, ki so se ravnali po nasvetih postaje, prihranili težke tisočake kot izdatek za galico Letos v tem okolišu namreč sploh ni bilo treba skreniti, ker peronospora principu kletj v Kopru. Lesene | vek rekel, da je postavka malo vam častno izvršil. Po hišah vlada zadovoljstvo, vaščani so reagiral na nepravilnosti. Če bi ; ponosni, da so tudi oni dočakali tako delali vsi, bi nepoštene po- ! električno luč. Otvoritvi so pri-sameznike v trgovinah kmalu sostvovali člani občinskega ljud- minila njihoVa strast za goljufanjem. Kaj pa v gostilnah? Vsaka gostilna kajpak ne more imeti jedilnega lista, toda za mimoidočega gosta mora imeti topla jedila, pa čeprav le ocvrta jajca al; krompirjevo juho. Toda v našem okraju ne samo da imamo gostilne, ki ne morejo ali nočejo postreči gostu s skega odbora Podbočje, upravnik KZ in predsednik SZDL Podbočje. Ta domača slovesnost je bila zelo prisrčna, med ljudmi je zavladalo veselje, saj se je njihova večletna želja le uresničila. Vsi prebivalci se zato zahvaljujejo elektrifikacijskemu odboru. Občinskemu ljudskemu odboru Podbočje, OLO Krško, KZ Podbočje in Elektro Krško, ki je svojo nalogo točno izvršil. -ski Nov ce iz obli m idem-Krško sode jim je izdelala sodarska zadruga Tacen pri Ljubljani. Klet bo imela 400 hektarov lastnih vinogradov, od katerih del je že posajen. Dokler lastni vinogradi ne bodo rodili, kupujejo grozdje od kmetov Sedaj dobijo premalo grozdja, zato je kapaciteta nj nastopila. Vsa velika državna in zadružna posestva v tem okolišu lani trt sploh niso škropila, pa ni bilo nikjer niti sledu o pe-ronospori. Pač pa je lani močno nastopil grozdni sukač (seneni črv ali kiseljak). Po obisku trsnice smo s} ogledal} še veliko sodobno vinsko klet v Kavadardh. Klet lahko v sezon} predela in vklet; 500 vagonov grozdja. Zgrajena je po kleti izkoriščena samo 50-odstot-no. Grozdje so kmetom plačevali povprečho po 33 din za kg. Imelo je največ 32 odst sladkorja, najmanj pa 21 odst., kisline pa 4 do 4,5 promil. Kmetje so prodajal} sledeče sorte grozdja: prokupac, stanošina, sme-derevka, plovdinka in žilavka. Iz grozdja dobijo 70 odst. soka, iz sto kilogramov tropin pa 12 pretirana, ker toliko žganja nakuhaš le iz češpelj, vsaj pri nas, tropine pa dajo pri nas polovico manj, tam bi pa lahko dale največ 8 litrov žganja. V kleti je temperatura 14 stopinj Celzija, v cisternah pa doseže mošt med vrenjem celo 45 stop. Celzija toplote. Ker je ta temperatura previsoka, hlade risteme s pomočjo vijugastih cevi, ki so napeljane po cisternah, in po teh ceveh krož; tekoča hladna voda. Od izprešanih tropin dobijo 30 odst. pečk, ki jih izločajo in prodajajo po 14 din za kg Iz pečk, k; imajo 15 odst. olja, pridobivajo olje. Po odhodu iz Kavadarc smo kmalu naleteli na tri večje ml a- j de nasade vinogradov, od katerih vsak je meril ca. 120 ha. Razdalja saditve je znašala 250X150 cm. vse na žici, in to tri žice oddaljene Po 140 cm ena j od druge. Za temi nasadi smo Pa naleteli na velik mlad nasad imenovan »Blok Šamaci« pri Kavadarcih. meri 600 hektarov, j Nasad je 3^2 in 1 leto star. sa-jen 250X150 cm, vse na žici Ta nasad lansko leto sploh niso škropili, pa je bil popolnoma zdrav. Vsj navzoči se niso mogli tako uveljavila, kot“bi Minul} teden je bil zbor volivcev za vasi Sremič in Ko-ritno. Zbora se je udeležilo 31 volivcev, ki so vsi glasoval} za vključitev obeh vasi v bodočo komuno Videm-Krško in ofosav-skj okraj s sedežem v Trbovljah Izvolili so tričlansk} odbor, ki bo rešil vprašanje preskrbe z vodo, in tričlanski odbor, kj bo organiziral popravilo vaške poti Kladnik. Volivci so razpravljali tudi o nevarnosti, k; preti sadnemu drevju od kaparja. Zadovoljni so sprejeli ponudbo upravnika zadružnega posestva tov. Klakočarja, da jim bo svetoval, kako se sadno drevje časti, gnoji in škropi. Pretekli teden so bil} zbori volivcev tud} v ostalih vaseh občine Videm-Krško. Volivci so se povsod odločil} za vključitev v komuno Videm-Krško in v obsavski okraj s sedežem v Trbovljah. ★ Na seji upravnega odbora DPD »Svoboda«, ki je bila 4. februarja v »Celulozi«, je bil med drugim sprejet tudi sklep o ustanovitvi mladinskega odra, kj ima na razpolago kar tri režiserje. Odborniki so razpravljali tudi o možnostih za razpis natečaja za »Večer neznanih talentov« in o drugih važnih vprašanjih s kultumoprosvet-nega področja. Š. F. HRANILNICA, ki už va zaupanje Marsikdo bo večkrat imel možnost naložit vsaj kak manjši znesek, pa četudi zq malo časa v hranilnico Vendar skoro vsak premišlja, ali bi to napravil ali ne — največkrat zaradi tega, ker je pr ljudeh še vedno premalo zaupanja v razne denarne zavode in se le težko odločijo, da zaupata svoj denar komurkoli Tud; ob ustanovitvi Občinske hranilnice V dem-Krško ie bilo nezaupanje ena izmed največjih tov Tako je hranilnica imela posojenih ob koncu leta 1954 že 12,840 000 din. Celoten promet v letu 1954 pa ie znašal 124,734.000 dinarjev Iz gornjih neka;■ številk razberemo. da hranilnica kot domač denarni zavod že kar prečej pomeni Res je, da omenjene vsote ne predstavljajo posebno velikih činiteljev v gospodarstvu, vendar pa je v nj h izraženo mnogo za-ujtanja preb valstva v domač de- ovir, da se hranilnica že v letu j nami zavod Poleg tega so bile s 1953 ko je bila ustanovljena -* ’ * ,!,s * •" ’ •"’••• litrov žganja. Za žganje bi člo- obnavljajo. načuditi razsežnosti nasada, ki je ves v enem kosu Bili smo enoglasnega mnenja, da v Slovenji} Samo govorimo o obnovi vinogradov, Makedonci pa nič ne govorijo, pa zato na veliko posojili k jih hranilnica daje, lahko, j rešene tudi marsikatere skrbi posameznikov. k- so v sili h tro dobili pomoč Tako je Občinska hranilnica Pravi razmah v svoji dejavnosti je začela dosegatj šele v letu 1954, ko so se hranilne vloge | Tako je Občinska naglo dvignile, in s cer od : Videm-Krško ie v drugem letu 1.737.000 din na 8.556.000 din S svojega obstoja dosegla zaupanje tem se ie tudi povečala sposoh- vl ^ateljev n se uspešno uveljar nost hranilnice pr. dajanju kredi- j v.la. -ec. Ob obletnici Prešernove družbe jSgnovčani o svoji komuni Prav v tem tednu obhajamo 3. VEKOSLAV KALEB : ČAR | govega izvora, a ga vzgoja in tuji drugo obletnico ustanovitve Pre- PRAHU. Povest, ki pripoveduje o vplivi tako vežejo na krušne re-šernove družbe. Njen pomen za splitskem dijaku in petindvajset- dilelje, da omahuje med dvema slovenski narod je velik, kajti s letnem borcu, ki skupno iščeta svojo dejavnostjo sodeluje pri Vil. div zijo, katera se je po hu-razvijanju socialistične zavesti in dih bojih umaknila. Pot ju vodi skrbi za politični in kulturni po plannah, gozdovih, kamenju, dvig vseh napredno mislečih skozi naselja in vasi. Stradata, ljudi. To nalogo dosega pred' trpita, spoznavata drug drugega vsem z izdajanjem rednih n iz- in postaneta prjatelja. Ta ps.ho-rednih knjig, k: so namenjene loški potopis je zanimiv, ker ved-najširšim ljudskim množicam. V no ob novih doživljajih osvetlju-tem koledarskem letu bodo člani je značaj obeh junakov. Povest Prešernove družbe s plačano čla- ima posebno etično vrednost. 4. ANTON INGOLIČ: DEČEK Z DVEMA IMENOMA Mladinska povest, ki obravnava resnično življenje in usodo otroka naših dni, ko so ga med drugo svetovno narino 300 dinarjev prejel: slednje knjige: 1. KOLEDAR ZA LETO 1956. 2. IVAN POTRČ: ZLOČIN. Roman, ki obravnava eno izmed naj- bolj pretresljivih človeških dram, vojno odvzeli materi in dali v ki se je odigrala pred drugo sve- vzgojo tujim ljudem. Pisatelj ne lovno vojno. Ozadje te drame je opisuje v povesti zgolj borbe za zločin šestojanuarskega režima v pravico otroka, ampak podrobno stari Jugoslaviji nad dvema revo- obravnava in razkriva miselnost lucionarjema: Djuro Djakovičem in notranje boje dečka, ki se mu in Nikolom Hečtmovičem. ‘ postopoma odkriva skr vnost nje- Pojasnilo naročnikom v Brestanici Na pismo, ki so ga nekateri naši naročniki iz Brestanice 6. februarja 1955 podpisali in poslali naši uprav; glede »pristranskega ravnanja« ob priznanju prvega mesta občini Studenec za zbrane nove naročnike, uredništvo in uprava Posavskega tednika javno pojasnjujeta: Tovariš, ki je v Brestanici po nepotrebnem sprožil to zadevo in hote ali nehote povzročil med našimi brestaniškimi naročniki »hudo kri«, je s podpisnik; pisma vred verjetno prezrl naše obvestilo v zadnji številki Posavskega tednika. Ponavljamo, da smo tik pred zaključkom tekmovanja doživeli prav prijetna presenečenja. Tov. Jože Topolovšek, pismonoša iz Brestanice, je 31. januarja kasno popoldne prinesel v upravo lista 51 novih naročnikov iz Brestanice (in 8 s Senovega). S temi naročniki vred je Brestanica imela 31 januarja 1955 184 novih naročnikov. Isti dan, to je 31. januarja 1955, pa so tudi prizadevni aktivisti v občini Studenec spet zbrali 17 novih naročnikov. Njihova imena sta nam 1. februarja dopoldne osebno prinesla v Krško pred sednik in tajnik občinskega ljudskega odbora Studenec ■ in kaj je bolj poštenega kakor to, da smo tudi te, v januarju 1955 zbrane nove naročnike s Studenca pripisali v dobro k ostalim, že prej zbranim naročnikom? Studenec je torej 31. januarja 1955 imel zbranih 194 novih naročnikov in je s tem dosegel prvo mesto v zbiranju novih naročnikov. Do srede zvečer (zaključek in tabelo smo sestavili v četrtek zjutraj pred zaključkom številke in oddajo zadnjih rokopisov v Mariborsko tiskamo!) so Studenca poslali še 1 novega naročnika, iz Brestanice pa še 8 in je bilo stanje 2. februarja 1955 takšno: Studenec 195, Brestanica 192 novih naročnikov. Poleg tega. da je v tekmovanju odločila številka novopri-dobljenih naročnikov do 31. januarja, pa je Studenec zmagal tud-: še po drugi plati: občina Studenec ima po podatkih okrajnega zavoda za statistiko v Krškem 1556 prebivalcev. Brestanica pa 3089 prebivalcev, če delimo število prebivalcev v eni in drugi občini s številom vseh naročnikov te ali one občine, pride na Studencu že na vsakih 6 prebivalcev po 1 Posavski tednik, v Brestanici pa na vsakih 9 prebivalcev. Ker sta obe občini dosegli v pridobivanju novih naročnikov tako vidne uspehe, bomo na javnem žrebanju za naročnike teh občin izžrebali še posebej 20 knjižnih nagrad kot posebno priznanje za pokazane uspehe in vzgledno prizadevnost aktivistov, organizacij in posameznikov na Studencu in v Brestanici. Da bi s temi darili hkrati prispevali k razširjanju lepe knjige, smo izbrali 20 v platno vezanih knjig Svet humorja in satire, ki jih je izdalo Društvo novinarjev LRS. Žrebanje bo torej na Studencu, vnetim sodelavcem in zvestim bralcem Posavskega tednika na Studencu in v Brestanici pa ponovno toplo čestitamo k tako lepim uspehom! Uredništvo in uprava Posavskega tednika materama. Opisi otrokove razdvojenosti, navezanost krušne matere na otroka, objektivni orisi okolja, v katerem je otrok‘do-raščal, dajejo povesti vrednost, kakršno pričakujemo od dobre mladinske knjige, po kateri bodo rad: segali tudi odrasli. 5. GUSTAV ŠILIH: VZGOJA N ASIH OTROK. To poljudnoznanstveno delo bo obsegalo več poglavij o problemih vzgoje na- ših najmlajših, katerim današnja družba posveča vso pozornost. Vsak član, ki bo doplačal še 50 din, bo prejel še šesto knjigo: ZDRAV ČLOVEK V ZDRAVEM OKOLJU, poljudnoznanstveno delo, ki obravnava vse pogoje :n vplive, ki so svojstveni za naše zdravstvene razmere. To bo prispevek k zdravstveni vzgoji naših ljudi. Brez te knjige naj ne bi bilo nobenega našega doma. Ljubitelji dobrih in cenenih knjig, naročite se na Prešernove knjige pri občinskih poverjenikih Prešernove družbe in v vseh knjigarnah do 10. marca letos. Postanimo člani Prešernove družbe in počastimo tudi s tem leto 1955 — jubilejno leto naše osvoboditve! Minuli petek je bil v kabinetu predvojaške vzgoje v Senovem zbor volivcev za senovški kraj. Volivci so to pot živahno razglabljali o raznih perečih lokalnih vprašanjih, predvsem pa so z odobravanjem sprejeli predlog za bo-dočo senovško komuno. O raznih gospodarskih vprašanjih ter predvsem o bodočem formiranju komune je poročal predsednik občine Senovo tov. Sterban. V razpravljanju so nato volivci opozorili na razne lokalne potrebe, predvsem na popravila poti in reguliranje potoka. Na kraju je poleg odločitve, da se osnuje senovška komuna, bilo tudi sprejeto, da se le-ta priključi bodočemu obsavskemu okraju s sedežem v Trbovljah. Vesele smo lepega uspeha Tudi v Cerkljah smo imeli zdravstveno-prosvetni tečaj Rdečega križa za žensko mladino. Tečaja se je udeleževalo približno 30 mladink iz raznih vasi občine Cerklje. Z vso požrtvovalnostjo so nam predavali nia tečaju učiteljic; iz Cerkelj in dr Furlan. Učiteljici sta nas seznanjali z anatomijo in prehrano človeka, z nalezljivimi boleznimi in s koristnimi in potrebnimi nasveti za bodoče življenje. Dr Furlan nam je predaval predvsem o prvi pomoči, česar je kmečka mladina zelo potrebna Najbolj smo se zanimale za praktično delo, saj smo si z vajami največ zapomnile. Od začetka je bil obisk precej slab, ker se nekatera dekleta SPREMEMBE V AVTOBUSNEM PROMETU »AVTOBUSNI PROMET« — CELJE bo 14. februarja 1955 preusmeril avtobusni promet na progi KOZJE—SENOVO— BRESTANICA—KRŠKO po nov j cesti Mali Kamen—Senovo po naslednjem voznem redu: Odhod: 5.30 12.30 KOZJE Prihod: 9.25 18.35 6.30 13.30 SENOVO 8.28 17.?5 6.47 13.47 BRESTANICA 7.55 14.30 Prihod: 7.00 14.00 KRŠKO Odhod: 7.40 14.15 Istočasno spreminjamo red vožnje lokalne avtobusne s E N O V O —K R S K O 13.30 SENOVO Prihod: 5.34, 8.35, 14.45. 17.40, 19.29. Odhod: 4.30, 6.30 , 9.00. 16.00. 18.00. Prihod: 4.44, 6.46, 9.14, 13, BRESTANICA Odhod: 5.20, 8.10, 14.31, 16, 16,14. 17.20, 19.15. Prihod: 7.00. 14.00.------- KRŠKO Odhod: 7.40, 14.15.------ ŠENOV O —S E V N I C A vozi samo v ponedeljek, četrtek in soboto Odhod: 8.00 SENOVO Prihod: 14.45 8.14 BRESTANICA Odhod: 14.31 8.40 SEVNICA Odhod: 13.50 Kopališče in telovadno igrišče — želje sevn iškega Partizana »Da, prav tega bom kupila... Kje Pa je moja torbica?« Nogomet Brežice : Bregana 5:3 7 nedeljo je bila v Brežicah odigrana prijateljska nogometna tekma, ki se je končala z zasluženo zmago domačih Igra je bila zelo dostojna, igralci pa zelo disciplinirani Škoda le, da je bilo igrišče tako spolzko — ANTON INGOLIČ; TVD Partizan je imelo 4. februarja 1955 redni letni občni zbor, ki je pomenil za članstvo pravi društveni praznik. Udeležba je bila zadovoljiva. Prikazan je bil ves uspeh dela pri telesni vzgoji v preteklem letu. V poročilih posameznih funkcionarjev so nanizali vse uspehe in neuspehe. Društvo ima nad 200 članov Vaditeljski kader je v glavnem dober; toda treba bi bilo k temu delu pritegniti še tiste, ki imajo voljo in kvalifikacijo. Skozi vse leto so imeli oddelki po dve uri tedensko redne vadbe. Poleg tega so gojili še ostale panoge telesne vzgoje, kot n. pr, odbojko, nogomet, rokomet, smučanje, plavanje itd. Naloga, ki si jo je zadal stari odbor, da bi čimprei začel; graditi kopališče, je ostala na mrtvi točki. Posebno mladina se čuti Pri tem prizadeta, pa tudi starejšim ne bi škodilo. če bi se imeli možnost okopati v čistejši vodi, kot je Sava. Sevničan; pa sploh^ nimajo nobene možnosti v bližini za kopanje. Društvo je priredilo dve akademiji. Poleg tega se je redno udeleževalo - vseh okrajnih tekem v vseh panogah in zabeležilo lepe uspehe Tudi republiškega zleta se je udeležilo precejšnje število nastopajočih. Po razpravljanju o delu so sprejeli več važnih sklepov. Posebno so se zavzemali za graditev kopališča in telovadnega igrišča Tud' kinoprojektor, ki je last društva, je veliko vprašanje. Aparat je star in je treba nujno nabaviti novega, če nočemo, da bo Sevnica brez kina. Potrebno bo dobiti nekje finančna sredstva, za kar so merodajni činitelji že pokazali razumevanje Vse to bo moral nov; odbor letos urediti. Poleg tega* je • bil izdelan načrt, v katerem predvidevajo poleg redne vadbe razne nastope, akademije in tekmovanja. Izvoljen je bil 17-članskj odbor, ki bo uresniči; velike naloge s podporo vseh svojih članov. -js KRONIKA NESREČ Josip Broz. 40-:etn; skladiščnik iz Kumrovca, je padel na poledeneli cesti in si poškodoval koleno; Draga Pečnika, 13-letnega posestnikovega sina iz Razbora, je udarila veja po glavi in mu prizadejala večjo poškodbo; Jožetu Canžeku, 46-letnemu rudarju iz Senovega, je 3 februarja 1955 med delom padel kamen na desno nogo in mu jo zdrobil; Janezu Hlebcu, 66-letnemu upokojencu iz Malega Kamna, so se 4 februarja 1955 splašili voli in je Hlebec padel pod voz ter si zlomil desno nogo; Jože Priboržič, 26-letni rudar iz Gorjan, je 6 februarja 1955 pade] s kolesa in dobil poškodbe na glavi: Tečajnice Rdečega križa v Cerkljah niso zavedala, kaj vse bo tečaj nudil. Ko pa so tudi ostala dekleta zvedela, kaj vse se učimo in kako koristne uspehe bomo imele od tečaja, so začela z veseljem prihajati k predavanjem. — Za vse. kar smo pridobile koristnega in prepotrebnega, pa smo vsem trem predavateljem iskreno hvaležne. Tečaj smo lepo zaključili in se skupno z mladinci veselili naših uspehov. Zofka Vegelj, tečajnica Cerklje OOjatte On op&Lk VEČERNI TEČAJI LJUDSKE UNIVERZE VIDEM-KRŠKO Ljudska univerza Videm-Krško namerava prirediti večerne tečaje iz slovenščine, nemščine, angleščine in stenografije. Tečaji bj trajali po ? mesece. Tisti, ki se za te predmete zanimajo in bi tečaj redno obiskovali, naj se prijavijo do vključno 15. februarja 1955. Prijave sprejema vsak dan od 7. do 15. ure vratar tovarne celuloze in papirja na Vidmu. Ljudska univerza Vi«?->m-Krško KINO Kino Brežice: 11.—13. februarja ameriški film: »Dejanje ljubezni«. FN 51 in 3. 14—17. februarja avstrijski film: »Han-nerl«. Kino Krško: 12. in 13. februarja ob 19. uri francosk; film: »Sovražnik države« št. 1. 16. februarja ob 19. uri in 17. februarja ob 17 in 19. uri italijanski film: »Ni miru pod oljkami« Kino Sevnica: 12.—13. februarja ameriški barvni film: »Divji sever«. Kino Kostanjevica: 13. februarja ameriški vohunski film: »Hiša na 92. cesti« Kino Brestanica; H.—13, februarja ameriška barvna risanka: »Ostržek«. 16.—17. februarja jugoslovanski film: »Hiša na obali«. SEJMI 14. februarja v Brežicah. 14. februarja v Sevnici. 19. februarja v Piš ec ah. V soboto, dne 19. febr. 1955, priredi Trgovinska zbornica za okraj Krško tradicionalni TRGOVSKI PLES ki bo v prostorih TVD PARTIZAN V BRESTANICI Med zabavnim sporedom plesa sodelujejo: Franjo Milčinski-Ježek, videmski oktet »Kremen« in plesni seks tet »Taninton« iz Sevnice. Udeležence, ki želijo obiskati ta ples vabimo, da sd pravočasno priskrbijo vstopnice pri tajništvu Zbornice. — Vstop samo z vabili! Trgovinska zbornica Krško SONČNA REBER »Da... i je Pivec odgovoril čez čas. »Padel je. Pred pomladjo. Mnogo jih je padlo ...» »Padel -.. « je zastokal Osojnik. »Vsakogar je prizadelo, tega bolj, onega manj. Hudiči so bili, hudiči,« je kriknil Pivec in s tako silo zamahnil z bičem, da sta konja poskočila in se pognala v dir. Osojnik se ni več oglasil, čeprav je Pivec našel zanj še nekaj tolažilnih besed Zdaj mu je prijala tema, tudi mu je bilo prav, ko so konji začeli spet stopati počasi. Nikamor se mu ni več mud.lo. Neža leži že četrto leto na domačem pokopališču, Micka je ostala v Nemčiji, Lojza pa ne bo s planin. Otroci torej nimajo ne očeta ne matere, njive nimajo dobrega orača, hiša skrbne gospod nje, | Osojnik še potem, ko je že se-Klopce so brez čvrste gospodar- I del v gostilni za mizo — otroci jeve roke... Kaj bo on, ko je j so po večerji takoj spet zaspali star in ze na koncu... | — in pripovedoval šolskemu V Podložu se je le tu in tam 1 upravitelju, ki je z nekaj ženska- svetilo kako okno. Ob tem času mi sprejemal domačine, ni poza- je bilo pred vojno še glasno in bil na ta vzdih. Za hipec se je živo, delavci so se vračali ? pes- zbal, da mu nekaj prikrivajo. Ko mijo z dela, napajal; živino in pa je skušal dognati, kaj naj bi i dr.al .na sred° vasi m obstal, je b:lo iz gostilne, ki je bila edina razsvetljena in odprta na steiaj slisati glasno govorjenje. »Tu vas moram odložiti,« je dej'al Pivec, ko ga je Osojnik začudeno pogledal. »Ne boš peljal na Klopce?« »Tako mi je bilo naročeno. Tudi je bolje tako. Kaj hočete ponoči na Klopcah, saj ne veste, kako je gori? Prespal, boste spodaj, se o-dpočili, jutri zjutraj pa odšli gor.« Nekaj ljudi je stopilo iz gostilne. »Koga si pripeljal, Pivec?« je vprašal moški, ki je stopil zadnji na prag. »Osojnika, starega Osojnika s Klopc.« »Osojnika?« je moški zategnil, ena izmed žensk pa je glasno zavzdihnila. to bilo, se je moral zavrniti, češ da ne more biti nič hujšega, kakor je to, kar ga je doletelo. »Kaj je gori?« je ponovno vpra-šal. ko se je jel odpravljati še upravitelj, dobrovoljen in ustrež-ljiv možak. »Osojnik, naspite se!« je spregovoril upravitelj z rahlo zadrego, ki pa ni ušla Osojnikovemu ušesu. »Jutri navsezgodaj bom prišel po* vas in šl: bomo gor. Ni tako, kakor ste pustili, nikjer ni, a glavno je, da ste doma ... in da ste pripeljali otroke To je velika stvar, zares, velika stvar. Vse drugo se bo uredilo. No, lahko noč Osojniki« Poslovil se je, kakor da se hoče izogniti nadaljnjemu izpraševanju. Osojnik je stal dolgo časa nepremično sredi sobe potem šele je upihnil luč :n legel k otrokom, ki so spokojno spali. Ni mislil na spanec, čeprav zadnjih pet, šest noč1 skoraj m zatisnil očesa. Spomnil se je davnih časov s Klopc, pred njegovimi očmi se je vrstila slika za sliko. Vendar so mu ure potekale počasi in mučno Kolikokrat je željno pogleda’ na okna, toda zunaj je ležala črna n gluha noč! Brž ko se je za okni pokazal rahel svit, se je dvignil. Nekaj čas .je neodločno sta! pr* oknu, potem pa je — ko se je prepričal, da otroci trdno spe — stopil k vratom, jih tiho odprl in še tiše zaprl za seboj koVfe inšelladotihzadnTtVHa- ^ I tem,kra’u ni bil° nikoli posebno RonMrLt nfi* nalrugi ’ ^ S^°ba 93 ie «** « stran: oglasil petelm Klopce še niso stopile iz polmraka. Bolj slutil je, kot videl, kje se konča gozd In kje začne sadovnjak, vrh katerega bi morala stati hiša. Ne Ja bi si napenjal oči, je krenil v gozd, da tako čimprej pride na svojo zemljo. V gozdu je bilo še temneje Kjer je bilo drevje gosto si je moral pomagati z rokami. Da-lje, kot je bilo treba, se je oklepal posameznih smrek .n bukev ter prisluškoval polglasnemu šumenju v vrhovih Na zadnji strmini ga je pozdravil izvir Ko je prišel do njega, je bilo že toliko svetlo, da je videl curek ki je šumeč padal v korito, iz kate-rega je odtekala odvečna voda. Pomole! je roko podenj Ko je imel prgišče polno hladne vode, je potopil vanjo obraz. Zdaj mu je bilo še prijetneje Tudi izpil je nekaj požirkov Takšne vode ni nikjer na svetu, nikjer! Ko si je obrisal obraz in roke z rokavom in se vedro ozrl naokoli, je že razločil posamezna drevesa. Odhitel je po slabo izhojeni poti proti vrhu. Kolikor bolj se je bližal gozdu, toliko svetieie je telo. Zdelo se mu je celo preveč svetlo, saj tam onstran rasteta vendar obe stari češnji in še malo više stoji kmetija, z vseh strani obdana od mogočnih dreves. Na bolj ... bolj vznemirjala. Ali morda ne vid: prav? Kako? Tam onstran ni češenj? Ali je zašel? Še nekaj naglih korakov, pravzaprav skokov in odkrila se mu je strahotna slika: na rebri je raslo samo tu in tam kako drevo, pod obema mogočnima kostanjema na vrhu pa ni bilo ne hiše, ne gospodarskih poslopij, ničesar, prav ničesar iz kope pod kostanjema pa je režala vani dolga, ozka črna lina. Oprijel se je najbližjega drevesa. zaprl oči, si jih pomel n spet odprl, široko odprl A videl je kakor prvi hip: domačija je bila do tal porušena, z njenega mesta Pa se mu je pošastno rogal bunker z dolgo, ozko črno lino. »O ... o ... « se mu je izvilo iz prsi. Odtrgal se je od drevesa in se pognal proti črni lini. »Klopce . .. moje Klopce ... « Opotekel se je do bunkerja, do črne line. Tik pred njo «e je spotaknil in omahnil v rosno travo. »O . . . o ... « OBVESTILO DPD Svoboda Videm-Krško sporoča, da bo gledališka =ekcija ponovila jutri, v nedeljo 13. februarja 1955, na odru v kino dvorani v Krškem dramo Via Mala. Začetek ob 14. uri. PUSTNA ZABAVA KUD Lojze Košak v Kostanjevici na Krki prireja pustno zabavo v soboto, 19. februarja 1955, v Bučarjev:* dvorani. Pričetek ob 18. uri zvečer. Maske so dobrodošle. Za spored, šaljivo pošto, dobro kapliico in drugo je poskrbljeno. Pridite! Odbor MALI OGLASI Prodam malo posestvo ob glavni cest; Sevnica—Planina. Cena po dogovoru. Cešek Karel, Orešje-Sevnica. Prodam malo posestvo: njive, sadovnjak, vinograd, ro-vo zidano hišo z gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju. Naslov v uprav; lista. Ugodno prodam gradbene parcele v lepi okolici, 10 minut od postaje Sevnica. Naslov v uprav; lista. Kupim leseno hišo ali barako. Ponudbe poslati na naslov: Novosel Marija, Zagreb. M ino vi 7. Upokojenec, zmožen gospodarskih in kmečkih del. nudi zasebni gospodinj; skupno gospodinjstvo. Ponudbe poslati na upravo lista. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrazili sožalje ob nenadni smrt; naše mamice Marije Molan iz Pišec, kakor tudi vsem, ki so Osojnikov glas je neslišno za-mri, z gozda pa se |e oglasilo , daroval- vence n cvetje Iskrena ptic,e petje m cez cas le na re- j hvala tudi ostalim, ki so jo ber posijalo toplo juwj=ko sonce. spremili n? njeni zadnji pori, Toda starega Osojnika ni pre budilo ... Konec kakor tudi za poslovi kit govor ob grobu. 5teluječi mož, sinova in hAerka Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Krško — Izhaja vsako soboto — Urejuje urednišk, odbor — Odgovorni urednik Tone Gošn-k — Naslov uredništva in uprave: POSAVSKI TEDNIK. Videm-Krško 1 - Telefon uredništva in uprave: Krško 17 - Tekoč, račun pri Narodn, banki, podr Krško št 6^5-T™45 - Letoa naročrtina 4TO diu toke in™ 200 din, četrtletna 100 din — Posamezna številka 10 din — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru