V Ljubljani, 18. januarija 1908. Leto IV. Izhaja vsake soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 vin. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo ta upravništvo je v Ljubljani, Breg št. 12. GLRSILO KMETSKE STRANKE NA NOTRANJSKEM. Inseratl se računajo za celo stran 38 K, za »/, strani 25 K, za % strani 18 K, za Ms strani 9 K, za 'Im strani 5 K, strani 3 K. Pal večkratni objavi primeren po¬ pust. Vabilo na GLAVNI ZBOR ..Kmetske stranke za Notranjsko", ki bode v nedeljo, dne 26. januvarja 1908 ob 3 . uri popoludne v „Narodnem hotelu“ v Postojni. 0= n =3 DflEVfll l*ED: 1. Pozdrav predsednika začasnega odbora. 2. Volitev predsednika glavnemu zboru. 3. Poročilo: »Organizacijski načrt kmetske stranke za Notranjsko.« 4. Volitev osrednjega (izvrševalnega) in nad¬ zorovalnega odbora. 5. Določitev okrožij posameznim okrajnim od¬ borom. 6 . Določitev kandidatov za prihodnje deželno- zborske volitve. 7. Posamezni predlogi. Somišljeniki! Vdeležite se zborovanja v naj- obilnejšem številu. Pristop ima vsak strankin član. _____ Odbor. Na delo! V nedeljo dne 26. t. m. se bode vršil v notranjski metropoli glavni zbor ..kmetske stranke za Notranjsko". Naše kmetsko ljudstvo se je naveličalo tlačaniti raznim svojim izkoriščevalcem, ki so imeli zanj samo obljube in sladke besede, a niso zanj storili ničesar. Zato pa je notranjski kmet danes na robu propada. Uvidel je, _ da se ne more naslanjati na nobenega drugega, kakor na samega sebe in prijel je za zadnje orožje — ki se mn pravi saidopomoč. Povsod po širni naši krajini so se dvignili možje navdušeni za blagor teptanega kmeti- škega ljudstva in se strnili v krepko armado ,.kmetske stranke", da se borijo za pravi napredek svojega stanu in se postavijo na lastne noge. Brez boja ni življenja. Tudi vi somišljeniki se ne strašite truda in zastavite vse svoje moči v to, da se razširi naša organizacija od hiše do hiše, od vasi do vasi, da bomo mogli enkrat reči; da smo v svoji hiši sami gospodarji. Pridite torej v nedeljo dne 26. t. m. vsi, ki Vam je le količkaj mogoče, v Postojno, da se v resnem razgovoru pogo¬ vorimo, kako nam je postopati v prihodnje, da dose¬ žemo zaželjeni cilj, da se spoznamo med seboj, da si stisnemo krepko žuljave roke na boljšo bodočnost. Pri¬ čakujemo, da bodo vsi notranjski okraji zastopani v častnem številu. Na svidenje! Važni pomisleki pred deželnozbor- skimi volitvami. Uradno se je razglasilo, da bodo prihodnje deželnozborske volitve koncem meseca svečana. Odločiti se nam je treba v tem kratkem času, komu naj poverimo zopet naše zastopstvo za prihodnjo dobo deželnega zbora. Pomislekov nam ne bo treba imeti Bog ve kakšnih, ako se zavedamo notranjski kmetski volilci svoje samostojnosti. Ravnati se pač moramo po vzgledu Stran 18 . NOTRANJEC Letnik IT. drugih stanov, kajti noben drugi stan, bodisi gosposki ali delavski si še dosedaj ni izbral svojega zastopnika iz kmetov. Po¬ slanca si izberejo in volijo iz svojega stanu. Edino na tak način so jim zagotovljeni njih interesi. Ako si hočemo mi kmeti zagotoviti svojo boljšo prihodnjost in rešiti čast svojemu stanu, moramo javno pokazati samosvojo organizacijo. Da prilično ne nastane med nami kakšna zmešnjava, moramo v prvi vrsti gledati na to, od katere stranke je kandidat izbran. Edino od samostojne kmetske stranke kandidat je pravi. Vsak drugi kandidat, katerega nam priporoča ena ali druga stranka je sovražnik kmetov, če prav kmetske hlačenosi,a srce pa ima Judeževo. Od takega poslanca ne moremo nič pričakovati, ker nima nič samostojnosti in se mora obračati po vetru svojih komandantov. Samo ob sebi je umevno, da za nas ne more nič storiti. Takega neznačajneža nam bode lahko spoznati, priporočali nam ga bodo javno po cerkvah kaplani in župniki. Ti še danes v takem resnem času vedno in vedno reklamo delajo za gospodstvo nad kmeti, ki si torej sami sebe postavljajo gospodarja in se ne zave¬ dajo, da je kmetski stan prost, samostojen in jednako- veljaven drugim stanovom. Stranka ljudskih sleparjev je zadnje dni proglasila svojega kandidata Ivana Lavrenčiča iz Vrhpolja pri Vipavi za sodni okraj Vipava - Idrija. Ne moremo očitati možu, da ni „kmet“, obžalovanja vredno pa je, da on kot tak sramoti svoj kmetski stan, ga z nogami tepta, ko hoče biti porok našim kmetskim sovražnikom za nadaljno gospodstvo nad kmetom. Treba nam je bolj bližje pogledati tega človeka! Res, da je on pravi kmet in da bi lahko veliko storil za svoj kmetski stan, ako bi hotel delovati v samo¬ stojni organizaciji. Vprašanja vredno pa je, zakaj se je on kot tak vsedel na limanice voditeljem „ljudske“ stranke, v kateri je vse drugo, samo kmetskega nič. Z mirno vestjo lahko odgovorimo, da je v Lavrenčiču že davno vgasnila prava vest, posebno če izvemo, kako je ravnal v lastni rodbini. Pribiti moramo: kdor takega človeka voli za poslanca, sramoti svoj stan in sam ni nič boljši, kakor dotični človek, ki četrte božje zapovedi ne pozna. Samostojen kmet iz idrijskega okraja. Domače vesti. Razširjenje kmetske organizacije. Doslej se je delovanje „kmetske stranke za Notranjsko' 1 omeje¬ vale kolikor toliko le na postojnsko okrajno glavarstvo. To se bode odslej premenilo. Na dan glavnega zbora dne 26. t. m. v Postojni se bode razširil ta delokrog Listek. Peš na Vezuv. Potopisna črtica. — Spisal Fr. Valenčič. (Dalje.) Mesto Jakin ima veliko zgodovine. S početka je bilo grška naselbina. Že v starem veku so ga pod¬ jarmili Rimljani. V celem srednjem in novem veku je bila usoda tega mesta dokaj žalostna. Nekaj časa so mu vladali nemški cesarji, zatem je bil priklopljen cerkveni državi. Potem so ga zasedli Francozi, Avstrijci; nekaj časa se je osvojil kot samostalna republika, in kmalu za tem ga je dobil papež zopet v svojo oblast, dokler ni bil poražen njegov vojskovodja Lamonciere, nakar so ga priklopili k celokupni Italiji. — Ko sva opravila pri carinskem uradu, šla sva v mesto. Nekatere znamenitosti imajo znake častitljive starosti. Trajanov slavolok je zgrajen iz belega marmorja leta 116. po Kr. Venerin tempelj je sedaj katedrala S. Ciriaco, ki ima poleg te znamenitosti še to, da hranijo v nji sarkofag Tita Gorgonija, pretorja Jakina. Cerkve imajo krasna pročelja z umetniško iz¬ delanimi portali. Sicer nima Jakin bogvekaj na sebi. Zato sva še tisti dan zapustila to mesto in se z vlakom pripeljala do mesta Foligno. Šla bi že lahko od Jakina peš, a tiste napornosti si nisva hotela naložiti, ker bi morala prekoračiti Apenine, ki so na tem kraju jako strmi. Opoldan sva bila že v vlaku in proti večeru v mestu Foligno. Od tu se začne pešpot proti jugu. Kdor ni bil še v Italiji, temu je prvi utis gotovo nepozaben. — Kamor zre oko, vsepovsod oljke, figova drevesa, pinije, trta pri trti. Da, cela Italija tvori en sam vinograd. — Čisto drugo lice kažejo gore. V čudovitem kon¬ trastu se dvigajo strmo navzgor v raznolikih formacijah neštevilni vrhovi rimskih Apeninov, dokler ne izginejo tam daleč v sinji brezmejnosti. Vsemogoče oblike zazreš pred seboj. Tu se dviga kakor iz tal potegnjen pravilen stožec, tam se ti kaže hrib liki kupola, na levi zazreš tri enake vrhove v ravni črti, kakor bi jih zgradila vešča roka slavnega arhitekta, a dalje tam zadaj se spenja prezirljivo strma gora z nebotičnim vrhom. Na njih robovih ginejo cerkve, gradovi, razvaline, ostanki žalostne srednjeveške dobe. Nikjer gozdov, zelenih planot in pašnikov s svežo, sočnato travo. Stoletja in stoletja je pela ostra sekira, dokler se ni zrušilo zadnje deblo. Žgoči žarki nam pomorijo komaj vzklilo zelenje, hudourniki so se zajedli v vaše hrbtove in izprali rodovitno prst po žlebovih navzdol v bujnorastoče, bogate doline. Foligno. — Komaj sva se prikazala pred mestom, imela sva zopet opraviti s carinskimi uradniki. „Cosa portate? 11 Letnik IV. NOTRANJEC Stran 19. po celi Notranjski. V osrednji (t. j. izvrševalci) odbor naj se volijo odborniki iz vseh notranjskih okrajev. Le tako bo mogoče odboru uspešno delovati in se infor¬ mirati v vseh slučajih. Somišljeniki naj organizacijska pravila, ki jih je priobčil naš list, dobro pregledajo in naj stavijo pri glavnem zboru konkretne predloge. Odbor. Imenovanja. Naš notranjski rojak g. Emil Puppis iz Logatca je imenovan za c. kr. okr. gozdarskega ko¬ misarja. Gospod dr. Fr. Pikel, odvetnik v Postojni, ki je pred novim letom tako opasno obolel, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico v Ljubljano, še vedno ni okreval. Nadomestuje ga vsak torek dopoludne v njegovi pisarni v Postojni odvetnik g. dr. V. Ravnihar iz Ljubljane. Krajnim šolskim nadzornikom so imenovani: za Št. Peter g. Franc Sever, posestnik v Št. Petru, za Senožeče g. Možina, tamošnji župnik in za Korit¬ nice g. Franc Sterle, posestnik in znani lovec iz Koritnic. Konkurz je napovedal trgovec manufakturnega blaga g. Leopold Vukič v Postojni. Upravnik konkurzne mase je notar gosp. G. Demšar v Postojni. Pogrebno društvo sv. Andreja v Postojni je imelo svoj občni zbor dne 12. t. m. Iz letnega računa posnemamo, da ima premoženja 1539 K 65 h. V prete¬ čenem letu je bil prirastek 208 K 79 h. Za obstanek „Roba usata e niente altro. 11 „Avanti.“ To se je ponavljalo v vsakem mestu, kamor sva prišla. Foligno so imenovali Rimljani: Fulginium. Sedaj šteje preko 9000 duš. Ponajveč se pečajo s svilorejo, sadjerejo, z izdelovanjem mila, usnja in konfeture. Promet je razmeroma jako živahen. Poleg več ko preveč cerkva ima gimnazijo, tehnično šolo in eno veliko gledališče. Ta čas se je mudil v mestu slavni komponist Pietro Mascagni. Foligno sva zapustila čez eno uro, in treba je bilo odkorakati. Cesta je lepa, gladka in široka, kakor so sploh italijanske ceste. Ta dan sva prehodila samo sedem kilometrov, ker se je jelo mračiti. Ce si kdo misli, da sva z bratom spala na kakih mehkih blazinah, se pošteno moti. Napravila mi jo je majka narava, a odejo sem si sam prinesel. To pa rečem, da sem spal bolj sladko v oljkovih gozdih, pod trto, pinijami, v starem rimskem grobu, v kozjem hlevu kot nikdar poprej. To je prvi dan potovanja, prvo ležišče v naročju matere zemlje. Krenila sva v stran ceste, razgrnila odeje in nanje legla. društva petih let lep napredek. V odbor so izvoljeni sledeči posestniki: Kovač Ivan, predsednik, Bizjak Andrej namestnik, Križaj Matej tajnik, Kovač Andrej blagajnik, Vičič Anton, Jernejčič Ivan, Likan Ivan od¬ borniki, Križaj Ivan in Sprohar Franc namestnika. Sklenilo se je plačevati namesto dosedanje odpravščine (pogrebščine) po 40 K odslej po 60 K. Za družbo sv. Cirila in Metoda je darovala vesela družba v gostilni g. Alojzija Brusa v Hoteder- šici 4 K. Hvala za dar! Slava hotederškim župljanom, ki posnemajo vzgled svojega bivšega, za našo družbo tako vnetega župnika f g. Iv. Sakserja! »Notranjska posojilnica 11 v Postojni je krepak in soliden denarni zavod, ki deluje jako vzorno in kulantno. Pri svojem poslovanju ne išče zavod dobička, če pa ga končni račun kaj izkaže, gredo ti zneski večinoma v javne dobrodelne namene. Med kmetskim prebivalstvom vživa »Notranjska posojilnica 11 velik ugled, ker so založbe absolutno varne in pri posojilih skuša vsem željam ugajati in nikogar izrabljati. Po- praševanje po posojilih se je v današnjem času rasto¬ čega prometa tako pomnožilo, da je bilo treba obrestno mero za nekoliko zvišati, a tudi sedaj ni obrestna mera posojil tolika, kot pri drugih zavodih, obrestna mera hranilnih vlog pa je 4 8 / t °/ 0 . Za »Sokolski dom v Postojni 11 so darovali: g. Ivanka Jurca nabrala v hotelu »Ribnik 11 3 - 58 K, in Nato sva večerjala. Odvezal sem steklenico, vsak je vzel iz nahrbtnika klobuk fig, grozdja, kruha in liter vina; najina navadna hrana. Na ta način sva napravila jedilni list za petnajst dni in kamor si ga obrnil, ni bilo druzega videti, kot klobuk fig, grozdja, kruha in liter vina. Ko sem zavžil večerjo, položil sem nahrbtnik pod glavo, gledal zvezde in kadil pipo. Večer je. Pred mano na strmem griču leži mestece Trevi. Luči mrgolijo nasproti. Mir vsepovsod. Zrak je poln težkega vonja od bujne flore. Jasno, ažurno nebo je razprto nad mano. Nobenega oblačka, nobenega vetra, nič se ne gane. Težak duhomoren vzduh leži vse na okrog. Milijone zvezd trepeta v nedoglednih daljah. Sladko je sanjariti v takih trenukih. Nehote sem se spomnil pesmi s tugujočo melodijo: Al’ na tujem tudi zvezda me poznaš . .. Mesec je priplul, in njegova svetloba se je razlila po vsej dolini. Dolge sence dreves so ležale po prhki zemlji. Lepa si, krasna si stvarnica, ko te človek motri v brezskrbnosti ... V tem premišljevanju sem zaspal. Ob poluštirih zjutraj pa zopet na noge, okrepčana, pripravljena za dolg naporen pot. Danes se bo napravilo preko petdeset kilometrov od Trevi do Terni. Stran 20. NOTRANJEC Letnik IT. sicer polovico za kazen zamude večerje in polovico v veseli družbi, br. Josip Rusjan nabral v veselem krogu pri Štefinu 2 K, br. Skalko Štefin nabral 3'80 K, gdč. Lojzika Salmičeva izročila iz nabiralnika 11 K. Nabi¬ ralcem in darovalcem srčna hvala! Živeli! Vojaška vest. Čuje se, da namerava vojaška oblast porazdeliti 97. pešpolk, ki je nastanjen v Trstu po bataljonih po Krasu, in sicer pridejo v poštev Se¬ žana, Razdrto, Postojna, kjer bi bilo tudi nadomestilno poveljstvo. Ako se ta govorica uresniči, je vsekako ta pridobitev vojaštva za Postojno vitalnega pomena. Od Postojne se v prvi vrsti zahteva zdrava, pitna voda in to imamo sedaj po zatrdilu strokovnjakov. Toraj tudi v tem oziru bi ne bilo nikakih zaprek in pomislekov. V soboto, dne 23. t. m. se vrši seja občinskega odbora postojnskega. Na dnevnem redu je več jako važnih točk. Naročbe za knjige „Matice Hrvatske“ za Postojno in okolico se prejemajo do konca janu- varija 1908. Letos izide 8 knjig, med njimi tudi Slo¬ venske novele in povesti." Članarina znaša 4 K, in jo je poslati na naslov Mate Čepernič, c. kr. geometer v Postojni. Pogorel je 10. januarja 1.1. hišniku Mat. Čeligoju na Topolcu hlev, v njem je bil prešič in nekaj kokoši. Po nekaterih vaseh reške doline so začeli razni agenti svoje stroje, posebno slamoreznice ponujati in ljudje jih tudi kupujejo. Toda sedaj čez nekaj časa Prvo polovico treba prehoditi v hladu. Takrat je bila noč, zrak ohlajen, zvezdnato jasno nebo nad mano- „Idimo.“ In začela se je pot brez konca in kraja. Nikjer človeka, nič življenja. Vse naokrog je potopljeno v sladko spanje. Mehanično sva prestavljala noge kakor navit stroj, vsak je gledal pred se, kadil pipo, enakomerno vdarjal s palico na cesto. Zvezde so izginile druga za drugo, jutranja zarja je naznanjala vzhod prihajajočega solnca. Preplašeni skovir, tiholeteči netopirji so se poskrili v dupla in razvaline, iskajoč teme, spanja. Noč je odhitela, zlato jutro je leglo na vinorodno dolino. Novo življenje se je porajalo. Novo življenje?! — O ne! Isto si danes, kakor si bilo včeraj, samo za hip si se ustavilo, da pokažeš po kratkem odmoru lepo, sveže, okrepčano obličje. Da, vekov veke se prelivaš in pretvarjaš v vesoljstvu, ta globoki, nesrečni misterij večnega vsemirja ... Med tem premišljevanjem je postalo kroginkrog živahno. Solnce je začelo že na vsezgodaj pripekati. Trte so klonile široka peresa, da ščitijo prosojne jagode pred žgočimi žarki. Tičji zbori so peli jutranjo pesem. Tu je vrabec, škrjanec, tam lastovka, kos. Vse, kakor pri nas. A nekaj je bilo novega zame, kar se ne vidi drugje nego v Italiji. pa — akoravno vedno vse plačujejo, kar so imeli na obroke — zahtevajo zopetno plačilo. To se je zgodilo že parkrat od nekega v Ljubljani, kateri grozi s tožbo vsakemu, ako mu ne plača; ljudje ne vedo kaj početi, se posvetujejo med seboj in tako pridejo „lepe“ stvari na dan, tako n. pr. je neka oseba, katera je tudi kupila tam slamoreznico, dobila opomin, naj plača; če tudi je že plačala; tista oseba gre nemudoma v Ljubljano in zahteva pojasnila glede opomina, a čez nekaj časa dobi odgovor, da je pomota, ter da je neka druga poslujoča oseba dobila denar, pa da ni gospodar vedel! Take reči se dogajajo večkrat v naši dolini; tako tudi ima neki posestnik tožbo z ravno istim gospodom kakor drugod, radi plačila. Te razmere nas silijo, da vpra¬ šamo slavno uredništvo „Notranjca“, ki je kmetski list; kje se dobijo najboljšim potom in postrežbo kme¬ tijski stroji; kajti, kar kmetski listi priporočajo, je tudi priporočila vredno, to naj bode raznim gospodarjem v svet. Umrla je gospa Urbančič v Trnovem po kratki mučni bolezni. Lahka ji zemljica! V letu 1907 je bilo rojenih v Trnovski župniji 217, umrlo pa 113 ljudi. Smrt je imela slabo žetev, kar priča, da je ljudstvo zdravo. Plesna veselica se vrši v nedeljo dne 26. jan. 1908 v prostorih hotela „Kramar‘‘ Dol. Logatec. Za¬ četek ob 3. uri popoldne do 10. ure zvečer. Pri veselici Italija je dežela oslov. — Na celem potu nisem videl druge živali nego osle. In na njih čepijo stare babe, otroci, suhi kmetje z bledoličnim obrazom. Majhen osliček, a tovora toliko, da se bog usmili. Med tovorom sedi star dedec in neusmiljeno biča po suhih rebrih. Jav, jav, kriči nanj in že je pala palica po plečih in stegnih. Osliček se ne zmeni, malo zamiga z ušesi, a niti za se¬ kundo ne požuri svojega koraka. Zato pa iztrese zjutraj in zvečer svojo žalost, kajti na vseh koncih in krajih se razlega njihovo riganje, da odmeva po vsej dolini. Solnce je pripekalo in mi dalo čutiti svojo moč. Sence nikjer ob cesti, pot je lil z mene, a tudi to je prenehalo, ker sem se s časom privadil vročine. Noge so dobile polagoma hitrejši tempo. Na hribu sva raz¬ gledala mesto s slikovito lego. To je Spoleto. Zgodovinarjem je gotovo znano to mesto. Rimljani so ga imenovali: Spoletium. Sedaj šteje 10.000 pre¬ bivalcev. Pred davnim časom, leta 217. pr. Kr. je stal slavni vojskovodja Hanibal tu s svojo armado in ga oblegal zaman. Njegovi napadi so bili odbiti. Ta dogodek je uvekovečen na vratih, ki se imenujejo: Porta d’ Annibale. Znamenit je tudi vodovod iz leta 604, ki še dandanes donaša v mesto pitno vodo. To mesto so razdejali Gotje, ko so vdrli v Italijo. Narzes ga je zopet sezidal. V mestu je sedež knezoškofa. Vrh hriba se ponosno dviga grad Castello La Rocca, ki ga je dal zgraditi Teodorik Veliki. (Dalje prihodnjič.) Letnik III. NOTRANJEC Stran 21. svira „Slov. narodna godba“ iz Rovt. Vstopnina 1 K za osebo. K obilni udeležbi nljudno vabi odbor. Odbor Košanskega pevskega društva začel je svoje delovanje v novem letu z vso vnemo in vstraj- nostjo. Nabavil je mnogo novih skladb ter sestavil lep načrt za svoje delovanje. Med drugim priredi 1 veselico v prid družbi sv. Cirila in Metoda, ter eno v prid So¬ kolskemu domu v Postojni itd. Gg. odborniki pa so darovali udom več časopisov, med temi 5 iztisov „No- tranjca.“ Prostovoljno gas. društvo v Dol. Logatcu priredi plesno veselico v nedeljo dne 19. januarja 1908 v gostilniških prostorih hotela „Kramar“. Pri veselici bode sviralo tamburaško društvo „Sloga“ iz Dol. Lo¬ gatca. Začetek točno ob 7. uri. Vstop za osebo 1 K. Za društvenike in njih družinske člane 50 vin. za osebo. Ker je čisti dohodek namenjen za nakup potrebnega gasilnega orodja, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Prostovoljno gasilno društvo v Senožečah priredi v nedeljo dne 2. svečana 1908 veselico v re¬ stavraciji „Mlakar“. Vspored: 1. Tombola. 2. Ples. 3. Prosta zabava. Začetek točno ob pol 7. uri zvečer. Ustop za osebo 1 K, obitelj 1 K 20 h. Ker je čisti do¬ hodek namenjen za poplačilo dolga na gasilnem orodju, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Narodno bralno društvo v Knežaku ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 19. januarja ob 7. uri zvečer v društvenem prostoru z običajnim vspo- redom. Po vsporedu prosta zabava. Iz Zagorja. Gozdni lov je yzela v najem gra¬ ščina Šneperk za znesek 300 K. — Tukajšnje gasilno društvo ni dobilo letos podpore. Zakaj, temu hočemo priti na dno! Tudi gasilno društvo v Ilirski Bistrici ni dobilo nič podpore; baje je temu vzrok tudi ista oseba, kakor pri nas! Iz Grahovega pri Rakeku. Tukajšnja pošta se je podelila gdč. Završnik. Iz Unca pri Rakeku. Slednjič smo dosegli, kar smo si zaželeli. Tu dobimo svojo pošto, ki je že raz¬ pisana. Nogo si je zlomila 16letna delavčeva hči Ivana Korenčič v Postojni, ko je bežala pred svojo materjo in skočila skozi okno na cesto. Prepeljali so jo v de¬ želno bolnico v Ljubljano. Iz Poddrage se nam piše: Član tukajšnje kme¬ tijske čitalnice gospod Jovan Semenič izročil je odboru 10 s cirilico tiskanih knjig, koje je blagodušno društvu podaril blag. gospod I. Hus lekarničar v Vipavi. Bodi na tem mestu izrečena gosp. darovatelju najtoplejša zahvala!*) — V decembru m. 1. zborovala je čitalnica že svoj 40. občni zbor. Ta doba spričuje, kaj za- more tudi prosti kmetski sin, ako z razumom in čutom *) Opomba uredništva: Svetujemo, da upošljete te knjige Simon Gregorčičevi čitalnici v Ljubljano, ki Vam morda da slov. knjige zanje. v društvu živi, da mu tako v vrsti neprekinjenih let postane iz roda v rod častna narodna tradicija. A da ni v javnosti govora o naši čitalnici, opravičuje nas to, da je vsa zamisel članov le v tem, kako bi se pomnožila društvena knjižnica, vedoč da je le prava knjiga glas¬ nica k duševni svobodi in edino prava pot k narodnemu srcu. Njiva Jasnopoljanskega filozofa daje nam obilo krasnih plodov, a genij ruske moderne dviga nas do samobitnosti in odteguje našo pozornost od često glu- pega matadorstva tekočega časa. Čitalnica hrani v svoji knjižnici nad 900 knjig; polovica knjig pripada k leposlovju, a ostala polovica deli se na poučni, znanstveni in nabožni del. To lepo število knjig nas opravičuje, kar nam krati čas in kraj, da nismo tako glasni na zunanje. Vendar pa hrepeneč zremo v čase nazaj, ko je tu učiteljeval in dvigal narodno pesem ne¬ pozabni in neumorni gosp. učitelj Vinko Krek. Prav kakor v Izrael tam kraj babeljskih vod težko čakamo, kdaj nam spet krepko zazveni sredi rodne vasi slovenska naša pesem. Zlata nada nam ne upada, z zimzelenom za klobukom naprej za čitalniškim smotrom! Član. Trnovska čitalnica je priredila v nedeljo 5. t. m. prvo predpustno veselico v gostilni M. Ribariča. Čeprav se je veselica pričela za poskus v nenavadnem času že ob 4. uri popoldne, je bil obisk vendar povoljen. Ve¬ selico je otvoril v primerni vezani besedi g. L. Oblak s pozdravnim nagovorom. Pevske točke so se izvajale vseskozi dobro pod vodstvom učitelja g. Lampreta. Po¬ hvalno omenjam, da je prav umestno, da goji poleg umetnega petja tudi narodnost. — Predstavljala se je igra: Dva gospoda in en sluga. Gospoda Grdina je dobro pogodil g. Avg. Weit, ki nam je zlasti zaradi izborne maske ugajal (delo g. J. Perneta), istotako je častno rešil svojo nalogo gospod Prostin (g. I. Urbančič), ki je v nekaterih prizorih samega sebe prekosil. Ime¬ novana gospoda kakor tudi ostali naj se le odvadijo prehitrega izgovarjanja. Kakor nalašč je vloga sluge Ivana prav primerna g. L. Oblaku. Njegovo neprisiljeno igranje je vsem ugajalo. Lahko trdimo, da je društvu čestitati, da je pridobilo tega nadarjenega mladeniča v svojo sredo, ker je porabna in delavna moč. Manjši vlogi gospe Pavline in služkinje Lizike sta bile v ro¬ kah gdč. Rozalije Hrvatin in gdč. Tončke Krainc. Obe sta prav dobro pogodili svoji vlogi in sta pokazali s svojim nastopom, da bodeta prav porabni moči. — Da pa je igra dobro uspela, je velika zasluga režiserja g. Rud. Valenčiča, ki je z njemu lastno pridnostjo vodil skušnje in nadziral dela za novo postavljeni oder. Ku¬ lise je napravil L. Oblak. Mnogo smeha je vzbudil komični prizor: Kmet in fotograf (A. Weit in L. Oblak), saj se je pa tudi kmet tako uglobil v svojo vlogo, da ga je bilo veselje poslušati. Bodi vrlim sodelavkam in sodelavcem izrečena topla zahvala! — Druga veselica bo sredi prihodnjega meseca. Le tako krepko naprej. Iz Drskovč pri Zagorju. Graščina Šneperk si je hotela vknjižiti lovsko pravico v našem gozdu. C. kr. okrajna sodnija v Ložu je vknjižbo dovolila, a opra- Stran 22. NOTRANJEC Letnik IV. vičenci so vložili po notarju vtok. Kakor čujemo, je vloženih že čez 600 vtokov. Za stvar se je zavzel tukajšnji krajevni odbor „kmetske stranke/' Učitelj Bezek v Gočah nam je sklicuje se na znani § 19, poslal nezakonit popravek, ki ga pa lojalno po smislu doslovno priobčujemo: Ni res, da sem kar na svojo roko zaprl šolo, res pa je, da se je to zgodilo na odredbo c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni radi kužne bolezni. Ni res, da se ženska ročna dela niso poučevala redno, pouk pa se je pretrgal le za časa smrtne bolezni moje soproge. Ni res, da ne prihajam trezen v šolo, res je, da še nisem nikoli prišel tjakaj netrezen. Tako pripoveduje g. Bezeg. Opomba uredništva: Mi sicer lojalno ob¬ javljamo doposlani nam popravek, a vzdržujemo kljub temu svojo trditev: 1. Učitelj Bezeg je svojelastno zaprl šolo na Gočah brez dovoljenja višje šolske oblasti. C. kr. okrajnega glavarstva namreč ne smatramo kot kompetentno v odločevanju šolskih zadev. Vzemimo pa, da je bilo isto opravičeno iz zdravstvenih ozirov, šolo zapreti, je ono to storilo še-le 7. decembra 1907, odlok je došel šolskemu vodstvu v roke kar najprej mogoče 8. decembra, a najbrže niti ne, ker je bila ta dan nedelja in se pisma ne dostavljajo, a šola je bila pa že 5. decembra zaprta. 2. Pouk ženskih ročnih del je bil nereden, ne le za časa bolezni g. učiteljice, ampak na splošno celo šolsko leto. 3. Ako je gospod učitelj pred šolskimi otroci vedno trezen ali ne, nočemo sedaj preiskovati; če bo pa hotel naše notice še vnaprej popravljati, mu bodemo objavili pogovore šolskih otrok, ki bodo jasna priča o tem vprašanju. Prosveta. Za družbo sv. Cirila in Metoda se zglašajo narodni davkoplačevalci. Naš narodni Rakek izkazuje rodoljubkinje in rodoljube: Lojzika Domicelj, Ana Kozlevčar, Lina Wessner, M. Domicelj, M. Brinšek, Pav. Češnik, Iv. Fatur, Fr. Gnezda, Fr. Gornik, Ant. Kozlevčar, Iv. Podboj, Ribarič, P. Repič, T. Schuller, L. Sebenikar, Lj. Ševar, O. Sriblich, St. Ustovič, Iv. Ulepič. — Mariborska nabiralna pola, katero je uposlal družbi trgovski sotrudnik g. Fr. Majer, izkazuje 22 ča¬ stitih rodoljubov slovenskih: Fr. Majer, Št. Šuč, M. Stajnko, V. Berdajs, dr. Rosina, dr. VI. Sernec, dr. Fl. Kukovec, Fr. Pišek, Iv. Šoštarič, dr. L. Poljanec, V. Bahovec, E. Veisel, V. Karba, Iv. Veras, dr. Lj. Pivko, dr. Medved, L. Koprivšek, dr. V. Kac, M. Reicher, Jos. Volčič, lv. Košan, Fr. Bureš. — Rodoljubi z Ra¬ keka so uposlali v ta namen vsoto 19 K, v Mariboru pa so plačali štirje narodnjaki narodni davek za pol leta naprej, vposlala se je vsota 42 K. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala tvrdka I. Drufovka v Gorici vsoto 38 K 20 h od prodanega ličila. — G. Fr. Ks. Stare je poslal družbi sv. Cirila in Metoda novoletno darilo 5 K v ime »Panorama Kos- morama". To podjetje priporočamo. Novi nabiralniki družbe sv, Cirila in Me¬ toda še niso izvršeni. Oglase za nje si pisarna beleži in naročilom ustreže takoj, ko prejme nabiralnike. Pri¬ spevki iz nabiralnikov naj se ob pošiljatvi vedno ozna- čajo kot taki, daje mogoča tozadevna evidenca, da bo vknjiženje jasno in jasni izkazi. V korist družbi sv. Cirila in Metoda bode veselica dne 2. februarja v »Narodnem domu" v Ljub¬ ljani vsekako znamenita — impozantna. Damskemu pripravljalnemu odboru se je pridružil tudi moški odbor. Posvetovanja in priprave se vrše, pa vse tako tajno, da ne morem poročati danes ničesar drugega nego to, da bo veselica presenetila vsakega udeleženca. Kadar izvem kaj izza kulis, objavim. Družba sv. Cirila in Metoda naznanja, da pošilja mnogo častitih rodoljubov razne doneske družbi po poštno ček. položnicah, ne da bi naznanili, kakšen donesek je ta denar. — Ker družba stremi za tem, da se knjigovodstvo vodi kar najuzorneje, mogoče je le takrat pravilna in jasna uknjižba vseh družbinih prispevkov, če se natančni podatki dajejo o poslanih doneskih. Take notice bi bile: narodni kolek, — ra¬ čunski listki, — nabiralnik št., — koledar, — narodni davek, — razglednice itd., se naj označijo, kar na položnice. S tem bi se prihranilo knjigovodju tudi veliko časa, ker hitro najde kolono pošiljatelja! Rodoljubi, prosimo, uvažujte to! Narodno gospodarstvo. Kdaj dajemo prašičem turščico? Če dajemo prašičem preveč turščice, postane meso in mast sla- bejša; zato priporoča danski izvedenec Friš, naj se v zadnjih mesecih mesto turščice daje prašičem ječmen. Na Danskem so izvrševali poskuse poleti in pozimi ter dokazali, da ima turščica še slabše posledice v zimskem času. Nove poštne znamke so že v prometu. Stare bodo veljavne le še do 31. marca 1908. Potem bo treba, če jih bo imel še kdo kaj v zalogi, jih zamenjati na pošti proti novim znamkam. To pa bo mogoče le do 31. julija 1908. Nove znamke so izdane v proslavo cesarjevega jubileja. Po svetu. Sodi iz papirja. Pred nedavnim časom so v Nemčiji prišli v rabo sodi iz papirja. Kakor kažejo po¬ izkusi, se ravno tako obnesejo kakor leseni. Iznajditelj žveplenk. 4. decembra je preteklo 50 let, odkar je zatisnil oči iznajditelj žveplenk, I. Fr. Kamerer. Kamerer je bil rojen v Eningenu na Virtem- berškem. Od njega izumljene žveplenke so še sedaj neizpremenjene v rabi. Enajst dni prespal. V Klainzicendorfu na Nižje Avstrijskem je prišel 29. novembra hlapec Josip Šubert zvečer nekoliko vinjen domov, podal se na Letnik IV. NOTRANJEC Stran 23. skedenj in zaspal. Šele čez 11 dni so ga našli tam spečega. Obe nogi sta mu bili zmrznili. Peljali so ga v bolnico v Kornaiburg, kjer so mu morali nogi odrezati. Čoln, ki se da zložiti. V Zagrebu sta hrvata Ferencina in Merzep izumila čoln, ki se da zložiti. Na¬ rejen je iz močnega platna, prostora je v njem za osem oseb. Lepo zložen je tako lahak, da ga lahko nosi ena sama oseba. Čoln vzbuja splošno zanimanje, posebno v vojaških krogih. Zemljevid za zrakoplovce. Ker močni elek¬ trični toki lahko postajajo nevarni neprevidnim zrako- plovcem, je sklenil francoski Aero klub de France izdati karte za zrakoplovce. V teh bo zaznamovana lega brzojavnih žic in drugih nevarnih zaprek, ob katere posebno ponoči lahko zadene balon. Tožba proti laški kraljevski hiši, Nekdajna igralka Cesarina Herkolani toži laško kraljevsko hišo, za pripoznanje njenega 1884 leta rojenega sina kot pravega sina kralja Humberta. Advokat vladarske hiše Rosi, trdi, da nima igralka pravice za podporo, da so njene trditve popolnoma neosnovane. Bogat berač. V Parizu so prijeli 71 letnega starčka, ki je živel že od mladih nog od beračenja. Pri njem so dobili 10.000 K v papirju, hranilno knjižico na 1600 K in 800 K v zlatu. Mož je vse to priberačil in prihranil, sam pravi, da je vse pridobil z napornim delom. Nedelja v Nevjorku. V Nevjorku je prepove¬ dano prirejati ob nedeljah veselice, predstave in koncerte, ki niso religijoznega značaja. Podjetniki so si dosedaj pomagali s tem, da so prirejali takozvane sacred concerts (svete koncerte), kojih program pa ni bil vedno naslovu primeren, tudi posvetne reči so imenovali tako. Policija tega noče več trpeti in je izdala strogo zapoved, da ostanejo vsa gledališča, tudi nemška ob nedeljah zaprta; vse koncerte je odpovedala. Ogorčenje med priseljenci, zlasti med Nemci je veliko, domači prebivalci pa deloma podpirajo policijo. Za dva milijona kron psov pogorelo. Naj¬ znamenitejši hlev za pse na svetu je bil Brookside-hlev v Ameriki, čigar posestnik je bil milijonar Jurij Grer. V njem je živelo 2500 psov najplemenitejših pasmi. Od novega leta 1907 so bili ti psi 500 krat odlikovani na razstavah, posestnik je dobil 170 častnih diplomov za nje. Škoda znaša dva milijona kron, od vseh psov je ostal le eden, ki ob požaru ni bil v hlevu. Za kratek čas. Dobrohotnost. Gostilničar: „Denar lahko shra¬ nite pri nas!“ Gost: „To se mi ne zdi potrebno." Go¬ stilničar: „Zakaj pa ne, saj ga morate tako pri nas pustiti." Opravičenje. „No, koliko ste pa zapisali za ta dobrodelni namen?" ,.Nič, veste, že v šoli sem imel nezadostno v pisanji." Napačen svet. V nekem trgu sta stanovala v eniinisti hiši, a vsak v svojem nadstropju okrajni zdravnik in okrajni živinozdravnik. K obema so zaha¬ jali ljudje in iskali zdravniške pomoči. Živinozdravnik je moral prav pogosto dajati ljudem dobre svete in za¬ pisovati zdravila, ne da bi pacijenta videl. Vestno, na dolgo in široko je navadno kmete izpraševal in ko je kot skušen zdravnik vse slišal, je odločil dijagnozo in zapisal zdravila. On ni bil prijatelj velikega pisarenja in ni vodil nobenih posebnih zapiskov o svojih bolnikih; zanašal se je zgolj na svoj spomin. Nekega dne gre nekdo k okrajnemu zdravniku, katerega pa osebno ni poznal. Vstopivši v hišo vpraša deklo po gospodu zdrav¬ niku in ona mu pokaže stanovanje svojega gospodarja. On vstopi in prične tožiti, da ni nič holjši, da ji zdravila, katere so ji dali niso nič pomagale, da vedno leži itd. Živinozdravnik posluša in premišljuje, kdaj je bil mož pri njem in kakšna zdravila mu je zapisal, a ni se mogel spominjati. Ker je kmetič vedno le o nji go¬ voril, je živinozdravnik slutil, da utegne to biti kaka krava ali telica. Vprašati pa le ni hotel, da bi ga kmet ne imel za pozabljivca. Konečno pravi kmet: „vedno je slabši in skoraj nimam upanja, da bo ozdravela. Kaj mi svetujete gospod zdravnik"? — Živinozdravnik pride v zadrego in vpraša: „Je-li še dobro rejena?" — „0 kumerna še ni". — „No potem je najboljše, če jo za- koljete, bodete imeli najmanj škode". — Za božjo voljo, gospod, kje so z glavo, kaj da svojo ženo bom klal? Loterijske številke. Brno, 15. januarja. 35 84 33 59 16 Dunaj, 11. januarja. 51 2 76 52 85 Kašelj! Kdor ljubi svoje zdravje, ga odpravi. MIC notarsko poverjenih spri- Seval dokazuje, kako zdra¬ vilne so Haiseri™ prsne karamele smrekami Zdravniško preizkušeno in priporočeno zoper kašelj, hripa¬ vost, katar, zaslišenje, krčeviti in oslovski kašelj. Zavoj 20 in 40 vin. Škatljica 80 vin. Zalogo ima I. Kus, lekarnar ir Vipavi. Prodam iz proste roke krasen jelkov gozd, oddaljen pol ure od železniške postaje. Nahaja se v njem približno 3300 dreves, de¬ belost in dolgost različna. Gena po dogovoru. Kupci naj se pismeno ali ustmeno naj dal j e do konca januarja zglase pri lastniku Fran Krainer, trg. in posestnik v Postojni. Stran 24. NOTRANJEC Letnik lT. Jrgossho-obrtna zadrugo v Ljubljani ^£2- naznanja, da je pričela poslovati dne a. jannarija 1908. Zadružni ppostopi: SocIsiijsMie ulice št. 3, "sr lxisi cl*». Pinca. Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do Eekom.jtira trgovske menice. 7},, „ A,,:*,, A 1 ni. • rnn+tii Henrik vflflrilffl S3tna. DnocbnhlliSn Vn OVC. P. til G HieniC. BJurna viuge na kiijiaicc ici jm ukisjihjv dne dviga po 4 J /a °/o; rentni davek plača zadruga sama. Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno i knjižico. Daje posojila: proti menici oziroma zadolžnici na odplačila, na * vrednostne papirje, na zadružne deleže, na blago, na knjižne ^ terjatve, na hipoteke. _ Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic dokumentov itd. navsatu- in inozemska tržišča, izdaja nakaznice. .._ Vsa pojasnila se dobijo bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni. ivijunv) m* _nam- Uradne ure vsak dan dopoldan od m« popoldan od 3* 5 * ure* Prsni sirup proti prehlajenju, kašlju, hripavosti in prsnim bole¬ činam 1 steki, z rab. nav. 1 K 40 vin. — Prsni čaj 1 zavoj 50 vin. — Sok proti oslovskemu kašlju za otroke 1 steki. 70 vin. — silo proti trganju in revmatizmu 1 steki. 1 K. ozebkom 1 lonček 70 vin. — čisto ribje lazilo proti oz olje 1 steki. 1 K. Razpošilja vsak dan po pošti lekarna pri Mariji pomočnici v Uipaui. Inašlcga pomočnika sprejme takoj kovaški mojster Zagorje—Št. Peter na Krasu. • • Dober tek • • dobite, če uživate KAISER 1 ™ metine karamele. Zdravniško priporočene! Neobhodno so potrebne, če Vas boli želodec, če manjka teka in je prebava slaba. Karamele Vas takoj poživijo Paket 20 in 40 vin. pri «J. Hus-u, lekarnarju y Vipavi. Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11 . uri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1, marca do 31, oktobra je odprta tudi ob pol 4. nri proti vstopnini K 5*— za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K S*— za osebo. Notranjci, rabite narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda! Pozor*! J Pozor* 2! Trgovina s trav¬ nimi semeni Franc Kastelic pri Rudolfovem. Uljudno naznanjam, da sem otvoril popolno urejeno trgovino s troonimi in deteljnimi semeni, ki stoji pod strokovnim nadzorstvom g. V. Rohrmanna, na¬ čelnika podružnice c. kr. kmetijske družbe v Rudolfovem. Vsa semena so preiskana glede kaijivosti in čistote po c. kr. semenski pregledovalni postaji na Dunaju, tako da jamčim za oboje. Priporočam se za cenjena naročila, katera hočem točno izvrševati, in ostajam z odličnim spoštovanjem Franc Kastelic. F Notranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Posluje vsak torek in petek od 9 . — 12 . ure ||| Daje posojila proti vknjižbi po 5'/ 2 °/o amortizaciji dopoludne. ===== E @ @ © Obrestuje hranilne vloge po 4 3 / 4 °/, od dne vloge do dne dviga brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. najmanj Va°/o> na osobni kredit po 6 °/ 0 . JL @@0 Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. “ZJ Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.