Mati otroku.
Iz zemlje droban nir žubari, iz matere zemlje zajemlje žioljenje. Naraste v reko. In koder hiii, na maieri zernlji oživlja zeienje. Tako si ti, dete, se v meni spočelo, iz mene žioljenje in rast si zajelo — brez vira studenega zemlja je vela, kako bi brez tebe jaz zdaj živela!
Skrionostno iz mojega srca,
o dete, si se rodilo,
vse coetje življenja mojega
z žioljenjem toojim je vzklilo.
O blagoslovi naj te nebo,
na potih naj vseh te varuje,
in mene v tebi in s tebo,
moj oirok, naj osrečuje!         Ksaver Meško
108