40. številka.__Ljubljana, četrtek 19. februarja. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzenisi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti pnjeman, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 fotđ , za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo Be dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v LJubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravnistvo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjovi hiši. 0 novih postavah za davke. i. Naše sedanje postave za napredne davke 80 tako pomanjkljive in krivične, da nij kmalu enakih kje drugod. Vsak je Čutil živo potrebo, da bi se prenaredile. Štiri nove postave je vlada izdelala in predložila državnemu zboru. Ker take postave državljanom segajo v žep, zato jih hočemo malo pretresati in primerjati s6 sedanjimi postavami, da se razvidi, ali so boljše ali ne. Dozdaj imamo tele neposredno davke : gruntni, hišni razredni, od hišnih najemŠčin, obrtniški in dohodniuski davek. Postavo za gruntni davek smo uže v posebnem članku razlagali, kateremu denes samo to še dodamo, da ugovorov zoper postavljeno tarifo ne sme vsak posestnik posebe za-se cenilnej komisiji izročati, nego imajo to pravico le 1. občine, 2. ceuilne komisije in 3. le taki veliki posestniki, ki so ločeni iz občinske zaveze in plačujejo vsaj šesti del zemljiščnega davka občini. Med novimi postavami je I. hišni davek. Ta davek se bode odmerjal po dveh načinih: po najemščini, ali pa po vrednosti hišne porabo. V krajih, kjer število v najem oddanih sob presega število ne oddanih, postavlja se davek po najemščini, v vseh drugih krajih se pak preceni, koliko je hišno porabljenje na leto vredno in po tej vrednosti se odmerja davek. V prvih krajih mora vsak hišnik svoje hišne oddelke popisati in vsako leto napovedbo gospodski predložiti, koliko najemščine dobiva; za druge kraje Be bodo pak postavile komisije, katere bodo natanko precenjevale glede na lego, velikost, lastnost in druge okolnosti, koliko Jugoslavija slika Salghetti-Drioli-ja. V velikej dvorani „narodnega doma'' v Zagreba je na ogled postavljena slika predstavljajoča ta-le prizor: krasna devojka stoji pred žrtvenikom „ sloge", ter kaže nanj s prstom trijem kraljem, kateri so se, zavneti po njenej izrednej krasoti, od raznih treh stranij za njo v lov spustili, pred žrtvenikom jo dohiteli, in ki uže roke po njej ste-zajo, da si jo osvoje. Krasna devojka je „Jugoslavija", ki tukaj v sredi puščave boginji „slogi" kot svečenica služi. Trije kralji so: hrvatski kralj Krešimir, srbski Da-San in bolgarski Simeon. Poprej so živeli v neslogi, v gonji za krasno devojko „Jugoslavijo", prišli so pa pred žrtvenikom „sloge" skupaj, ter se tukaj složili in zedinili. Na tleh leži v krvi premagana „nesloga" v po- je poraba vsake hiše na leto vredna, odbilo se bode potem 15 do 30 odstotkov za popravljanje; od zneska, kateri potem ostaje, odmerja se davek. Vsakake ugovore zoper hišni davek presojajo krajne, okrajne iu središčne komisije. Predsednik tem komisijam je uradnik, dva uda izbere iz hišnih posestnikov vlada, dva pa izvoli občinski zastop. Kadar se vse hiše precenijo, sestavi se hišni kataster, kateri velja za 5 let; kajti vsakih 5 let se cenitev ponavlja. Vsako leto državni zbor v posebnej postavi odločuje percente ali odstotke, po katerih se ima davek preračuniti od napovedanih najemščin in po precenjeni vrednosti. Zdaj se tedaj ne more razločiti, ali bode davek prihodnjič višji, ali ne, to se bode še-le tedaj vedelo, ko se postavi odstotek. Priklad ne bode več, ker se bode lehko ta odstotek povekšal, Če bo treba. Dosedanji hišni davek je pak dvojen: 1. od hišne najemščine in 2. razredni davek. V glavnem deželnem mestu se plačuje samo davek od najemščine tako, da se tej za popravljanje odbije 15 odstotkov, potem znaša 16 odstotkov davek, tretjina se prideva priklade in četrt izredne priklade. V dragih krajih, kjer je čez polovico hiš v najem oddaoih, se odbija 30 odstotkov za popravo, od odstanka se 12 odstotkov postavlja za davek s prikladami. V vseh drugih krajih po deželi se le plačuje razredni davek, kateri se loči na 12 razredov; vsak razred ima svojo tarifo. Hiše se postavljajo v razrede po tem, kolikor imajo sob in po tem, če so pritlične ali z nadstropjem. Na pr. se plačnje od vsake hiše, katera ima 1—3 Bob, 70 soldov, dobi dveh možkih teles. Iz zraka se spušča na složene kralje krilati genij z lovorjevim vencem v roki. Daleč vzadaj na horizontu pa svita rumena zarija. — To je v kratkem rečeno, zadržaj slike, ki meri v dolžini, ne bode mnogo manjkalo, do tri sežnje, v višini pa skor poldragi seženj. Slika je delo Franja Salghetti-Drioli-ja v Zadru. Kakor se mi je pripovedalo, in kar je tudi zelo vrjetno, naslikal je nij po lastnem nagonu, nego na naročbo i po ideji, dobljeni iz Hrvatske. Kdo je bil tisti, ki je Salghettiju naročbo iu idejo dal? v to vprašanje se nečem spuščati. Za ocenjenje slike je to brez posebne vrednosti. Kar se tedaj ideje, izražene v „Jugoslaviji" tiče, je več nego verjetno, da za njo slikar nij odgovoren, za njo se on niti hvaliti niti karati ne more. Ona nij njegova last. To bi se moglo bržkone tudi o načinu reči, kako se je ta ideja predstavila, kako se je izvela, ali tehniški govoreč, o kompoziciji slike. Tudi v tretjino priklade in 70 soldov izredne priklade, naj bode hiša mala lesena, ali velika zidana, ali v samoti v hribih, ali v velikej vasi pri cesti. Pritlična hiša, katera ima 7 sob, spada v 10. razred in se od nje plačuje 4 goldinarje 20 soldov s prikladami, če ima pa nadstropje, se daje od nje po 9. razredu G goldinarjev in omenjene priklade. Ce se stari davek primerja z novim, je tedaj jasno, da je novi davek pravičnejši; kajti po novej postavi se ne bode lesena kajža v samotnem kraji tako visoko cenila, kakor hiša blizu mesta ali železnične postaje, ali pri velikej cesti. Novi davek bode gotovo bolj pravičen, ker se bode ravnal po vrednosti. Veliko prednost ima tudi nova postava zavoljo tega, ker ne bodo sami uradniki postavljali davka, ampak se bodo tega tudi udeleževali samostalni hišni posestniki, kateri se volijo v komisije. Politični razgled. Motruiije ctodfele V Ljubljani 18. februarja. V tlfžt* vnem #horw so 17. t. m. poslanec Foregger in tovariši nas veto vali, naj se tiskovna postava popravi, posebno, kar se tiče objektivnega postopanja. Ta nasvet je važen in ga bode gotovo opozicija podpirala. — Budgetni odsek je sklenil postavo o dacu ali užitnim prenarediti, tarifo ponoviti in drug način pobiranja daca na-svetovati. V klnbu poljskih državnih poslancev se je ngnezdila baje neka needinost, ker eni hočejo glasovati za, drugi pa proti verskim poBtavam. Povsod to vtikanje vere v politiko rodi neslogo, zato je želeti, da bi se razmere enkrat uredile na podlagi pravičnosti, ki je le mogoča, ako cerkev državi nekaj popusti in neče več povsod nad državo biti. tem pogledu nij bil slikar svoboden. Kdor mu je idejo narekoval, narekoval mu je gotovo tudi predstavijenje ideje. To dvoje leži tako blizu drugo poleg drugega, ali bolje rekoč, eno iz drugega tako neposredno izvira, da pač ne more nobene dvojbe o tem biti. Slikar je bil tedaj glede kompozicije slike več, nego je bilo potrebno in dobro, odvisen od dobljenih nalogov. Ako ravno ne vem, kaka je bila genezis „Jugoslavije", vendar bi mogel reči in s pozitivnimi razlogi utrditi: 1. da Salghetti nij odgovoren za predstavljeno idejo, 2. da je odgovoren za kompozicijo samo na pol, in 3. da na njega samo odgovornost za narisek in za kolorit spada. Jaz poudarjam besedo odgovoren, in sicer zato, ker mesto nje besede zaslužen ne more upotrebljati, kar hočem nižje dole opravdati prizadevati si. „Obzor" je prinesel o „Jugoslaviji" kratek, jako kratek opis, ki bi bil imel biti kritika slike, kar pa nij bil. Strokovnjaške Pot cesarjev v Rusijo zanima vse novinarstvo. Znamenito je, da organ ultra-montancev in „pravne stranke^, dunajski „Vaterland" pri tej priliki ne more skrivati svojega sovraštva do Slovanov in po Fr. Ztg." v ponedeljskem lista dokazuje fn denuncira, da je Rasija kot nositeljica panslavizma vendar le sovražnica Avstrije. — Saj smo zmirom rekli, da se ti nemško „ka-toliški" pravnarji nam Slovanom le prilizujejo, dokler nas potrebujejo. ViiitiiJ«- rtriti«'. Na Ruskem naš cesar ogleduje vse naprave v Peterburgu. Ljudstvo je zelo navdušeno. V nemiki državni zbor je prišlo zdaj vseh 15 alzasko-lotarinskih poslancev. Vaedii so se na skrajno desnico , zraven mize za-veznega sveta. Sadem jih je v duhovenski obleki. Ko se je več malih zakonsrtih osnov rešilo, so se v prvič brale državne vojaške postave. Vojni minister Kamecke začne debato s tem, da pove, da se »tare vojne uravnave v obliko postave devajo, in da so popolno na ustavni podlagi. — Mol tke Eriporoča, naj so osnova predloži komisiji, i se naj za ta namen izvoli. Velikim državam treba velike vojske; kar smo v pol stoletja dosegli, moramo pol stoletja z orožjem varovati. Nemčija no bo nikogar napadla, ampak se bode le branila. Francoska vse nemške vojne uravnave posnema; kako moremo mi popustiti, kar si nasprotniki prisvo-jujejo? Moltke poda potem pregled o francoski vojni, in pravi, da ta vedno raste, ako-pram večina francoskega naroda Čuti, kako potreben je mir. On sklene svoj govor s tem, da konstatira velikost nemškega naroda. Govorilo je potem še več govornikov za postavo. Izvolila se je komisija 28 udov , da se posvetuje o njej. — Poslanca Teutsch in škof Raes sta stavila ta-Ie predlog: Z ozirom na to , da se je z mirom 1. 1871 Alzasko-Lotarinsko Nemčiji utelesilo, ne da bi se ljudstvo poprašalo, naj državni zbor sklene, da se vlada naprosi, naj ljudstvo v Alzaciji in Lotaringiji popraša, ali je s tem utelešenjem zadovoljno. Dopisi. Is Scnožei* 15. febr. [Itv. dop Nove obč. volitve za nai trg in podobčino Gaberče, katerih se je „večni župan" jako bal, vršile so se pod jako enostranskim vodstvom Zelenovim, s katerim si pa ipak nij nič pomogel, 13. in 14. dne t. m. V dosego svojih sebičnih nakan, nij mu bilo nobeno sredstvo pregrdo. Dal se je po svojih privržencih po dvakrat voliti (mož za se enkrat, za ženo pa le enkrat), volil je v volilno komisijo — preziraj« večino — le svoje privržence (s kako pravico ima on sam voliti nde volilne komisije?); begal je ljudi i* spanja in tako rekoč izsiljeval pooblastnice za svoje mamelnke. Pripoveduje se, da je ob 1 uri popolnoči moledoval za pooblastila v Gabrčah in čez noč poslal po-nje v 2 uri oddaljene Fambe in Volče. Zabranjeval je in zabranjevati poskašal volilno pravico več volilcem naše stranke, tako da je malo manjkalo, da nij prišlo do hrupa, ko bi ne bil c. kr. vladni komisar, Zelena zavrnil, ki je hotel nekemu posestniku iz III. vol. razr., ki je v službi, volilno pravico zabraniti, tako več volilcev odpahniti in zmago na svojo stran nagniti. No, kljnbu vsem zvijačam, ostalo bode, za kar se je toliko poganjal, le „pirim de-sideriuni". Voljeni so v odbor ti-le kandidati narodno liberalne stranke, ki se ne bodo dali preslepariti in za nos voditi. Za III. vol. razr., kjer voli večina manjših posestnikov: Blaž Mahni5 45 gl., Jože Piano 42, Anton Štur m 40 in Ivan Meden 39 gl. Nasprotni kandidati Zel en župan, Oko m far man, Luke ž zdravnik, in Sad ne k trgovec so dobili okrog 20 glasov. V II. razr. so voljeni Anton Meden 16 glas. Andrej Pegan 15 glas., Janez Frfilja in Jernej S o ti ar 14 gl. Najhujša volilna borba pak je bila v I. volilnem razredu. Naša stranka je imela 8 glasov ona 5, vsled dogovora se dvavolilca, od vsake strani eden, nij sta ude ležila volitve. Zmaga bi bila se ve da, tudi v tem razredu na naši strani, pa volilci so obračali, volilna komisija je pak obrnila Zavrgla je generalno pooblastilo graščinskega oskrbnika Filiberta Pavlin, rekši, da je za volitev posebnega pooblastila treba, kakor tudi Salomona Seqne, fabriškega knjigovodja. Ostalo je potem samo 5 glasov. Izvoljen je Zelen z 6 gl. volil je tudi sam sebe in dobil vse glasove od volilne komisije, nalašč tako sestavljene. Dragi so dobili po 5 glasov in ker so imeli obe stranki enako glasov, so srečkali. Izsrečkaoi so: Delak Janez, Mo horčič France in Jurij Brajdih. — Filibert Pavlin in tovariši bo vložili protest proti volitvi tega razreda. — Ker je bila komisija nepoBtavno sestavljena in je potem ta komi sija odloČila — mora se protest uslišati in za ta razred, upamo, da bomo volili še enkrat Iss Motranjslt«**** 16. febr. [Izv. dop.] Društvo „L' Unione", italijanska zavarovalna banka zoper ogenj s sedežem v Flo-renci ima v Vidmu (Udine) svojo agenturo za provincije Videm, Beluno in Ilirijo (!) Zdaj potuje na stotino agentov po Goriškem in po Istri in Notranjskem, ki ponujajo po jako nizki ceni zavarovanje na deset let, delajo pogodbe, dajejo police, kasirajo denar. Društvo hoče svoje delovanje tadi na Hrvatsko in Dalmacijo razširiti, kljnbu temo, da ni od avstrijske niti od ogerske vlade koncesijonirano nij in se menda za koncesije naše vlade niti ne zmeni. Zdaj vendar so začeli ces. kr. okrajni glavarji pri županih pnzvedovati po imenih onih laških agentov, kar je prav, da se ubogo kmetsko ljudstvo varuje ob pravem Času kakega sleparstva. Zastopnik glavne agenture v Vidmu je neki M. Z ili o, ki tudi sam po naših krajih potuje. Povodom tega slučaja ne moramo drugače, nego z otožnim srcem izreči, da naši domači zavodi, kakor „Slavlja" in „Slovenija" v zavarovanje po svojih mnogih agentih med svojim narodom ne delajo mnogo. Več agentov ima samo „čast", da jim tabla pred vrati visi, za ponujanje zavarovanja se pa nič ne pečajo, ali ker so leni ali pa imajo preveč drugih opravil. Tako je marsikateri posestnik, kajžar in premožen kmet, prisiljen pri onem tujcu zavarovati se, ki ga prijazno poišče. Na tem polji je še veliko dela, a baš delati se mora, pečena piŠČeta nikomur v usta ne lete. Iz 1tiiflliii-l»«»*t4> 17. febr. [Izv. dop.] Denes je sv. Kurenta dan. Vse raja, skače in vriska. Jutri bo pepelnica. Vsi bodo zdeli ali, Bvoje prazne mošnje preiskavah in bvojo razburjeno krv tažili. Isti prizor kaže ae v naš**m državnem življenji. Do sedaj smo kurentovaii, odsehmal bodemo pa korizmovali. Kurentovanje je naše blagajne do zadnjega novČiča izpraznilo in zdravje našega državnega telesa zelo podkopalo. Naš državni proračun je državni blagajni veliki post naložil. Poštenje slabi, in mi smo uže dosta slabi. Pa pustimo v stran alegorizo-vanje, da se mi ne bo reklo, da se zloradno rogam. Te dni sem se razgovarjal s preve-janim Magjarom levičarjem. On je v kratkih besedah položje tako-le označil: Hvala boga, da imamo še Szlavvjevo ministarstvo. Če tega ne bi imeli, ne bi nobenega imeli. kritike slika do sedaj Še nij doživela. Tadi moj namen nij, spisati kritiko, ker nijsem ni slikar, ni strokovnjak v slikarstveni kritiki, kar javno iz povem. Moja razsoja se bode zavoljo tega tudi bolj na idejo, in na njeno izvedenje ozirala, nego na strogo slikarsko delo. O tem naj drugi sodijo. Vsak slikar je pesnik, in mora pesnik biti. Njegovo pero je čopič, njegova fantazija narisek, njegov jezik barve. Slikarji crpe svoje ideje po večjem ali iz zgodovine, ali iz mitologije, ali iz mnogovrstnih situvacij Človeškega in naravstvenega življenja, ali pred Btavljajo abstraktne pojeme, ali so pa tolmači velikih slavnih pesnikov. Vsega tega v sliki „Jugoslavije" nij. Ideja nij vzeta niti iz zgo-vine jugoslovanske niti iz mitologije. Najprej bi se moglo še reči, da je alegorija abstraktnega pojma, ki pa ima deues še zelo negotove meje in še negotovejši zadržaj. Ideja „Jugoslavije" živi. Tega ne more nikdo ni-kati. Porodila se je pa stoprv v novejših Časih, in sicer onda, ko je začela ideja na rodnosti stare stebre evropskega reda po tresati in podirati. Ko so Jugoslovanski narodi do zavednosti svoje narodnosti prišli, ogledali so se po svojih bratih okolo sebe, in kaj so našli? — Dvoje: istoplemenost in zgodovinsko neslogo. In to dvoje je dene« ves zadržaj pojma „Jugoslavije". S časom bo ta pojem svoj zadržaj uže obogatil, saj se ta ideja dan na dan širi, a denes je njen zadržaj še zelo boren. Kdor pred spoznan-njem tega, kakor štrnc, glavo v pesek optimizma skriva, ta sam sebe vara. Ideja „Jugoslavije" nij Še prešinila jugoslovanskih narodov, ona je denes last samo izobraženej-Ših Jugoslovanov. Bolgari teže v prvej vrsti za osvobojenjem od turškega jarma, Srbi sanjajo o Dušanovem carBtvu Hrvati ustvarjajo si trojedno kraljevino, Slovenci pa mislijo na zedinjeno Slovenijo. Vse to se z idejo „Jugoslavije" preskočiti ne da. Najprej se morajo Bolgari osvoboditi, Srbi morajo Dušanovo carstvo iz zgodovinskega groba vzdigniti, Hrvati državno samostalnost tro-jedne kraljevine vtrditi, in Slovenci se v Slovenijo zediniti, potem stoprv bo ideja „Jugoslavije" za oživotvorenje na vrsto priti mogla. — Pesnik, kateri bi idej „Jugoslavije" opevati hotel, bil bi gotovo v velikej zadregi, m v takej zadregi je tudi slikar. Ta ideja denes Se nij godna niti za pesnika a tudi ne za slikarja. Pa vzemimo, da je. Slikar mora za svoj predmet biti navdušen. Brez navdušenja se ne ustvarja noben umotvor. Meni mišljenje Sal-ghettija o tem predmetu nij poznano, a dozdeva Be mi, kakor da je bil slikaje „Jugo-slavijo" samo najemnik, tuje volje in tuje domišlije. Toliko, kar se ideje tiče. Drugo vprašanje je : Kako se je ta ideja predstavila? Predstaviti se je mogla samo na dvojen način : mogla se je namreč vzeti za predmet predstavljenja ali istoplemenost jugoslovanskih narodov, ali pa njih zgodo- Če to ministarstvo zgnbimo, ne đobimo valjda nobenega več. Uže se čnti roka avstrijskega Nemca. Čas pokore je uže tn. Kdo je temn kriv ? Vsi sknpaj ! In to je še najbolje, vsaj ne moremo drag drugema rekriminacij delati. Veselje je bilo kratko, dolga bo pa pokora. Sami si ne moremo več pomagati. V grezn smo. Dragi nas mora ven potegniti. Grenko za nas je, da je ta naš sovražnik, ki nas bo samo zavoljo tega rešil, da mn bodemo mogli Živi snžnjevati. — Tako je moj levičar denašaje položje magjarorszaga prav lapidarno narisal. Cesarjev pot v Petrograd ne zanima našega občinstva tako, kakor bi ta dogodek zahteval in zaslužil. Vse aaše zanimanje absorbuje naša domača mizerija. Naši šovinisti so celo zadovoljni, da bo Andrassi v Petrogradu bonvedsko uniformo na ogled nosil. To je malenkost, sploh vzeto, naše Šoviniste pa neizmerno v ostroge žegeče. Svet prizanesi jim, saj ne vedo, kako otročji so ! Če Hrvati ne bi bili pod Lonvavem toliko kompromisov naredili, in nagodbo forsirali, ter raje še kakšno leto v borbi uztr-peli, denes bi bili mogli čisto drugačno nagodbo sklopiti! Sicer je pa denes Hrvatska tisti del ogerske krone, ki se še najlepše sveti. Katastrofa, bližajoča se naglimi koraki našej državi, Hrvatov ne bo zadela. Kedar bo pri nas največa burja, bodo mogli oni najmirneje svoje klasje žeti. Njih avtonomija je barka, v katerej se jim nij treba bati, da bo tadi jih naš potop v svoj vrtinec potegnil. Domače stvari. — (Ljubljanski nemški mestni očetje) so na rotovži sklenili v seji 17. febr., da bodo dali novo šolo zidati kranjski stavbeni banki, da si ravno je s ta vb ar Fa-leschini ponujal se, da hoče za 895 gold. to šolo ceneje zidati , nego ona banka. Torej se je skoro devetsto goldinarjev mestnega davka kar proč vrglo. Nekateri odborniki se vendar imeli toliko vesti, da so proti temu zapravljanju glasovali, bilo jih je osem. Čuditi se je, da tisti mestni odborniki, kateri so voljeni izmed obrtnikov, kateri imajo torej posebno varovati interese pravičnosti in obrtstva, niti k tej seji zraven nijso prišli. Vi led te nemarnosti in vsled neopravičene protekcije na stroške mestnih davkoplačevalcev se je 900 gld. zapravilo. vinska nesloga, kajti samo to dvoje je, kakor sem uže zgorej rekel, denašnji zadržaj ideje „Jugoslavije". Za predmet pred stavljenj a vzelo se je drugo, namreč jugoslovanska nesloga, in po premaganji te, složenje jugoslovanskih narodov. Za bolje razsojenje predstavi jenja preidimo na drobno sliko od podobe do podobe. Glavna podoba je de vojka „Jugoslavija". Krasna je, da si jo človek skor krasnejše misliti ne more. Na prvi pogled potegne ona oči tako na sebe, da je oko za nekoliko trenotkov slepo za celo drugo sliko. In še potem, ko je ta prvi vtis premagan, in ogledovalec tudi druge grupe na sliki ogleduje, se oko rado in prerado na „Jugoslavijo" povraČa. Sal-ghetti jo je mojstersko izdelal. To mu mora vsak nepristran razsojevalec pripoznati. „Jugoslaviji" se ne da nič prigovoriti razen tega, da ne predstavlja „Jugoslavije". Na njej, kakor sploh na celej sliki nij ničesa, o — (Za dr. Bleiweisovo do z danje mesto) deželnega Živinskega zdravnika se v prvem razpisu te službe, — nij oglasil noben knmpetent. — (Poskus umora). Pustno noč ob dveh je v Lingarjevi ulici neka dekla porodila dete, in ga vrgla v stranišče. Toda ljudje so je še o pravem času zdravo iztekli. Mati in dete se dobro počutita. — (Maškerada v Ljubljanski čitalnici) na pustni večerje bila tudi letos sijajna, obiskana tudi nd osob iz politično Slovencem protivnega taborja. Bilo je mnogo elegantnih mask in večer jako animiran. — (Na pusten dan) popoludno je bil v Šiški — korzo. Šest voz je šlo s prav originalno našemljenimi kurentovci nekateri-krat skozi vas, da se jim je vse smijalo. — (V ljubljanskem nemškem gledališči) je bila maškerada na pustni večer jako mizerabel. Boljšega občinstva nij bilo skoro nič. — (Korzo v L j ubij an i) je na pusten dan letos zavoljo deževnega vremena popolnem izostal. — (Iz Postojne) se nam piše, da je bila zadnjo nedeljo v tamošnji Čitalnici beseda z igro ..Domači prepir" in plesom. Ta narodna veselica je bila obilo obiskana. — (Iz Zagorja) na Notranjskem so nam piše, da se je vršila volitev stalnega odbora nove čitalnice dne 8. t. m. Udeležitev te volitve bila je od strani udov jako mnogobrojna j voljeni so bili namreč v odbor ti-le gospodje: A. Domicelj, O. Česnik, F. Žagar, H. Legat in J. Tatnr , a za predsednika bil je izvoljen g. A. Domicelj. — Da bi odbor takoj v početku svojega obstanka pokazal, da ne misli samo životariti, preskrbel in napravil je svojim udom in tudi drugim povabljenim gostom včeraj (15.) prav prijeten večer in to v nepričakovano naše radovanje in zabavanje. Vse to vršilo se je s tombolo, petjem in plesom, katerega se je udeležilo lepo število plesaželjnih obojega spola. Se ve, da tadi napitnice in druge zdravice nijso izostale. — Pristavim naj še končno, da bomo slovesno otvorjenje naše „narodne čitalnice" pozneje obhajali, kar se bode o svojem časa objavilo. — (Iz ljutomerske okolice) smo enkrat poročali, da so tuđi tamkej kozu, a drag dopisnik nam javlja, da se o tej bolezni v ondotni okolici skoraj nič ne čnje. čemer bi se moglo reči, da ima značaj ju-goslovanstva na sebi. S plavimi lasmi in modrimi lasmi predstavlja se „Tusnelda" ali „Germanija" ne pa „Jugoslavija". V Jugoslovanskih narodnih pesnili je vsaka krasna devojka „crnooka". Dekliška krasota opeva se toli krat v narodnih pesnih, da slikar ne more v tem v nobenej zadregi biti, kako bi jo imel slikati. To se je zanemarilo, pa se ne bi bilo smelo. Tipus obraza nij prav nič jugoslovansk. Isto tako tudi njena oprava nij narodna, nego nekako madonska. In vendar imamo ravno mi Jugoslovani tako krasno narodno opravo, da se more antika grška je rimska oprava pred njo skriti. Greh je, da se na narodno opravo nij prav nobeden ozir vzel. Podoba „Jugoslavije" bi bila kras za vsako drugo predstavo, na tej sliki, pa ne predstavlja tega, kar bi morala. (Konec prihodnjič.) — (Koze) so v Šmarji pri Celji; zavoljo tega se je bila ondotna šola nekaj dni pred pustom zaključila se. — (Izgledni učni črteži) za narodne učilnice na Štajerskem se bnde imenovala oc3irna nemška knjiga, katero je spisal strokovnjak, deželni šolski nadzornik, g. Klodič. Pride v kratkem na svitlo. — (Iz Mozirja) se nam piše: Pri nas smo obhajali 6. t. m. 50 letni jubileji ali zlato svatbo posestnika Polenčka in njegove žene. Te veselice se je udeležila večina tržanov. Vršila se je v cerkvi in gostilni. Aranžerji so bili: g. Josip Lipold so soprogo, gospa Florjančič in g. Ant. GoriČar. Pri obedu se je večkrat napivalo srečnim starčkom in čestiti gostje so vse stroške plačali. — (0 kmetijski napredovalni Soli v Ljutomeru sc piše v „Steir. Landbote" takole: „Že leta 1S72. seje v Ljutomeru otvorila naprednvalna šola, v kateri se je vse šolsko leto 1872/8 po eno uro na teden (ob nedeljah) podučovalo v nekaterih strokah kmetijstva. Obiskovalo jo je mnogo poslušalcev, pa le prostovoljno in neredno. V šolskem leta 1873/4 pa se je napredovalni poduk primernejše in bolje uravnal in nredil. Ker nemoremo vseh za šolo sposobnih otrok spraviti v vsakdanjo šolo, in je dosti takih fantov in deklet v 13. in 14. letu, ki iz razločnih Otrokov obiskovati šole ne morejo, «wn reč tako napravili, da se podučil je blizu 30 fantov ob nedeljah v kmetskih predmetih. To nedeljsko šolo morajo obiskovati, inače bi se v vsakdanjo tirali. Ta napredovalni poduk pa poslušajo tudi odrašČeni; vsako nedeljo se jih najde 40—60. PoduČuje se dve uri; gosp. učitelj Blaž Pernišek uči kmetijstvo, nadučitelj gosp. Ivan Lap a j ne pa praktično račnnjenje z ozirom na novo mero, zgodovino in spisje. Razen te šole za fante in mladeniče se je uravnala nedeljska šola tudi za deklice, v katero je vstopilo takoj s početkom 20 deklic. Gospa nadučitelj eva jih poduČuje tndi v ženskih ročnih delih. Obe šoli se jako redno obiskujete. Vsem obiskovalcem je dana priložnost, izposojevati si različne podučne knjige. Štajersko kmetijsko društvo je namreč ljutomerski napredovalni šoli podarilo dosta knjig in aparatov, za kar se mu moramo iskreno zahvaljevati." — (Iz Celovca) se nam piše 16. feb.: Čuvaj na stolpu farne cerkve je nocoj ob 7. sč strelom požar naznanil. Gorelo je v velikovškem predmestji v delavnici mizarskega mojfltra g. Plota. Požarni straži, katera je takoj gasit pritekla, se je posrečilo, ogenj, b pol ure trajočim delovanjem pogasiti. — (Vrbsko jezero) je sever, ki je zadnje dni precej občutljivo pihal, vender z ledom pregrnil. V nedeljo popoludne je bilo mnogo Celovčanov se podalo s drsalci na ledeni jezer, a led je bil še pretenek, 1—3 palce, in nij se dalo brez skrbi po njem drsati; nekateri bo celo za svojo predrznost mrzlo kopel sprejeli; ako led močnejši postane, napravila se bode veselica, za katero se je užo en komite izbral. — (Farovški list,) ki si nadcvlje ime „Slovenec", vzporednje „narodno tiskarno" b Plahtom na Dunaji, da si je v predzadnji številki odbornikom vse poštenje priznal. To je uže falotovska polemika in na take klerikalne navale nemarno nobenega odgovora. Razne vesti. ■ (Meso po ceni). Vrč ti nij uže na Dunaji v več mesnicah prodaja meno po 10 do 15 kr. funt. Dunajski policaji to meso radi kupujejo za goluš. Po atantib se meso prodaja po 20, 22 najboljše p(» 34 kr. fuLt, pa še kako ga ponujajo ! Po čini je pa v naši beli Ljubljani? MeNarji, ah bi ne mogli tudi vi malo „odnehatiu, kali? * (Iz Vatikana). Kardinal Tarquini, ki je bil nedavno izvoljen, je za pljučnico umrl. Tadi kardinal Autouelli je precej bolan. * (Za ženske.) Nekemu bogatinu v Berlina so začele kar naenkrat hčere bolehali. Zdravnik preiskuje, opazuje ia zapisuje nekaj časa zdravila. Nazadnje pa kar odkritosrčno pove • da nji j ti o bolehauje izvira iz tega, ker tako strašno veliko blaga na glavi nosijo, lleče jima, da bodo veduo bolehale, dokler bodo toliko žime, kupljenih kit in drugih gnjusmli reči v lase tlačile. Doktor je tudi pristavil, da bi gosposke ženske ne znašale vsakuvrNtue šare na glavo, ko bi vedele, od kod jo. Po njegovi misli ima vedno bolehanje glave pri ženukih v zadnjem Času v tem „kinči* svoj uzrok. J£*on liano. Vsem bolnim moč 3» zdravje brez leka in brez stroškov. Revalescifere du Barry Odstranenje vseli bolezni brez loka in stroškov z izvrstno zdravilno bruno Ucvalesciere du Barry iz Londona, katera pri ndruščenih in otrokih svoje stroške 50krat v drugih sredstvih pribrani. Izpisek iz 75.000 ozdravljenj bolezni v želodci, v živcih, v drobil, v prsih, na pljučah, v grlu, v duS-njaku, na žlezab, na ledvicah in v melmrji — od kojih bo na zahtevanje posnetki zastonj in franko dopošljejo: Spričevalo .št. 64.210. V Napolji, 17. aprila 1862. Moj gospod! Vsled bolezni na jetrah sem bi- val sedem let v strašnem stanu sušenja in vsakovrstnega trpljenja- Nij sem bil v stanu ne citati niti pisati; moji Živci so se tresli po celem životu, slaba prebavljivost, vedna nespečnost in imel sem /.mir«mi razburjene živce, da nijseui nikjer našel miru, pri i«m sem bil tudi silno otožen. Mnogo zdravnikov je svojo umetnost poskušalo, a ne da bi moje trpljenje olajšali. V popolni obupnosti seui Vašo Kevalesciero poskusil in zdaj, odkar sem jo tri mesece užival, se zahvaljujem ljubemu bogu. Kevalcsciere zasluži naj ■ hvalo, ona meje popolnem zopet ozdravila, tako, da morem svoje družbinsko stališče zopet zavzemati. Z iskreno hvaležnostjo iu popolnim spoštovanjem Mariju i se de Ur uhan. Spričevalo št. 65.810. Ncutchatoau (Vogesenj, 23. dec. 18o2. Moja hči, 17 let stara, je trpela vsled pomanjkanja Bvojih pravil na strašni razburjenosti živcev, imenovani sv. Vidov ples, iu vsi zdravniki so dvomili na mogočesti kakšne poinoči. Ud tega časa sem ji po natvatn prijatelja, Kevaleseiere dajal, in ta iz \ ratna hrana jo je na začudenje vseh, kateri trpečo poznajo, popolnem ozdravila. To ozdravljenje je tu veliko pozornost vzbudilo in mnogo zdravnikov, ki s.i t«, bolezen za neozdravljivo proglasili, se zdaj čudi, unijo hčer močno, čvrsto iu popolnem zdravo videti. M a r t i n, Officiero Comptable en retraite. TeteeJU kot meso, pniuaui lie v alesoiuro pn odra-žčonih iu pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plehastih pušicah po pol ituita 1 gold. bo kr., 1 funt ii gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 5U kr., a fun Sov 10 gold., 19 fuutov 90 gold., 24 fuutov 56 gold., -- Revalesciere-Biscuiten v pušicah a 9 gold. M kr in 4 gold. 50 kr. — KevaleBciero-Chocolatče v prahu in v ploščicah zu 12 tas 1 gold. BO kr., 24 tas 2 gold 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 190 ta«-10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tati «86 gold. — Prodaju: Bar ry da Barry ,i Comp. na l>u-ua|l, %VnllliN<'ligMHN<<> št. 8, v J.jultlji»ul Ed. M a h r, v (amolci bratje Oboranzinoyr, v Ina-bruka Diechtl & Frank, v Olovci P. Birn-bacher, v l.onel Ludvig Miillcr, v Mariboru F. Kol etnik & M. Morič, v 9I«rnau J. B S točk ha u »en, kakor v v»oh mestih pri dobiih le* karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hila na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Tujci. 18. febr u a rja: Pri ElelaiitM : Kasior iz Ingolstadta. — Justin iz Koko. — Matajc iz Kranja. — Vatrl iz Fold- kirehna. — Buchman iz Bistrice. — Kos is Vipave. — Pabiani iz Brindla. — Ferjančid iz Kočevja. — Schmitzhauser iz Štirske. — Fried ii Dunaja. Pri Jtlalieui Kron iz Javornika. — Vitulis iz Trsta. — Br. Mesznil s služabnikom iz Pešte. — Grof Tliurn iz Kadovljice. — Jung iz Dunaja. — Va-lenko iz Gradca. — Kimel, Schiinan iz Dunaja. — \Vnderwohl is Kočevja. — Charlotto Manfred iz Trsta. — Bauuian iz Dunaja. — Vidic, Mascher iz Dunaja. Pri Zamorcu i Miiller iz Siska. — Lang iz Gradca. — Toger iz Magdeburga. Dunajska borza 18. februarja. (Izvirno tolegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. — Enotni drž. dolg v srebru . 74 „ 40 186U drž. posojilo.....104 „ 25 Akeiju iiaioilne banke . . 9H1 ,, — Kreditne akcijo ... . 241 „ 25 London . ;......112 „ 25 Napol..........8 „ 93 C. k. cekini.......— „ — Srebro.........105 .75 kr. Svarilo! Slaba, nevarna In draga ponarejanja Nobel«evega Dinamita so na naj-nesramnejši način zo o pod lastnim Imenom našega fabrikata produjejo. Mi opozorujemo na to, da naš Dinamit III. za čolni cent gld. 62 a. v. vsa druga ponarejanja po 80 — 100 — 110 gld. v vsakem oziru daleč presega. V kratkem bodemn novo vrsto Dinamita cent po gld. 46 spravili v kupčijo. Maliler in Escheobacher, na D u uttj i, WallOHcligaf»8e 4. (29-3) Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen L*«iuiu* in nsa „JMaruune tiskarne1*.