152. številka. Ljubljana, soboto 5. julija. XII. leto, 1879. LOUENSKIINAROD. Isti* i a vsak dan, iEvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za a v st ro • o # t- r i k e dežele M celo leto Iti rlcL, U pol 1 ta H gL, «a ftetit leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto Vi ^id., za četrt leta 3 gld. :-0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje n* dom računa 10 kr. «» meBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ver, kolikor poštnin.* iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in U dijake velja tnižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta "2 tfld. 50 kr., po pošti prejemali M četrt leta 8 tfld. — Za oznanila se plačuje od četiristopue petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če ne tri- ali večkrat tiska. Doplri naj le. izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je* v Ljubljani v Franc Koluiuiiovej hiši St. 3 gledališka stolba". Oprivniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. aduiinistrati v ne reći, je v „Narodnoj tiskarni" v Kohininovej hiši. služila za najboljše sred>tvo nj h protiruskim agitacijam zunaj ia znotraj ruske države. Veliko večji upliv za razširjenje sovraštva proti Rusiji mej poljskim narodom so imele slabe razmere katoliške cerkve v Rusiji, nego zatirauje poljske narodnosti, katero itak nij bilo Bilno. Za obnovljenje stare poljske časti in stare poljske države so se zanimali nekateri, sedaj uže ne mnogočislani aristokrati^ni stanovi, a prosti narod o tem nij hotel nič slišati. Poljski kmet je uže Bližal od svojih prednikov o zatiranji kmetskega življa ob čas-u samostojnosti poljske države, da bi Še žele. priboriti stare predpravica poljskih pleme-nitašev in staro samostojnost poljskega kraljestva. Brez sodelovanja naroda pa so rovnnja na Poljskem, kakor drugod, nemogoča, ker samo plemstvo so vojskovodje brez vojakov; da bo si pa mogli narod pridobiti za svoje namene, posluževali so se verskih razmer in poljska duhovščina jih je pri tem vrlo podpirala. Priznati se mora, da glavna zapreka spo razumljen,u poljskega in ruskega naroda je b:la v verskih razmerah, zdaj po doseženem sporazumijenji je pa odpravijeua. Poljsko du-hovenstvo ne bo več hujskalo proti Rusiji, ker od zapadnih katoličanov ne bodo več prihajala tako pogosta hujskanja proti Rusiji; in rimski prestol bode pospeševal in terjal zvestobo katoliških podanikov v Rudji blagemu ruskeiun carju. Ta najnovejši dogodek bode gotovo mnogo pripomogel k sporazumljenju ruskega in poljskega naroda, posebno, ker sami Poljaki vedno bolj izpoznavajo, da jedino sredstvo, poljsko narodnost oteti pogina, grozivšega jej od strani Nemcev, je, da se Poljaki sporazumejo z Rusi in ostalimi Slovani. Iz tega stali:ča pozdravljamo to sporazumljenje z veliko radostjo. P. Politični razgled« \«>l na u J«» «!<><■ *«>. V Ljubljani 4. julija. Veliki posestniki na 4 t-.it. rtu ro včeraj velevažeo čin storiii, to je, oni so kompromis ustavovercev in konservativcev uresničili. Sam minister Ta.HTe je bil prišel v Prago v veiikem posestvu volit. Voljenih je bdo 10 češko-konservat vmh in 13 nemško-liberalnih poslancev. Ker se bode zdaj isto zgodilo na Moravskeni m še drugod, odločeno je s tem, vla dozdanji ustavoverci romajo v prbodnjern državnem zboru nič več večine. Slava ! VčerajSnja n\Viener Ztg." poroča, da je imenoval legacijske^a svetovalca grofa Kbevenlitilltrja za diplomatičnega agenta in generalnega kon/u'a v kneževim Bolgariji. V ijot'iikih mestih je bil 2. iunja voljen grof C o roni ni sko:o jednoglasuo. — V isterskih mest'h L >li Vidulicb. Ooroje>Jt«ryerjrlgl, '2. jul ja na kmetih vol j «.ui i konservativni poslanci so: kne/, A fred Liechtenatein. dane tudi kne/. Ahj/. L ee.hten-te ii, urednik Alojz Karton, B&rufeiod in ScUuudbauer. Le v Bruku je zmagal „liberaluiu Nemec Posch Viiuii)«* držinc. fVnMfr>i«> d zbornica )e 3 juli ta oui del Ferivjevih novih naučnih postav u e sprejela, ki določuie, da more kdo doktorat le na državnih višjih šolah dobiti. Na IVe»tt .i k i' m je čudna notransa kriza. Poleg druzih je tudi tininn-ni mud-ter Ilob-recht odstopil, ravno tako 1- .tik. L berului ele-iiu uti se odriva|o in konservativni se iščejo. L Vatikanom t* ko obravnave dahe zarad mirovne pogodbe s katoliki. Zarad vsega tega se liberalne tovine močno huduiejo na B s-marka. ki bode kma u imel v svojem narodu toliko vragov, kot je imel prej čtstilcev. Novi vii»pttšVmki Khedive le odpovedal se polovici civdne liste ali svoje osobne Rusija in Rim. Važna novica zadnjih dnij je Bporazum-ljenje Rusije z rimskim papežkim stolom za-Btran verskih razmer katolikov v ruskej drŽavi. Čitateljem je uže gotovo znano, da so sovragi Busije kakor vsega Slovanstva na zapadu kakor tudi mej mejami ruskega carstva večkrat opravičevali Bvoje sovraštvo do te slovanske države s tem, da Rusija preganja katoličane in sploh, da v Rusiji nij novodobne verske svobode vseh veroizpovedanj. Katoliško du-hovenstvo v Franciji je osobito za Časa krimske — za Rusijo in vse Slovanstvo nesrečne — vojske razširjevalo prepričanje, da vsako razširjenje ruskega upliva na vzhodu je protivno in škodljivo interesom katohdke cerkve, pa tudi predlanskim so mnogi neslovanski katoliški krogi z za\i.st|o in strahom opazovali velike vspehe hrabre ruske vojske. Taki krivi predsodki o Rusiji bo muogo Škodovali Rusoiu samim, kakor ostalim Slovanom in ovirah razvite'* ideje slovan-eka vzajemnosti (bo ve da duševne in literarne, ktr o političnem panslavizmu noben trezni slovanski politik zdaj ne misli.) Razni katoliški, zlasti nemški časopiBi so naravnost pisali, da vsuko duševno soobčenje in literarno vzajemno delovanje zapadaih katoliških Slovanov z ruskim narodom je protivno katoličanstvu, posebno ruska literatura je, po mnenji teh žurnaliatov, posebno škodljiva vsa-kej verskej moralnosti (katere se ve da ne poznajo). Slaba mnenja, razširjena po S ovau-stvu sovražnem časopisji o Rusiji, so naprav-Ijala slab vtis o tem velikanskem bratskem narodu mej zapadniini Slovani. Poljskim, Rusiji sovražnim rovarjem je nepopolna svoboda katoliškega veroizpovedanja Dopisi Stanka Vraza. (PoHloveuil A. F. Vč konja.) (Daljo.) IV. Na Ravancu v Rezijanskem dne 12. junija 1841. Dragi in ljubezni Ljudevit! Deni pred sebe krajobraz (zemljovid) Ralije ali Avstrije, ter na njem poišči Benet-sko, a na Benetskem mesto Videm (Udine). Od Vidma sledi okom in prstom vse dalje proti severo-vzhodu, tam bodeš našel na oglu mestece Resciuta (po naše Belica). Od Belice se ide vprav proti vzhodu prek jednega hriba v dolino ali (bolje rekoč) v kotel, kateri Be zove RezijanBko (ital. Val di Re-eia), kder so četiri vesi in do 3000 stanovni- kov slavjanskih, pri svojih sosedih pod ime | nom R^zijanov ali Rusov znanih. — TJže v Zagrebu čul eera od italijanskih oficirov c. kr. regimenti kralja Niederlandskega pripovedati, da bo v Fr ulsltej Rusi Slavjani. No, meneč, da to samo z neznanja slavjanskega jezika trdijo, nijsem mnogo držal do teh Rusov, ter sem jih prišteval k veji gornjih Ilirov. Pri-šedši v Kranjsko in Koroško, pripovedovali bo mi ljudje zopet ob omenjenih Rusih ter so mi rekli, naj grem tudi tja in da jih poiščem v Rezijanskem. Sedaj se je porodila v meni želja in namera, vsekako se v Rezijo podati. No, uže v Ziljskem poslovil sem se zoptt z njo nekaj zarad kratkoče časa, a nekaj zopet zarad slabega razredjenja moje prtljage (potne robe), katere veči del sem pustil v Celovcu, ter pismeno nikakor do Kloštra (Arnoldstem) dobiti nijsem mogel. No, snid&l se Blučajno v Ž a buici (Seifuitz) z rezijansko jedno rod bino, in poproBivši mater, Btarico Rezijanko, \ da mi zapoje kako koli pesmico v svojem naivnu (kar je on* tudi storila), to je zopet v meni vzbudila se od te čudovite pestne pokojna moja namera. Takoj odločim udariti črez neprijetne tzole in snežne planine, te ziutraj dan po deset ur neuiiodnetza hoda dospel sem sun v siromašno golo R*/ijo*), v sredino teh dobrih blagih ljudi), kateri nitne smatrajo kot kak čudež; kajti ne morejo razumeti, kako more človek samo s tem namenom k njim priti, da se m-hov prezirao jezik, n.ihove pe.-me in običaje uči. — Temu ima danes čet v i ti dan, kar sem prijel - m. Prvi dan bil je za me dan /.dvojenia; kajti jaz nijsem malo ne niče-ar raumel ni od pe.suij ni od njihovih medsoboih razgovorov, *) NoRezijun za vsem tem svoj sedanji zavičaj ljubi in poje: „Lipa de žela Rezia! K t »j nutar h njej sovva parsla: Na cpaše nu na snimaše", itd. plače. Podobno je bil storil tudi Abdul Ha-rrvil. pa se ne more reči, da bi bilo 8 tem turškm financam kaj posebno pomagano Dop ISI. 1k \ov<;m uicstil 2. julija. [Izv. dop.] Da nadaljujem svo,e včeranje poročilo: Ogotor in berilo spočetkom volitve sta bila nemška in slovenska; slovenščioa žalibože bda je tako siromaška in h.rbarično, da je ušesa trgala in res groza morala biti slovenskega posIu?a!c. Sramota za kranjske sinove, ka teri na sslovenskej zemlji ž;\e in domači kruh jedo, pa svoj domači jezik tako za remariti morejo! Sramota! G. Vrtačič je vložil protest proti neopra-vičenej volitvenej pravici tukajšnjega veliko-nemca g. Luserja mlajšega, kateri razen pro-vizoričnega cementiranja z 200 gll. letne plače, ni'i tih niti najmanjšega druzega prihodišča, od katerega bi kakov davek plačeval. Da slavna nemčurska volilna komisija pravičnega ugovora ne bode uslišala, o tem smo bili uze poprej popolnem preverjeni. Svetovali bi pa našim nemčurjem vsaj za druge volitve, da si bodo zmage toliko bolj gotovi, naj sprejmo v volilni imenik ne samo provizoričnega ca mentirarja, temuč vsaj vse c. kr. b.iče, ki imajo vsaj stalno službo z 300 gold. plače na leto. Ob 11. uri se je pričelo skrutiniranje; izid je uže tako znan; ali vendar omeniti je treba, da se je tu zopet pokazalo, kiko malo nekateri na svoje poštenje, na dano besedo in obljubo drže, koliko značaja imajo nekateri, ki hočejo veljati za veljavne može, pa so — .... Te može, oziroma „gospode", — Brno si dobro zapamtili — uže pride daa plačila. A tudi tista nemčurska klika znakih meščanov in trgovov naj si zapomni, da jim bodemo mi gotovo hvaležni za vse dobre nauke, katere Brno se od njih naučili, ter
  • . Zvečer ob 9 uri je naša mestna gulba svirajoČ obhod la me^to, igrali pred itano vaujem c. kr. okr. g'avarja cesarsko hmno, po mestu pa „Naprej zasttva Slive" i. d. narodne, — in potem se vrnila pred naš s cesarsko in narodno zastavo okinčani „Narodni dom," kjer so se bili vsi narodni volilci in drugi narodnjaki se svojim narodnim poslancem zbrali. Neštevilna množica je spremljala godbo in ko so vsi dospeli do „Narodnoga doma", jelo se je z nezaslišanim navdušenjem „živio" klicati, da je po VBem mestu odmevalo. Grofa Margherija je čvetero krepkih rok vzdignilo na kvišku, in ko je množica svojega naro Inega zastopnika videla, in je on množico s srčnim: „živeli narodni volilci! Živela Slovenija! Živeli vsi narodni poslanci!" pozdravil, — moramo zagotoviti, dasiravno smo uže mnogo veselih prilik doživeli, da take navdušenosti še milo. Do pozne ure Brno se v čitalniškej dvorani skupaj veselili, kjer se je napitnica za napit-n'co vrstila. Mej vsem tem časom nam je pred „Narodnim domom" svirala godba in naši vrli narodni pevci so nas bč svojim petjem razveseljevali, dokler nam je bilo vendar le treba po tako burnem dnevi iskati si počitka. — S krti&klli iici'iii 1. julija. [Izv. dopis ] Še nikoli tako ponosen nijsem bil na svojo rojstno Kranjsko deželo, kakor d» nes bravši v „Slorenskem Narodu" to zlato zmago kranjskih mest in trgov nad strupenim nem čurstvcm, tem madežem, ki do zdaj celo deželo je črnil. — A sosebno da Ljubljana, ti staro in slavno mesto in središče sedanjega Slovenstva, da si tako silovito, tako naenkrat ob tla vrgla ples-njevo tujo zalego Dežmanovo, to ti bode na veke lep Bpomin slavnega početka, dan povr nitve k svojim sinovom in hčeram, zaupanje v lastno moč! Bela Ljubljana! Denes te srčno radostjo slavi vsak zaveden avstrijsk Slovan, zlasti vsak Kranjec, posebno oni, ki od tebe daleč proč prebiva! Lepih narodnostnih činov veselil sem se kot mladenič s teboj, kot dijak gledal sem, kako si enkrat volila slovenskega župana, ali veselejSi sem denes, če tudi nijsem pri tebi |ker tvoja zmaga, ti bela Ljubljana, je moj. up, in bila je vedno že.lja^ moja in VBeh Kranj-cev-S'ovencev, ki te poznajo. Čast vam volilcem mest, trgov in^ občin, ki ste tako slavno rešili čist kranjske debele! Slava tej in Slava vam. Gorenjec ni Krasu. T K Xtltl{*ln«k 2 iul'ja [Izviren dop.] Včeraj 1. julija Re ie v tukajšnjei andnijs'-ej dvorani nenavadna slove^not vršila, pri kojej ie bi mož, ki ima sicer tuli za razširjevanje VestenekoTih idej velike zasluge, s srebrnim križcem okinčan. Ta mož je Anton KovaČič, župan najmanjše občine zatiškega okraja — Bukovce. Ob 10. dopoludne Re je zbralo mnogo gostov, Vestenekovih čestilcev, in fie nekaj manjšinskih Višnjanov. Ob ViM pr'de g. Vestenek „en grand« tenue" v dvorano, ter prične govor v — slovenskem jeziku. Po končanem govoru je Kovačiču Brebrai križec na prsa pripel, in ta je potem proBil g. okrajnega glavarja, naj se v njegovem imenu zahvali Nj. Veličanstvu cesarju za čast, katera ga je dohitela. ... — (Komentar o tem vsem moramo zarad tiskovne svobode izbrisati. Ur.) K (»or Ifekcsria 3. julija. [Izv. dop.] Veliko črnila stane volitev kmetskih občin na Goriškem, nekaterim je prouzročila tudi glavobol ; pa zadnji čas je, da se duhovi pomirijo, ter trezno mišljenje pride na površje. V le-'a namen vam, izreden dopisnik, tudi jaz pišem pričujoče pismo. Gospod Povše je imel največ privržencev mej kmetskim i volilci, tudi duhovščina Re je močno nagibala na njegovo stran, predno se je odpovedal predsednišfvu „Sloge" in „vsemu politiškemu delovanju", in pozneje v „Soči" in v pismu do g. podpredsednika „S'oge" tudi izrecno kandidaturi za državno poslanstvo. To omahovanje in odpovedovanje je Pov-šetu močno škodovalo. To je menda čutil, ter skrb in delo za se podvojil tu in tam. Da bi bil kako očitovanje ovrgel, nijsem slišal. Tedaj so nekateri njegovi najboljši prijatelji rekli: „Francd! ali je mogoče, da se boš VBega žrtvoval za narod, ko tako vneto delaš za se. France! ali si ti rea tak velikan, da boš VBa-kemu vse pridobil, kar potrebuje, kar želi? France! ti si tedaj res „jaz-ovec"? France 1 ako hočeš kaj .žrtvovati" za narod, žrtvuj to Glasovi čeBti: d, il, e, y, tj, rfj, delali so jezik, | kateri je meni udarjal na uho, kakor magjar-&ki. Drugi dan bil je uže dan nade; kajti začel sem malo razločevati besede in forme. A tretji dan bil je uže dan radosti in oddati-nenja; ker sem Bi uže pridobd ključ, kateri vodi v tajne hodnike tega čudnega alavjan-skega narečja. Jaz sem takoj odločil še dva tri dni tu prebiti ter mej tem za se vsaj kako tako gramatiko zložiti. Na kratkem hočem ti značaj tega (kakor jaz sodim) jako važnega narečja razložiti (razume se) do koliko sem do zdaj opaziti mogel. Rezijani ljubijo jako molkle glasove, kar njihovemu jeziku daje nekako (kakor sem uže rekel) magjarski značaj. — Povdarek je največ kakor v ruskem, na poslednjej Blovki. Ima Rezijansko popolni dual Bubstantiva, adjektiva, pronomina in verba. Minoli pripo-vedajoči čaB (perfectum h'storicum) v vseh oblikah in brojih. Značajni samoglasnik (katerega Dob rov sky na jednem mestu imenuje „den beweg lichen Vokal") pri Rezijanih je po največ „a", n. pr. pas, nutar, varba, hlibac, lipovac in dr., samo v nekaterih besedah čul sem tudi „o", n. pr. tarok, ohoty; a poleg tega še „y", n. pr. di/n (dan). Naš občni ilirski spremenja Be tu v „/", n. pr. lipo, d/la^j mnac, mlito. Druge čul sem tudi govoriti- Kpo, delat itd., a zopet druge po največ st^re žene: „8a, n. pr. ltr.o (:čto), poc (peti) io. dr. „0" in nutt izgovarja Be po zagorski ka kor 8 in U, n. pr/ doi, bora, poje, kđpet, kr/Vha k/Vhat. Na drugih mestih zopet, kder na ,,u' naglas pada, t^r ta „n" poslednjo Blovko čini izgovarja se/kot ,,o", n. pr. kron*), kop, won *) Kaj porao.nja beseda hlib, to sedaj uže Ke. zijan no razume, n^..r0 on imenuje hlib „krohu: N j oni okrogli italijanskr mali hleb, kateri se prodaj I navadno po krajcaru, imenujejo tu hlibac. (mesto: kruh, kup, vuu). Kranjci imaio tu voj molkli glas, na katero mesto gosp. Me-elko svoj kranjski jer devlje. ,,A" Be izgovarja v nekaterih besedah zopet kakor po zagorski, namreč kot „ou, n. pr. koj, morva, tok, (mesto: kaj, marva, tak). Ima še v Rezijanskem tudi „y", n. pr.: ty, my, tn/, p*/n, vyr itd. Da pač tudi v mno-g'h besedah čuje se y, kder ga poleg analogije Blavjanskega jezika ne bi smelo biti, n. pr.: veli se lypa (lipa), pyt (pit) in dr. Ilirski se še čisto izgovarja kot tj, n. pr. not', mor, ver, če. Tudi v drugdi nekaterih besedah se upotrebljuje, kder dolnji Iliri trdi „č" devljejo, n. pr. otre, rerd, (mesto otče, reče). „Dj" izgovarja Be, kakor j, n. pr. navo-jen, rti/en, (meBto navodjen, rodjen) itd. „GU izrekuje se kakor v češkem, malo-ruskem in jednem velikem delu gornie Ilirije I kot h, n. pr. /dom korakajo, dalječ za njim zaostajejo Ves narod je složen, bodite složni tudi vi! Naroda" mi ne bodo zamerili, ako njim ponujam kratko pismo iz, nemškega okraja, od- in Karlon v istih prostorih govorila in vo-ilce razve?el.jevala. Prvemu so celo lipniški kod njim prihaja nenavadno in nepričakovano. I pevci mej obedom zapeli. Ali mu je potem Povedati mi je tedaj pred vsem, kako pridem j bolje teknilo, tega nama zgovorljiva gospodičina do tolike drznosti. Oprostite, blaga srca! Čio-1 nij povedala. Ali bo Stremaver zmagal, tega vek poln prevelikega veselja poskakuje, vriska, I tudi nij vedela; Karlonova zmaga je neki go-leta sem ter tja — in lahko se zaleti tudi tova. O zmagi zadniega poročali sonamadru-v Deutsch Landsberg. Prijatelji naznanili so I god isto; nikakor pa ne o Stremaverju. Me-mi 30. junija t. 1. ob šestih popoludne v gra-lščan' v velikem Fioriianu bodo se še le jutri škem mestnem vrtu — bili bo Štirje, in go-1 pogovarjali, teh simpatije ima M-igg. Isto vorili so vsi naenkrat — da bo Slovenci se I sva izvedela denes tudi tu v Deutsch Lands-svojimi kandidati tudi v mestnej volilnej sku Ibergu. Shod je jutri zarano, in ko pri-pini zmagali, in vrgli tu najgrše naše Bovrage. j deva pred poludnem iz Sehvvanberga nazaj, Neizrečeno vesel tekel sem k svojemu znancu, j bo leva slišala resultat, Toda, rse to Slovence ter sem mu rekel, da hočem drugi dan prav inenj zanima. Bolje bi bilo. ko bi jim opisal zarano z vlakom odpeljati se v L'pnico. Ker je I lepe krae, katere sem prehodil. A to bi Nemec, in še tudi zmage Slovencev nij znal, nocoj slabo izpalo. Moje moči v pisanji sploh čudil se je mojej naglosti nekoliko. Toda, I bo slabe, in nocoj po devet urnem potovanji podul se je kmalu v božjo in mojo voljo, ter v velikej vročini bi ta poskus gotovo tako je obljubil, da potuje z menoj. Se ve, da sem zpal, da bi ga tudi zlo potrpežljivi čitatelji bil jaz prvi na kolodvoru, in da sem tešktga zavrnili. Morebiti drugi pot, pa orei zamere, srca pričakoval znanca. Bal sem se celo, da-- mi ostane doma, ker je vreme slabo kazalo. A prišel je še ob pravem časi, plačala svu E)oiitače Ntvitri. — (Zopetbreztaktnost uredništva zahtevane groše, in čvrsto je šlo proti I/pnici. I o f i ci j oz n e „Latbacher Ztg") Zapore-Nejevoljno bode čast.ti bralec vprašal, čemu doma smo uže pritoževali se, kako auimozcO toliko besedij denes prvega julija, tedaj en I se ureduje tukajšnja „Laib. Ztg.u, liat, ki 8 cesarskim orlom na čelu izhaja in se od ru-beženskih in ediktovskih krajcarjev ubo/.ega slovenskega kmeta živi, ne pa od nem ških abonentov. Denes zoptt tako ofiejoano ljubljansko neuičursko breztaktnost zaznamujemo. Zadnji Ual poroča v prvej notici, da sta bila v kranjskem \olikem posestvu voljena oba kandidata ustav overue stranke (iler veri V-s « i JB-trenen i>art«>i), a da sta kandidata, postavljena od narodne „frakcije"* (von der na-tionalen Iraction) ostala v manjšini. To je vendar ikaudalua provokacija v kraniske i uradnem listu, da se naša narodna „stranka" imenuje na pol p.sovalno le „fraltcija-*, ona naša stranka, ki je v celej deželi mej neodvisnimi volilci tako sijajno zmagala in zoper katero so glasovali kakor bomo jutri dokazali Bami uradniki in iz druzih dežel naseljeni tujci, kateri vsi Hkupaj so prav za prav res le frakcija in ne stranka. Kako dolgo bo dovo Ijeno g. Suppantschitschu prodajati svoj „furor teutonicusu na slovenske btroške! — (Hohenvvart) je včeraj ob polu jed-oajstih iz Ljubljane na Dunaj odpeljal se. Pred odhodom ga je pozdravil na kolodvoru centralni odbor z dr. Bleivveisom na Čelu, ki je izgovoril še enkrat željo, naj se Hohenvvart potegne za Slovence. IIoheMvart je to obetal, upanje izrazil, da bode prihodojo&t kaj boljša nego je bila preteklost in je rekel, daje izida volitev na Kranjskem vseskozi vesel. — (Iz Novega mesta) se nam je te-legriifnalo 3. julija (za zadnji list prekasno) Bledeče o občinskih tamošnjih volitvah: Zmaga v tretjem razredu občinskih volitev je naša; v drugem razredu je bilo zarad samovoljnega postopanja nemčurske komisije samo za dva glasa nam premalo. Protest smo uiožili. Narodni volilci. — (Jutri je v Šiški) ljudska veselica, katero napravi čitalnica v spodujej Šiški v slavje blagoslovljenja svoje zastave v vrtnih prostorih pri nGuzijuu. Program je: I. Bla-gOBlovljenje zastave na prostem tik čitalnice. II. Beseda: 1. Davorin Jenko: „Naprej", muški zbor. 2. Prolog. „ V Bpomin slovesnega blagoslovljenja zastave slovenske narodne čitalnice v Bpodnjej Šiški, zložil Jos. C mperman, govori gospica Adamičeva." 3. A. Nedved: „Na goro", mešani zbor. 4. B. Ipavec: „Domovini", moški zbor b tenor in bariton-samospevom. 5. B. Ipavec: „Tak si lepau, mešani zbor. 6. Hujdnh: „Jadransko morje", molki /our. 7. B. Ipavec: „Ruža", mešani zbor. 8. B Ipavec: „Večerna", moški zbor. Mej posameznimi točkami svira ljubljanska mestna godba. III. 1. Loterija s primernimi dobithi. 2. li.ix.svit-ljava in umetni ogenj. 3. Ples. Začettk slav-nosti točno ob 5. uri poj oludne. Vstopnina za neude 20 kr. Ako bi bilo vreme neugodno, preloži se slavnost na drugo nedeijo. K tej slavnosti vabi vse prijatelje narodnega napredka najuljudneje odbor. — (Roparski napad na dr. Kra vsa v Škofje j Loki) še zdaj nij popolno razjasnjen. Največ glasov se strinja v tem, da se je Kravs ob 11. po noči iz krčme v svoje stanovanje vrnil, tam v njegovem stanovanji ga je čakal ropar in ga z nečim železom lo-putnil po glavi, da se je Kravs z močno raz bito črepinjo precej neBvesten zgrudil. Ropar je potem odnesel sodnijsko kaso, v katere) je baje bilo 700 gold., in vzel pobitemu sod-n ku tudi uro in žepni denar. — Dozdaj so bajeuže pet sumnjivih ljudii zaprli, ali ne ve se menda še gotovo, ali imajo uže pravega. Več jih je gotovo bilo, ker odnesena in za gradom razbita najdena železna kasa je teška. — (C e ci 1 j an s k o društvo) ima v Četrtek 7. vel. srp. svoj občni zbor. Ob osmih bo slovesna sv. maša v stolnej cerkvi; ob desetih zborovanje v skini; ob žtinh popolu-dne obiskanje sv. rešnjtga telesa v stolnici s petjem; ob petih učnodejansk poduk o koral nem petji v Alojznci. — (V a 1 v a z o r j a) je pri Krajcu v Novem mestu izšel te dni 60. zvezčic, obsegajoč naj-staršo zgodovino kranjsko. — (Porotne sodbe) pričnejo v Celju dne 14. julija t. 1. — (Duhovenske sprememb e v La-van t i na kej škofiji.) Provizorja sta postala gg.: Vinko Plaskan v Zibiki in Andrej Pod-bosnik na Prihovi. — Prestavljeni so gg. kaplani : Fr. Zdolšek za I. v Slov. Bistrico; Jurij Vtičar za II. v Reichenburg; Jože Muha v Marenberg; Lovrenc Kramberger za II. v Šmarje, in Fr. Neudl v Videm. — Umri je g. Janez Arhč, župnik na Prihovi. — Župnija Matere Božje na Prdiovi je do 30. mal. serp. t. 1. razpisana. — (Nepoboljšljiv požigalec) Jar-nij Smodila je v Ježevcu v kozijanskem okraju užgal klet posestniku A. Dobravcu. Zločinec bil je uže enkrat zarad požiganja obsojen na 10 let v ječo. — (Ponarejen desetak) je od nekega tu <-a prejel trgovec v Malejnedelji in je bilo ponarejevanje spoznano od ljutomerske pošte. — (Hud bik) je 721etnega Stimnikarja v Dobravi pri Slovenjem Gradcu z rogmi ugrabil in usmrtil. — (Utonil) je mizarski učenec Jožef Križan v Svetinjah, ko se je neprevidno v rib niku kopal. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Ulozirje. 4. junija. Pri nas je denes voljen kandidat naredue slovenske in avstrijske stranke baron Berks jednoglasno z 72 glasovi. lCrežicc. Naš kandidat Berks je tu dobi 78, a Foregger le IG glasov. llrc'žice* Glasovi bo bili tu tako razdeljeni: iz Brežic je dobil Berks 57 glasov, Foregger le 3; iz Sevnice Berks 1 9, Foregger 3; iz Kozjega Berks 2, a Foregger 10 glasov. Torej Kozje (nemški Dr&chenburg) je nnomen et omen". Celje Tukaj dobil je Foregger 249, a Berks 48 glasov. V Rogatci Foregger 19, Berks 26. V Konjicah Foregger 10, Berks 26. V Šoštanj i Foregger 11, Berks 11. Skupaj: Foregger 305, Berks 261. Lfatnlca uredništva. Pisatelj prvega Članka „Rusija in Knn-, I'., naj se pri nas osobno ali pismeno oglasi, reap. adreso naznani, v svojem osebnem interesu. ■TBsjcsa* 3. julija: < i NPotint Pelatek iz Dunaja. — Pollak, Schneidor iz Dun;'>■> gld. 05 kr. . b8 m 60 _ 9 30 n 50 • . bl9 n — i, 90 n — m n n 22 m n 49 m n — ■ Adolf Eberl, zaloga oljnatih barv, laka in firneža, v I^jvil>ljn,iii, naMarijnem trgu, poleg frančiškanskega mostu. Todno moč, 15—20 konjskih močij silno, blizu katere železnice na Kranjskem, želi so kupiti. Ponudbe vpošljojo naj se z naslovom : „Vodnu moč" administraciji »Slovenskega Naroda". (296—3) I Torej Celje, kjer imajo uradniki nad 100 glasov in odločujejo, majoriziralo je vsa druga južno-štajerska slovenska mesta in trge, ter volilo Nemca Foreggerja. Zdaj še! Dalje je došel sledeči telegram: I i|>in r 334, dr. Magg (ud „fortschrittskeu strauke) pa 336 glasov. Ponedeljek je ožja volitev. (Torej pri prvej volitvi je minister Stremavr padel! To nas Slovence prav veseli. Bog daj, da bi še v ponedeljek. Ur.) SV* V teku 30 let potrjeno. Anaterinina voda za usta po «T. Gr. Popp*ii| c. kr. dvorni zdravnik za zobe na ttiiriu.ii, Statlt, liognergasse 2. Boljša od vseb druzih usmili vod kot pre-servativ zoper zobne in usme bolezni, da ne gnjijo in so ne majejo zobje, ima piijeten dub in okus, krepi zobno meso, ter Je izvrstno sredstvo za Čiščenje zdb. fl^"" Da ni to priljubljeno, neutrpljivo pripravo morejo preskrbeti vsi krogi, so se vpeljale Bteklcnice različnih velikostij, namreč: velika Bteklenica po 1 gld. 40 kr., srednja po 1 gld., mala po 50 kr. Anaterinina pasta za zobe, za snaženje in obvarovanje zob, za odstranjenje slabega duha in kamena na zobeh. Cena steklenej puški 1 gld. 22 kr. Popp-ova aromatična pasta za zobe, najuvratnuje sredstvo za gojenje in obvarovanje notranjih ust in zob. Cena za kos 35 kr. Rastlinski zobni prah, čisti zube, odpravlja zobni kamen, in površje zob so bolj in bolj boli. Škatljica velja 63 kr. Popp-ova plomba za zobe, a katero si more vsakdo sam napolniti votle zobe. (,37—6) Aromatično mediciniČiio milo iz zelišč za olepšanje in oboljšanje polti, in skušana zoper vse nočistoto na polti; v zapečatenih izvirnih zavojčekih a 30 kr. V blagovoljni pozor! V zavarstvo proti ponarejanji se p. n. občinstvo opozoruje, da jo na vratu vsake steklenice anatcrluiuv utttne vode brani-beno mamenje (firina llvgea In anatori-nini izdelki) kakor je pri vsakej steklenici tudi v nanj i zavitek, na katerem je dobro vidljiv VOuen tisk, državni orel in tirma. Zalogo imajo v X^ jut>l jmii, vse lekarno kakor tudi gg. Ant. Krisper, Ud. Maltr, J. Karinger, F. M. Šchntitt, V, J'etričič, L, 1'ir-kar, J\ Lastnik, Terček in Nehrepj v Postojni: J. Kupfvmchntidt ; v Ž k o f j e j Loki: C. Fabianif v K o č e v j i: J. Broun*; na Krškem: 1<\ BOmchttf v Idriji:«/. Warta} v K r a n j i: K. Šavnfkf v Litiji: Miihlumzel, lekar; v Metliki: Mattoj>ri nasleditiki; v Novem mestu: D. liizzoli in J. Btrgtnann; v Radovljici: A. lioblek; v Kamniku: J. Močnik; v 0 r n o m 1 j i: J. lilazek; v Vipavi: A* Deperis. Izdaten m urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne4*.