Nadaljevanje tradicij Prve slovenske proletarske udarne brigade Tone Tomšič
Enota časti in ponosa
Slavna je bojna pot Prve slovenske prole-tarske udarne brigade »Toneta Tomšiča«. Že njeno ime pove, da je bila to naša prva usta-novljena brigada in da je s poimenovanjem po predanem revolucionarju samo šp bolj poudar-jeno njeno revolucionarno poslanstvo in da so njeni cilji v idealih, za katere se je Tone Tomšič tako neustrašno boril.
2e dan po. smrto Toneta Tomšiča je glavni-štab slovenskih parlizanskih čet izdal odredbo o ustanovitvi Prvega udarriega totaljona To-neta Tomšiča. 1§. julija 1942 pa je hHa v vasi Ctesta na Kočevsičem dokončno formirana I. pfoletarska udarna brlgada Tone Tomšič. Ta foiigada si je hitro pridobila sloves politično in vojaško izrediy> močne enote, kot tako so jo cenili "tudi sovražniki. Ena glavnih lastriosti tomšičevcev je bila, da so se znali tudi v najhujših časih pošaliti in ustvariti vedro raz-položenje. To je vedno dvignilo borbeno mora-lo, ustvarjalo je med borci tsvariške odnose. Kot vse partizanske enote, so tudi tomšičevci imeli izvrstne stike z ljudstvom. Ljudje so jih cenili in jih imeli r-adi, kaj kmalu so o njih tudi peli. Tomšičeva forigada je šla skoži naj-' hujše' boje v Sioveniji, borili pa so se tudi na HrvaŠkem. V roški ofenzivi so prebili obr-oč i'n postavili na laž ssvražnikovo propagando, češ da so partizanske čete uničene. Skupaj s ,hrvaškimi se je Tomšičeva Brigada borila v okolici Bukovice v začetko 1943, nato pa je skupaj z vsemi slovenskimi partizanskimi bri-gadami preplavila Suho krajino. SodeloVala^e-v znameniti bilki v Jelenovem žlebu, kjer so dosegli pomembno zmago in ustavili italijan-' sko protiofenaivo. 2. julija 1943 je Tomšičeva brigada postala sestavni del 14. divizije. Za tomšičevce ni bilo počitk.a. "NjRiova pot je vo-dila iz bitke v bitko, iz zmage v zmago, vse do nraja 1945, ko so razbili 104. lovsko divizijo. Sliriletne boje so zaključili z razbijanjem usla-šev, ki so se skozi Mežiško dolino želeli p*e-biti v Avstrifo.
'- Proslavljeno ime biigade je enota obdržala : tudi -v mirnem času in ga nosi še sedaj po šti-ridesetih letih od ustanovitve. Skozi njene vr-ste se je v svobodi zvrstilo sedemintrideset generačij mladih vojakov. Na tiscJče fantov iz vseh delov Jugoslavije je s pon»sora v njej odsjužilo kadrovski rok in prevzelo svetla iz-ročila svojih predhodnikov. O tem, kako enota nadaljuje inprenaša tradicije nekdanje briga-de, smo lahko zvedeli in videli v vojašnicr »Borisa Kidriča« v Ljubljani. V razgovoru s po-veljnikom enote Jovom Uaelcem. jn sekretar-jem komiteja ZK enote, Slobodanom Lukičem, smo bili seznanjeni, da enota vzdržuje red.nc-stike z brigadnim odborom preživelih boreev brigade. in da jim ja ta v, veliko pomoč pri ohranjanju njenih tradicij.
Mladi vojaki so že ob n-astopu služenja vo-jaškega roka ob vojaških svečanostih sezna-njeni s. 'tradicijo enote, njenimi nalogami in ci-lji. Ob tej priložnosti j'ih seznanijo.z njenimi odlikovaiiji in razvijejo 'brigadno bojno zasta-vo. Pred svečano zaprisego imajo običaj, da starešine v pogovoru setnanijo mlade vojake, kdaj je bila brigada ustanovljena, o političnih in vojnih 3;aemerah ob ustaHovitri, e njeno borbena potjo in njenimi pc/membnejšimi bit-kami, vse to pa povežejo z egledpm spominslse. sobe, v kateri hranijo zgočiovmske dokumente, Iist5ne o pohvalah in odlikovanjih, odlikova-nja, predmete in primerke orožja. Posebno ob-sežno in bogato ge fptografsko gradivo, razstav-ljeao y izložbenth panbjffi. Tovariš Lukič je s poaosom p'evedal, da je oblikovanje in celotna teknična izvedba ureditve spominske sobe de-]o samih vojakov in starešin ob svetovanju r preživelih bprpev.
»Prenašanje tradicij brigade je sestavni del našega programa politične vzgoje, ki je zlasti poudarjeno pred proslavami obletnic brigade. V tem času se vrstijo predavanja vojaških sta-rešin, pogoveri z naarodnimi heroji in pvrežive-limi borci. Pogosto nas obiščejo Stane Seraič-Daki, Jože Boldan-Silni, Albina Mali, Viktor Cvelbar, Ivaa LokoSek-Jan in drugi«, je pri-povedoval tovatiš Lukič, dopolnil pa ga je po-veljiHk Uzelac:
»Za razvoj vojaške dn politiene zavesjti je ¦pri mladih vojakih' zelo pomertibno, da n« po-ljuden in nepdsreden način zvedo, kakšna in katera so toila ti.sta dsjanja borcev, za katera so bili kasneje prpglašeni za riarodne heroje. Ppvedati moram, da so ta prippvedovanja-za vpjake zelo zanimiva in da so takšni ppgovpri zanje vsakpkrat dpživetje.« V velikp čast in ppnps je enoti eestitka Vrhpvnega komandanta oborpženih sil SFRJ Jpsipa Brpza-Tita pb 35-letnici   ustanpvitve  brigade,   v   kateri- j'e   med
TONE TOMŠIČ - SIMBOL SLOVENSKEGA NARODNO-OSVOBODILNEGA BOJA
Enota nosi ime po legendamem na-rodnera heroju Tonetu Tomšiču. Vse nje-govo kratko življsnje je bilo prežeto z revolueionarnim delom. Leta 1928 je z osemnajstimi leti postal član SKGJ, leta 1930 pa član KPJ. Vsepovsod, kjer je de-lal, je širil revolucionarni sanos in živ-ljenjski optimizem. Zaradi njegovega komunističnega delovanja (obnavljal je partijske organizacije) so ga večkrat pri-jeli in zaprli. Leta 1932 so ga pred so-diščem za zaščito države obsodili »a 13 mesecev zapora; prestajal ga je v kaz-nilnici v Sremski Mitrovici. Tudi tu je nadaljeval partijsko delo, njegov prispe-vek k formiranju enotuega koleftjva po-litičnih zaporaikov je bil izredno veiik. Tone Tomšič je bil aktiven tiidi v štu-dentskem naprednem gibanju (študiral je pravo), raradi Cesar je bil leta 1934 ne-preklicno izključen z ljubljanske univer-ze. Leta 1935 je bil ponovmo zaprt v Sremski Mitrovici, tokrat za 2 leti in pol.
Kot eden najsposobnejših in najbolj agilnih slovenskih komunistov je Tone Tomšič že zelo zgodaj sp^oznal potrebo po povezovanju vseh naprednih sil. Tako je svoje delo usmeril v razvoj sloven-skega narodno-frontovskega gibanja. Le-ta 1938 je postal organizacijsEi sekretr.r CK KPS, kar je osfal do svoje smrtl. Vse svoje delo je poslej josvetil krepitvi partijske tehnike. Prevzemal je tudl po-membne naloge, ki mu jih je zaupal CK KPJ.
Tone Tomšič se je v času okupacije takoj lotil organiziranjfe vstaje v Sl'ove-niji. Deloval je globoko v ilegali, kljub temu pa so ga agenti gestapa odkrili in ga skupaj z ženo Vido aretirali 20. de-cembra 1941. Ker so vedeli, koga imajo v rokah, so (Ja zverirtsko mučili, kar pa je Tone Tomšič junaško vzdržal.'
Zal s« vsi napori €K KPS in V0S, cte ^•Tomsica osvobo&ili, ostali br,ez uspe-ha. 16. maja 1942 ga je vojrib sodišče ob-sbdilo. na smrt. Obsodbo so izvršili 21. maja v zloglasni Gramozni jaini.
S svoj« smrl^o je posinl T«ne Tom-šič slmbol slovenskega narodnbosvobo-dilnega boja. Za uarpdnega heroja so ga proglasill 25.- oKtobra 19^3. leta.
drugim zapisanp: Prva slpvenska proletarska b'rigada Tpne Tpmšič je delpvala v težkih in zaptetnih vpjnth ppgpjih. V številnih bitkah, ki. jih je brigada v;odila proti ak.upatorju in do-mačim izdajalcem', sp njeni borci in starešine ppkazali izrednp hrabrpst, odpprnpst in vzdržlji-vpst. Ppmemben pri^pevek je brigada prispe-vala k razvijanju bratst^a in enptnpsti, kre-pitvi in šlrjenju narpdnpdsvobpdilnega gibanja • v v,seh fcrajih, v katetih je v teku svoje dplge bpjne poli delpvala in se zadrževala. Bila je v pravem smislu tudi kadrpvska, ker so številni kadri iz te brigade Pdhajali na doKnosti v drnge slpVenske brigade.
Nauki iz naše osvofopdilne vpjne sp -dragp-ceni tudi za danaSnje napore, ki jih vlagamp v krepitev obprpženifi sil in pbrambne spospb-npsti naše sampupravnc spcialistične stupno-sti.
Enpta vsakp letp zelp slovesno proslavlja brigadnp obletnicp. Vsakokrat prirede športna tekmovanja, kult»rne. programe in se skupaj z ostalpjnladinp udeležujejp pohpdpv po ppteh XIV. divizije. Na predvečer obletnice izdajajo' In berejp ukaze p pohvalah in nagradah, na-gradnih dppustih, o podelilvi znaka primerne-ga vpjaka. Takrat se visjaki fptpgrafirajp ob brijadni zastavi in s pježivelimi borci. Letps bodo ppdeijevali tudi knjigp avtorja ppdppl-kpvnika Lea Kprelca »Tpmšičevci«. Z ©dbprpm brigade se je kpraanda enote dpgpvorila, da bo letPs psrednja proslava v počast>itev 40-Iet- . nice ustanpvitve brigade 16. julija v Titovem Velenju. Vpjaki bpdp pred tem obiskali Gfa-mpznp jamp., kraj smrti Tpneta Tpmšiča, Tiiuzej revplucije in nekdanje mprišče na Sv. Urhu, vsakpkrat pa bp tudi ura zgpdevine.
. Pred kpncem pbiska smo ppveljnika Jpva Uzelca ppvpiašali še, kakp se počuti na polp-žaju   kpmandanta tako  prpslaVljene  enpte.
»Poleg rednih flplžnpsli in pbveznosti na tem ppležaju je zame pbveznpst povezovanja' in prenašanja tradicij te sla\4ne brigade ppseb-no velika čast, zSgptovp pa jg čast iudi isa vsa-kega vPjaka, da sJuži-vpjaški rpk v tej enpti. Lame je tudi Msalca srečanje z nekdafrjimi kp-mandanti in političnimi kpmisarji v čast in pp-nps, da lahkp izmenjam izkušnje, ki sp še kakp koristoe tadi sedaj v mirnem čaia. Na-čin vpdenja ki taktike boja ^lpvek lahkp mno-go lažje sppena v asebnem razgovoru kol iz spoiiinskih ftnjig. Zavedam se, da sp inoje Pb-veznost'i na iem polpžaju tojlkp večje, ker sera poveljnik proslavljene irigaae. Ijjen slpves bp-mp stfecešine ih ^ipjaki, aajbolje opravičili s krepitvijp bpjtie pripravijempsti, nipralnppoli-tičnp a^ptnpstjp in z nen&hnim .vojap strobpv-nim izpopolnjevanjem.«
• Njegpve odločne Vbesede ^p ieevemele v jiamstvo, da bpdp «vetla izitJčila prve sloyeu-ske bjšgade prenašali tudi naprej — z genera-cije na gfeneracijp.              .              Ivo Osolnik