»t 98. sredo dne 21. novembra 1906. hala dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto 11 uri predpoldne ter stane po poŠti prejemana 05.GoricinadompoBTljaiM! * ,te . . .13 K 20 v, ali gld. 6-60 Vm1 "i.... 6 .60 >, , 3-30 Sit:::.....»>>»> . .^ Posamične Številke stanejo 10 yu>H . S O CA" i™* ransVsinie izreOle,prHo"ge:'X3b^6'* letu Kažipot po Goriikem in GradišCanskem" in Tafipot po IjuMjani in kranjskih mestih", dalje dva- , t v letu „Vozni red železnic, parnikov in poštnih • ^a" ter mesečno prilogo „Sl0VensW Tehnik". lT Naročnino sprejema Hpravništvo v Gosposki ulici 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni; a* Gateščefc. ¦a naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. flclasi itt poslanice se računijo po Petit-vrstah če "askano I-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka ?rst3. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru, — J. fteklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za hlifco in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXVI. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gospoi i ulici št. 7 v Gorici vi. nad tr. Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravniš t v d se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. * Naročnino in oglase je plačati 1qo„ Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredn-ištvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo lo upravnistvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek iu stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah iu teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski" ulr, Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališčuJos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, 1. Hovaiiski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu dolla Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Dr. A. Gregorčič, (nesreča goriških Slovencev. [ Piše —n— I IL Talenti za zdražbarstvo ga niso oddaljevati le od dela strogo narodnostnega značaja, ampak tudi od dela na gospodarskem polju. Kaj pa smo imeli? Malo več kot nič. Ljudska posojilnica v Gorici se je le počasi razvijala; toliko, da je bila tu. Gregorčič se je bore 'malo menil za posojilnico, saj duhovski denarni zavod je bil »Mont«, je in ostane. Ko se je snovala >Trgovsko-obrtna zadruga«,zaman išče§ Gregorčiča zraven, kakor se tudi ni menil, ko jje bila ustanovljena, in sploh ne za ni-^kako zadrugo; pri takem trudapolnem delu, kakor je bilo n. pr. z Mizarsko zadrugo v Solkanu, ni prijalo strastnemu možu. Kar smo dosegli v teh pogledih, jo delo drugih gospodov, ki se znajo oprijeti kake reči ter jo tudi izvesti. Gospodarsko polje, to mu je španska vas; glede trgovine in obrti se je bil pospel mož takrat, ko so se jeli Slovenci na Goriškem prvič resneje zanimati za trgovsko-obrtno zbornico, do gorostasne trditve, da Slovenci nimamo v tej zbornici ničesar iskati! Poglejmo na šolsko polje. To je tisto, s katerega se poje dr. Gregorčiču toliko hvale in slave, pa nezaslužene! Gregorčič dela za »Šolski Dom« šele od leta 1899., od časa razkola, ko so klerikalci uzurpirali »Š. Dom«. Poprej je bilo lahko. Drugi so mu nabirali denar, agi tirali, hodili okoli ljudi j, delali načrte, se trudili in pehali za šolsko družbo ter tudi dosegli uspehe, s katerimi pa se je okošatii zopet »voditelj« dr. Gregorčič. On je sedel na mehkem doma, drugi so pritiskali kljuke, se žrtvovali v svojo škodo z zamudo časa; ko pa je bil napočil čas, .71 da se postavi primerno poslopje, mu je padel pogum na konec črne suknje; če bi bilo šlo po njegovem, bi imeli v Križni ulici na mestu sedanjega poslopja — kumik. Vsi tisti pevci Gregorčičeve slave na šolskem polju naj nam z a pojej o rajši pesem o škodi, katera je od leta 1899. dosedaj že zadela mestne Slovence, ker se »Š, dom« ne more razvijati tako, da bi popolnoma zadoščal svojim nalogam. Razvijati pa se ne more prav radi tega ne, ker je v Gregorčičevih rokah, namesto da bi bil last naroda! Škoda, ki nastaja vsled Gregorčičeve trme, je velika pa bo še večja; bili so časi, ko se je bilo že resno bati za obstoj >Š. D.«, in da niso priskočili možje naprednega mišljenja na pomoč, bi bil sam dr. Gregorčič pokopal »Š. Dom«. Tako rado se zatrjuje, kako je mož delaven na Šolskem polju. Ljudje pri tem sodijo pač preveč površno. Boj za slovensko mestno šolo v Gorici kaže napake tudi na slovenski strani. Upoštevamo pa, da je bil ta boj izredno hud. Huda stran seveda se ne tiče dr. Gregorčiča. Kakorhitro pa je z razkolom proglasil dr. Gregorčič tudi šolsko polje za svoje in je bil slep in gluh za vsako skupno delovanje v občih naših najvitainiših vprašanjih, je padlo Šolsko vprašanje pod mizo in dr. Gregorčič je cebnil s svojo posvečeno nogo to vprašanje med staro šaro. Niti koraka več, niti besede več. Svojega nekdanjega stavca MaruŠiča je bil poslal še enkrat na magistrat s Šolskim vprašanjem, potem pa je utihnilo vse. Brile so pač hude sape, velike vetrove je bil vzbudil dr. Gregorčič, spo-korjeni grešni!" t po naši deželi, bil je ves v svojem elementu. Strast je segla zopet do najvišje potence, in redil se je od Člankov najpodlejše vsebine in od ovadeb, kjer se zrcali njegova duša in srce. — Oklenil pa se je z vso svojo silo »Š. J^oma«, dobro vedoč, da ga more izkoristiti kar najbolje v svoje politične namene. Slavopevci, pojte mu naprej! Kancelparagraf. Kakorhitro se je bilo začelo razpravljati o splošni in jednaki volilni pravici, se je zahtevalo od napredne strani na Kranjskem in na Goriškem uvedbo kancelparagrafa. Po takem paragrafu bi bilo zabranjeno politikujočim duhovnikom za časa volitev zlorabiti vero iu cerkev v politično namene. V našem deželnem zborn so se takrat takoj zrepenčili klerikalci ter kar na kratko zatrjevali, da ni res, da bi se vera in cerkev zlorabljala v politične namene, Laški liberalci so bili tako liberalni, da so se udali slovenskim klerikalcem, in kancelparagraf ni bil sprejet. Zato pa bodo ti laški liberalci pošteno tepeni pri bližnjih držav-nozborskih volitvah, /a kancelparagraf so se zavzemalo tudi razne nnpredne stranke v drugih narodih iu socijalni demokratje. Umevno, da je moralo priti tudi v odseku za volilno reformo do govora o kancelpa-ragraiu. Slovenski državni poslanec dr. Ferjan-čič je stavil predlog, ki Sb glasi tako-le: »Duhovnik ali kak drugi verski služabnik, ki napoveduje ustno ali pismeno cerkvene kazni za časa javnih volitev z namenom, vplivati avolilca, da bi ne volil ali v o lil v nj ego vem smislu, ki uporabi ja duho vne grožnje ali sploh zlorablja cerkveno avtoriteto, je kriv prestopka in se kaznuje z zaporom od enega tedna do 3 mesecev, oziroma z globo od 5 0 —1000 K." Klerikalci so zagnali velik krik. Tisti ljudje, ki so poprej tako slovesno zatrjevali, da je laž, da se zlorabljata vera in cerkev v politične svrhe, so se uprli z vso silo — kan-celparagraiu, kakor imenujejo Ferjančičev predlog. Če bi v resnici ne obstojala taka zloraba, potem bi bili morali reči, da naj se le sprejme kancelparagraf; saj bi jih nič ne zadeval. S krikom pa so potrdili obstoj zlorabe vere in cerkve v politične svrhe, izjavili, da tako zlorabo naravnost potrebujejo v svoje namene ob volitvah. Zagrozili so celo, da strmoglavijo vso volilno reformo, ako se sprejme kancelparagraf I Tisti navidezni svobodomisleci med drugimi narodi so začeli odjenjavati pod pritiskom klerikalcev, in celo socijalni demokratje, ki so popisali že cele folijante za kancelparagraf, so kar nakrat spremenili barvo, in junak Adler je glasoval v pododsekp proti kaneel-paragrafu. Tako strahujejo klerikalci poslance slavnega avstrijskega državnega zbora. Socijalni demokratje so dosegli v ^ododseku, da je bil odklonjen predlog, da je boj-kotiranje obrtnikov kaznivo dejanje. Ker bodo torej smeli pri volitvah bojkotirati vsakega trgovca, podjetnika ali obrtnika, je glasoval proti knncelparagrafu njihov glavar dr. Adler. V pododseku imnjo svobodomiselno stranke večino, vendar je propadel kancelparagraf, ker svodomiselnost raznih Nemcev in Čehov ni vredna piškavega oreha. Za kancelparagraf so glasovali le Ferjančič, češki narodni socijalec Choc in Stein. Pritiskala je tudi vlada, zlasti se je postavil proti kancel-paragrafu tudi justični minister Klein. Med najbolj glasnimi proti kancelpara-grafu so bili seveda slovenski klerikalci. To so vpili, kakor bi se jim bilo stopalo na kurja očesa! »Slovenec" je lagal celo, da bi trpelo obmejno slovenstvo, ako bi se prepovedala zloraba vere in cerkve v politične namene. Šusteršičev »lepi klub" ali »Slovanska zveza" je šel z velikim ognjem v boj proti kancelparagrafu. Dalmatinski junak dr. Zaf-fron pod komando dr. Žlindre je podal v pododseku v imenu »Slovanske zveze" tako-le izjavo: nTakozvanemu kancelparagrafu nasprotujem načeloma, ker bi se ustvaril po njem zakon proti posamnim stanovom. Odklanjam gaj ker nasprotuje resničnim načelom svobode in enakosti. Ne glede nato, da posegajo ti predlogi na skrajno kočljivo polje vesti in napadajo to polje v sedanjem tre- Tartarin iz Tarascona. »Na Francoskem je vse nekoliko taraseonsko.« Hapisal aiphonse Daudet; — preoel 3. Hacin. (Dalje.) t bogi Tartarin! Vsega tega ne dela za se> ampak upa, da s temi varnostnimi pripravami in nežno pazljivostjo potolaži jezo Tar-tarina-Saneha, ki izza onega trenotka, ko je D» sklenjen odhod, ne miruje niti podnevi, »iti ponoči. xnr. Odhod. Končno napoči slavnostni dan, veliki dan. Izza prvega jutranjega svitanja je na "ogah ves Tarascon ter se gnete na Ayi:gnon-*i cesti in okoli male hiše z baobabom. Ljudje so na oknih, na strehah, na Irevju. Uhonski mornarji, dninarji, pouličniki, meščani, delavke iz perilnice in tattetne to-Wne, klub, kratko rečeno celo mesto. Poleg teh.so tukaj tudi ljudje iz Deaucaira, zeleni-tt«rji iz predmestij, karete z velikimi strehami, »»-»Carji, sedeči na svojih lepih mulah, okrajnih s trakovi, kraguljčki, pentljami in zvončki, ln tu5a8twa celo kaka lepa deklica iz Arlesa 1 modrim ^komokoli glave: te so prijezdile s svojimi ljubčki na majhnih sivih camargu-skih konjih. Vsa ta množica se gnjete in preriva pred vrati Tartarina, tega dobrega Tartarina, ki je odhajal med ,'Iurke' pobijat leve. Alžir, Afrika, Grčija, Perzija, Turčija, Mezopotamija, vse to tvori za Tarasconce samo eno veliko, zelo nedoločno, skoro mitologično deželo, in to imenujejo Turčijo... Sredi te gnječe prihajajo in odhajajo lovci čepic, ponosni na slavo svojega mojstra. Pred hišo z baobabom stoje dvoja velika kola. Zdajpazdaj se odpre vrata, in videti je nekaj oseb, ki se resno izprehajajo po malem vrtu. Nekaj ljudij prinaša zaboje, kovčege in vreče ter jih nalaga na kola. Pri vsakem novem koliju v množici za-šumi. Glasno si imenujejo vse predmete. »To je Šotor"... „To so konserve"... »Lekarna*... »Zaboja z orožjem". In lovci čepic dajejo pojasnila. Okoli desete ure nastane med množico naenkrat živahno gibanje. Vrtna vrata se hitro zasučejo v svojih tečajih. »To je on!... To je on!" kriče. Da, to je on. »Ko se prikaže na pragu, se začujetaiz gnječe dva vsklika začudenja: »To je Turek!"... »Očali ima!" Tartarin iz Tarascona, odhajajo v, Alžir, je res mislil, da se mora obleči v alžirsko obleko. Široke hlače iz belega platna, majhen, tesno se prilegajoč jopič s kovinskimi gumbi, dva čevlja širok pas okoli trebuha, gol vrat, čelo obrito, na glavi velikanski fes!... Poleg tega ima dve težki puški, na vsaki rami eno, za pasom velik lovski nož, na trebuhu taško za natrone, ob boku samokres, zibajoč se v svoji usnjati torbi. To je vse... . Ah, oprostite! Pozabi! sem na očali, na par,velikanskih modrih očalij, ki zelo primerno blaže vse ono, kar je na prikazni našega junaka nekoliko predivje. »Živel Tartarin!... Živel Tartarin !tt začne klicati ljudstvo. Veliki mož se smehlja, toda ne pozdravlja, ker mu to, branita puški. Sicer pa tudi ve, kaj si ima misliti o ljudski naklonjenosti ; in morda v dnu svoje duše celo preklinja svoje strašne rojake, ki so ga prisilili, da odpotuje, da zapusti svojo prijazno hišico z belimi zidovi in zelenimi zastori... Toda na zunaj tega ni opaziti. Miren in ponosen, dasi nekoliko bled, stopi na cesto, pogleda na svoja kola in, vide* da je vse v redu, krene živahno po cesti proti kolodvoru, ne da bi se le enkrat obrnil in ozrl na hišo z baobabom. Za njim koraka vrli poveljnik Bravida, bivši stotnik preskrbovai-nega zbora, predsednik Ladeveze, nato puškar Costecalde in vsi lovci čepic, nato kola, nato ljudstvo, Pred kolodvorom ga .pričakuje postaje-vodja, — star Afričan iz leta 1830., ki mu večkrat zaporedoma iskreno stisne roko. Ekspresni vlak iz Parisa v Marseille še ni dospel. Tartarin in njegovo ožje spremstvo vstopijo v čakalnico. Da bi preprečil vsako možno nepriliko, da postajevodja za njimi zapreti mrežasta vrata. Četrt ure se sprehaja Tartarin med lovci čepic gori in doli po Čakalnici. Govori jim o svojem potovanju, o svojem lovu, obljubhaje, da jim pošlje kože ubitih zverij. In v biljež-nico se mu zapisujejo za kože kakor na balu za ples. Miren in ljubezniv kakor Sokrat, predno je pil strup, ima neustrašni Tarasconec za vsakega besedico, za celi svet prijazen smehljaj. Govori priprosto in ljubeznivo; človek bi rekel, da hoče zapustiti sočutje in blage spomine. Ko slišijo lovci čepic svojega mojstra govoriti tako, se jim vsem prikažejo solze v očeh, in nekaterim se celo vzbudi slaba vest, kakor na primer predsedniku Ladevezu in lekarnarju Bezuquetu. Spremstvo joka v kotih. Od zunaj gleda skozi omrežje ljudstvo in kliče: »Živel Tartarin !B Končno se oglasi zvonec. Težko drdra-nje in kričeč piskstrešeta vzdub pod oboki... V voz! V voz! I— pa ni beseda božja. Zatorej ni treba poslušati tega — ven iz cerkve. Naj pridigujejo praznim stenam o volitvah. Županstva so I poklicana upreti setemu divjanju po cerkvah. Župan in par slarašin naj gre k politikujočemu duhovniku, ki razbija po cerkvi ter žali one, ki nočejo ž njim voliti, pa naj mu povedo, da v cerkvi, ki je last domačinov, se ima moliti in razlagati besedo božijo, ne pa da tam duhovnik vleče čez zobe poštene ljudi ter agitira zase. Kakor duhovnik ne uboga — naj bo sam v cerkvi! Apelujemo na županstva in na vse razsodne ljudi po deželi, da se ravnajo po tem navodilu, katero naj se raztegne tudi na izven-cerkveno hujskanje in zlorabljenje vere. Kakor začne zlorabljati vero in cerkev v politične svrhe — naženite ga proč! To bodi naš dolnlčrkaMetparagfaf! Legina šola v Neblem, (Dopis iz rodoljubnih krogov m>, slo vensko - italjartski jezikovni meji.) Slovenski javnosti so že večinoma znane podrobnosti o zloglasni Legini šoli v Neblem v Brdih. Šola stoji med izključno slovenskim prebivalstvom ter menda ni treba zopet praviti, kak namen ima. Kadi te šole se je vršil pred tremi leti na Križadi sijajen javni protestni shod, na kojem je pokojni slovenski župnik Andrej Gergolet v krepkem, jedernatem govoru naslikal nevarnosti Legine šole za slovensko deco, isozivljaje ljudstvo, da naj se ne pusti omaniti od vabil naših narodnih nasprotnikov, in naj ne pošilja svojih otrok v laško potuj-čevalnico. Na tem shodu je bila ob glasnem navdušenju zbranega ljudstva enoglasno sprejeta resolucija, v kateri se smatra Legino šolo v Neblem kot popolnoma nepotrebno ter kot zavod, ki daje po7od žaljen ju in hujskanju slovenskega prebivalstva; poživljalo se je vlado, da stori radi tega šolo zapreti. Naše stališče napram Legini šoli je torej jasno označeno v omenjeni resoluciji; kdor bi se od tega stališča le za ped odmaknil, smatrati ga je rušiteljem narodne discipline in izdajalcem narodne stvari. Ljudstvo, bivajoče v okolici Legine šole, se tudi vstrajno drži narodnega stališča ter noče pošiljati svoje dece v to šolo. Izjemo dela le neki prodanec, ki pa vživa radi svoje neznačajnosti splošno zaničevanje. Če se večina priprostega ljudstva zaveda svoje narodne dolžnosti ter pri vsaki priliki protestira proti obstoju Legine šole, smemo to tembolj pričakovati od oseb, ki imajo med ljudstvom upliv ter hočejo biti njega voditelji. Sveta dolžnost je vsakega rodoljuba, da ljudstvo podučuje in utrjuje v narodni dolžnosti posebno o stališču do Legine šole. Tu pa pridemo do žalostnega pojava v našem boju proti Legini šoli. Prihaja nam na uho vest, radi katere, ko smo jo slišali,, smo se morali osupljeni in presene- čeni prijemati za glavo ter se nehote vprašati, ali smo res že tako daleč zašli V Širi se namreč novica, da ponuja Laga šlorenskemu župniku Andreju Uršiču za podučevanje ve-ronauka v svoji šoli v Neblem 600 kron na leto. Vsakdo bi pričakoval, da župnik kar odločno zavrne to ponudbo, a slišati moramo, da se je spustil radi tega z Lego v pogajanje. Ponujane kronce so menda župnika tako preslepile ter mu zatrle vsak naroden čut. — Pokojnemu župniku Gergoletu je Lega tudi stavila ravno tako ponudbo, rodoljubni mož pa je to odločno odkionil. Kaj takega pričakujemo tudi od sedanjega župnika, če hoče veljati kot slovenski katoliški duhovnik. Župnik pa je izustil neke izjave, ki so Teleznačilne. Nekje je rekel, da čaka škofovega dovoljenja za vsprejem ve-ronauka v Legini šoli, spet drugje pa seje izustil, da mu škof ukazuje sprejeti ponudbo Lege, a on da se temu protivi. Nočemo jea sedaj razmotrivati resničnosti teh izjav, apelujemo pa na župnikovo narodno Čast, da se drži stališča, označenega v že zgoraj omenjeni resoluciji. Vsprejem veronauka v Legini šoli bi pomenjal, da župnik pripo-znava obstoj omenjene šole, kar je odločno v nasprotju resolucije. Že sama župnikova neodločnost v tem oziru mora slabo vplivati na manj zavedne ljudi, kateri lahko omagajo v svoji narodni vstrajnosti, videč vzgled svojega dušnega pastirja. Večina ljudstva je radi župnikovega neodločnega postopanja do skrajnosti ogorčena. Če se ubogi kmet, ki se mora v potu svojega obraza truditi za vsakdanji kruh, ne pusti omamiti po Leginih darovih ter noče postati izdajalec svoje narodnosti, smemo go-gotovo zaklicati, da bi nobena cena na svetu ne smela preslepiti slovenskega duhovnika, ki noče. da bi mu veljale besede: »Strela udri iz višine, izdajalca domovine"! Shod zaupikov narodno-napredne stranke na Kranjskem. I V četrtek se je vršil v Ljubljani shod zaupnikov narodno-napredne stranke na Kranjskem. Prišlo je lepo število mož, okoli 600, j z vseh stranij kranjske dežele. Zborovanje je otvoril dr. Tavčar. Predsednikom shoda je bil izbran ljubljanski župan Ivan Hribar, pod. predsednika sta bila notar Luka Svetec in metliški župan Jutraš; zapisnikarja nadučitel-Črnagoj in kamniški župan Al. Kraut. Zboro- j t valce je pozdravil predsednik Hribar, povdar- j jaje, da je ni stranke za Slovenskem, ki bi . bila v resnici prešiajena z narodnim prepričanjem in narodno zavestjo, združeno z narodno I požrtvovalnostjo, kakor je narodno-napredna stranka. Zakaj napadajo klerikalci stranko, je ' jasno, zakaj se zaletavajo vanjo Bmladi", I ! neumljivo. Naglašajo sicer, da jim ne gre za | netku, ko se hoče storiti veliko delo demokratičnega napredka v sporazumu različ-nih strank, je pa skrajno nevarno, da se uvede tako izjemno določilo. Nadalje moram ugovarjati proti vsakemu takemu določilu, ker pomenja implicite afront proti duhovščini sploh in še po sebno'proti narodni hrvaški in slovenski duhovščini, ki si je pridobila po svojem požrtvovalnem delovanju na narodnem in prosvetnem polju hvaležnost HrvaŠkega in slovenskega naroda. To izjavo podajam v imenukluba »Slovanska zveza* in pristavim še v svojem imenu in pa kot poslanec najbolj oteženih dalmatinskih davkoplačevalcev, da pomenjajo nameravana . d o I o Čila tli d i aTf Io n t proti grško-katoliški duhovščini, ki si je pridobila istih zaslug za srbski narod." Bravo, junak iz divne Dalmacije! Odklanja kancelparagraf, ker nasprotuje resničnim načelom svobode in enakosti. Po načelih svobode in enakosti naj torej v cerkvah pred alta;jem in na prižnici agitirajo slovenski in hrvatsko-srbski duhovniki ter naj kličejo ogenj in žveplo ua može naprednega mišljenja, ki hočejo voliti po svoji vesti in glavi, ns pa tako, kakor ukazuje duhovni gospod- Po načelih svobode in enakosti smejo pretvarjati vežo molitve v shodišče, groziti volilcem, da kdor ne voli z duhovnikom, se bo pekel na dnu pekla, in pretiti, da kdor ne bo ž njimi, tega ne pridejo previdet na zadnjo uro. To je svoboda in enakost po ukusu »Slovanske zveze", v kateri dalmatinski poslanci oorav-jajo lakajsko službo dr. Žlindri. In glejte! Zaffron pravi, da si je slovenska in hrvatska duhovščina pridobila po svojem »požrtvovalnem delovanju na narodnem in prosvetnem poljua hvaležnost slovenskega in hrvatskega naroda! Ja, če je to res — čemu pa potem potrebujejo zlorabo vere in cerkve?! Tisto požrtvovalno delovanje pa je podobno le strahu, ki je sredi votel, okoli ga pa nič ni. Torej odpade tudi hvaležnost. Resnica ostane pa ta, da duhovščina v svoje politične svrhe neobhodno potrebuje vero in cerkev. Kakor bi nehali z zlorabo, pa bi se pri nas marsikaj spremenilo! Zato pa je delovanje proti kančelparagrafu v istim le grd atentat na svobodo in enakost, ki dela malo časti možem, ki se pehajo za Zaffronove pojme o svobodi in enakosti! Naše ljudstvo sedaj ve, da bodo politi-kujočl duhovniki ob volitvah zopet skrnnili božje hrame z ostudno osebno gonjo, z lažini, peklom in hudičem. Kaj storiti? Napravimo si sami nekak domač kancelparagraf! Ka-korhitro za ne duhovnik v cerkvi agitirati za volitve, je hi*a božja oskrunjena; zato ven iz cerkve. V cerkev se hodi poslušat besedo božjo, laži o volilni reformi, grdo in ostudno napadanje oseb in agitacija, katero razvijajo politikujoči duhovniki za svoj žep »Z Bogom Tartarin!... Z Bogom, Tartarin!"... »Z Bogom, vi vsi!" zamrmra veliki m* in n& licih vrlega poveljnika Bravide poljubi svoj dragi Tarascon. Nato pohiti na progo in vstopi v voz, poln Parižanov, ki mislijo, da nmrjo strahu, vide prihajati tega čudnegu moža s tolikimi puškami in samokresi. XIV. Marseiflesko pristanišče. — Na ladijo! Na ladijo! Prvega decembra 186... opoludne vidijo ostrmeli Marseilleci v zimskem proven^alskem solncu in v jasnem, žarečem vzdubu lepega dne prihajati po Ganebiere Turka, in kakšnega Turka!... Nikdar še niso videli takega kakor je bU ta. In Bog je priča, da v Marseillu Turkov ne manjka. Turek, o katerem govorimo — ali vam je treba to povedati — je Tartarin, veliki Tartarin iz Tarascona, ki gre po nabrežju v spremstvu svojih zabojev z orožjem, svoje lekarne, svojih konserv proti pristanišču družbe Tonache, da se vkrca na ladijo »Zonave", ki ga ima odnesti tja doli. V ušesih še vedno poln tarasconske hvale in oslepljen od nebesnega svita, koraka žareči Tartarin, s svojima puškama na ramah, in visoke dviga glavo, zroč s široko odprtimi očmi na to čudovito raarseillesko pristanišče, katero vidi danes prvič in ga je čisto oslepilo... Ubogi mož misli, da sanja. Tako mu je, kakor da se imenuje pomorščak Sinbad in blodi po enem onih fantastičnih mest, o ka- j teri se govori v »Tisoč in eni noči". j To je nepregledna zmes jamborov in zvitih jader, križajočih se v vseh smerih; za- J stave vseh dežel, ruske, grške, švedske, tuni-ške, amerikanske... Ladije, privezane ob nabrežje, prednji jambori, povešeni nalik naša- | jenim bajonetom. Na prednjih delih ladij 1 najade, boginje, svete Device in drugi leseni in poslikani kipi, M dajejo ladijam imena; vse razjedeno, razglodano, mokro in plesni? o od morske vode... Tuintam med ladijami proga morja, kakor da je zamazana z oljem... Med zmesjo drogov in vrvij oblak galebov,, tvorec l lep madež na modrem nebu, in pod njimi mornarji, ki se kličejo v vseh možnih jezikih. Na nabrežju, med žlebi s temnozeleno, gosto tekočino, zmesjo olja in sode, ki prihaja iz tovarn za milo, mrgoli ljudstvo, carinski uradniki, postreščki in prevažalci tovorov j s svojimi vozički, v katere imajo uprežene j majhne korziške konje. I Skladišča bizarnega blaga, zakajene ba- I rake, kjer si kuhajo mornarji, prodajalci pip, I prodajalci opic, papig, vrvij, platna za jadra; I fantastični starinarski stani, kjer je izložena zmes starih topov, velikih pozlačenih svetilk, I starih škripcev, starih brezzobih sider, starih [ vrvij, starih klad, in mornariških daljnogledov I iz časa Jeana Barta in Duguav-Trouina. Prodajalke školjk in rakov, sključene in kričeče j poleg svojega blaga. Mornarji prihajajo z lonci I smole, s kadečimi se kotli ali z velikimi ko- J šarami, polnimi mesa, katero gredo omivat v j čisto vodo vodnjakov, J Povsodi čudovita množica blaga vseh j vrst: sviia, rude, skladi lesa, kosovi svinca, razne vrste sukna, sladkor, svetoivanski kruh, sladke koreninice, sladkorni trs. Zmes Orijenta j in Okcidenta. Tam doli je žitno nabrežje; nosači iz-tresajo svoje vreče na visokem odru. Žito teče nalik zlatemu potoku sredi modrega prahu. Možje v rudečih fesih ga čistijo na velikih sitih iz oslove kože ter ga nakladajo na vozove, ki odhajajo, spremljani od množice, žensk [ in otrok z majhnimi metlami in pletenimi ko- I šarami... Nekoliko proč ladjedelnica; tam leže j na svojih bokih velike ladije, ki jih ožigajo, j da bi jih oprostili morskih trav; jambori se t dotikajo vode, v zraku diši po smoli. Tesarji z oglušujočimi vdarci pribijajo na obod ladij velike medene plošče. Tuintam je med jambori prazen prostor. j Tu vidi Tartarin vhod v pristanišče, kjer la- | dije švigajo semintja. Tu angleška fregata, namenjena na Malto, lična in čisto omita, s čast- j niki v rumenih rokavicah, tam zopet marseil- j leski dvojambornik, poslavljajo se sredi silnega j hrupa in rotenja, na zadnjem delu z velikim I i kapitanom v svršniku in cilindri, poveljujočim vse kretnje v proven^alskem narečju. Dalje ladije, ki z razpetimi jadri baš zapuščajo pri- I stanišče, tam daleč zopet druge, ki se bližajo i v solnčnem svitu lagotno, kakor da plavajo v zraku. In pri tem ves čas silen hrup, drdranje I j voz, klici pomorščakov, kletvice, petje, piska- I nje parnjkov, bobnanje in trobentanje, s forta j sv. Ivana in s forta sv. Nikolaja, zvonovi j I osebne napade, ampak za principe; ali ce i to res, potem gazijo z nogami princip svobo. domiselnosti, ko udarjajo po napreriujakik Povdarja, da so se zbrali, da se dopolni In potrdi program narodno-napredne stranke, o reviziji strankinega programa je poročal dr Triller. Program je bil že natisnen in zboro-valci ga imajo v rokah. Zakadili so se vanj klerikalci, Nemci, soc. demokratje in pa tudi malkontenti okoli kamniškega lista. Tu struja kakor da si je stavila nalogo širiti malodug. nost v vrste narodno-napredne stranke razdira, ne da bi zidala. Negacija vsega ob. stoječega, duševni nihilizem je njihov program. Poročevalec prečita program (katerega priobčimo prihodnjič). A. Trstenjak govori kot zastopnik uradnikov glede poštnega ravnateljstva v Trstu, da deluje na vse strani, I kako trepeta in strmi, kakor da že čuti prW ¦ napade bolezni. M (Dalje pride.) m 53 Prilosa r Sode" it. 93. z di>e 21. novembra 1909. sramotnim in za poštenega Človeka nedostojnih napadom na gosp. učit. Ferjančiča — molčal II?"- Nanj pada tudi sramota, da se je pripetil v njegovi navzočnosti ta ognjusen napad, P" katerem ni zinil niti besedice v obrambo obče priljubljenega gospoda učitelja Ferjančiča. Izvedeli smo, da se bo moral obč. tajnik dekanski zagovarjati na sodniji radi storjenega čina IO tej *kferHe kat^elH ,r*?»i DomaČe -in..razne novice.' Tihotapski shod klerikalcev v Dornbergu. — Soča" je poživljala dr. Gfegorčiet^imj seme skriva pred ljudstvom, marveč naj sklicuje javne shode. Od napredne strani je zagotovljena možnost, da se shodi yrše, seveda po predpisih, ki veljajo za javne shode. V sobotosmo v »Soči" že povedali, da klerikalci ne marajo javnih shodov, marveč da kuhajo novo presenečenje. — In to smo doživeli preteklo nedeljo. „Gorica" no »Primorski List'* nista izdala niti z besedico, da bodo Imeli v nedeljo kak shod. — V nedeljo proti poldnevu pa smo dobili brzojavko iz Dprnberga na Vipavskem, da bo tam ob 3. pop. shod »Sloge". — Šele na predvečer so nosili farovški pod-repniki v a b i 1 a na shod po §. 2. društvenega zakona, t. j. vabila na ime. Kdor je dobil tako vabilo, se je smel udeležiti shoda, brez vabila pa ne. Teh podrobnostij v Gorici še nismo vedeli, ko smo se odpeljali sedmorica-nas s prvim popoldanskim vlakom. — V Dornberg .smo prišli celo uro po pričetku shoda, Ko pridemo pred občinsko pisarno, smo videli tam strašne prizore. Na cesti, na prostoru pred hišo in v veži je stalo vse polno samih domačinov, ki so si hoteli priboriti vstop v sobo, toda dva oioži 'ka z nasajenim bajonetom sta stala pred vrati in skušala vzdrževati red. — Tudi v dvorani sami je bil tu pa tam kak naprednjak, ki je ugovarjal, prote-stoval itd., ali Gregorčičevi biriči so vsakogar, ki mu ni vpil »hozana!", potisnili ven iz dvorane. Celo vabljence so torej zopet pehali ven, ako niso »živiol" vpili Gregorčiču, pa naj jih je še tako grdo fatbal. Orožniki so imeli kaj opraviti. Ljudstvo je hoteli vdreti v sobo, kjer bi gotovo prišlo do hudih spopadov med občinarji; zato so z vso stto branili vstop. — Toda prav zato je bil v veži, pred hišo in na cesti toliko večji hrup, vpitje, vreščanje, žvižganje, meketanje. In ako so zhorovalci v sobi na povelje župnika, slaboznanega Luke Točebrana, in kaplana zakričali kak »živio I", tedaj je zadivjal od zunaj tako viharen odmev razjarjenih množic ljudstva, da zborovalcev ni bilo slišati. In kakošne je moral Gregorčič slišati I Poleg suhih psovk, katerih je kar mrgolelo in jih ne odohrujemo, je ljudstvo vpilo vse vprek: »Dvanajst let že lenobo paseš na Dunaju, a kaj si storil za kmeta; rediš se ;kakor prešič, ne delaš nič, potepaš se brez dela Okoli in si polniš žepe. Šest let te ni bilo, zdaj si zopet prišel, da mečeš nevednežem pesek v oči, da siepariš ubožce na duhu. Že pred 10 leti si nam uravnaval Vipavo, ali še teče in bo tekla po stari poti*, vedno slabše in hujše se nam godi, ali pozabil si na Vipavo, ko se ti predobro godi. Sleparji si nas z brezobrestnimi posojili, ali kaj si storil v tem oziru za ubogega kmeta. — Dol ž njim, doli s Pajerjevim hlapcem i Ven ž njim t Ven z ljudskim sleparje^! Prodal je Slovence za žlindro S Proč z ! J*uqemi" — In Jjudska priprosta dovtip-nost, ) jdkrepjjena z ogorčenostjo, je v bogati izberi porabljala take in enake vsklike, da je bfio pred hišo ;in v veži veino poskrbljeno tRdi za zabavo. Pa še nekaj drugega je bilo povod dihanju pred hišo. — Bili so sami boljši posestniki, med njimi tudi starešine in baje celo podžupan, ki niso imeli pristopa v občinsko pisarno, dočim je bilo notri polno nezrele mladine. Bilo je notri pobaLev od 15 let dalje; pobrali so vse, kar je bilo njihovega, in celo komaj šoli odrasli otroci so imeli vabila na svoje cenjeno imel — Tudi orožniki, vprašani, so morali konstatovati, da tisti otroci imajo — vabila. In možaki občinarji, posestniki, stari tudi do 70 let, so stali zunaj in zabavljali, da že otroke silijo v umazano klerikalno politiko. Občinska soba je pač navadna srednja soba, v kateri se natlači z vso silo okoli 100 oseb. — In to so zbobnali klerikalci iz cele okolice; celo Rihemberg je prišel na pomoft, na čelu sam očka župan. Don Gregorčič je imel priliko videti, da crio za h p si shodi, niso zanj brez nevar- nosti. — Kolik razloček pred 12 leti! Kako nizko je padel njegov ugled, kako zamazana je duhovska suknja! Ko je Gregorčič zapuščal shod, je nastal na cesti velikanski vrišč, njegovi pristaši so mu zavpili »živio", —• nasprotno Ijut^ivo pa je naravnost divjalo proti Gregorčiču, dvigalo pesti in sramotilo Gregorčiča z vsemi l-nwi^i4l^ai)^kac4..da SQ_^rožniki z vso silo [' razpršili demonstrante. * Ko smo se odpeljali Goričanje še na veselico v Renče, je priteklo za nami nekaj otročajev, ki so vpili na Gabrščeka; ali pristopil je en sam mož, ki je nahrulil pobe: marš mulci I — in potuhnili so ce 1 Tako slavo je prinesla Gregorčiču pretekla nedelja IJn tako pojd-> od nedelje do nedelje! Duhovska suknja se valja po blatu! Pa bodi tako I ___ Smrtna kosa. — Pišejo nam: In zopet je zavihtela starka smrt svojo koso, padlo je mlado življenje. V četrtek dne 15. t. m. je izdihnil svojo blago dušo šestošolec tukajšnega gimnazija, Vincenc Remec, v pomladi svojih dnij. Pokojnik je hiral že par let za jetiko, lansko leto pa se j« pridružilo tej kruti morilki mladih življenj še vnetje grla, tako da je revež popolnoma izgubil svoj glas. Radi tega je bil prisiljen že lasi zapustiti šolo. Šel je domov, v Osek, da se tamkaj okrepi in pozdravi v Čistem zraku. Cel čas je gojil nado, da zopet okreva, ali v četrtek je izdihnil. Pokojnik je bil jako marljiv in v zgleden dijak. Kako so pokojnika ljubili njegovi součenci, nam kaže to, da so se polnoštevilno udeležili njegovega pogreba, ki se je vršil v soboto predpoldne v Oseku. Na njegovo krsto so položili krasen venec. Pogreba se je udeležil tudi g. profesor Žnideršič ter mnogo ljudstva. Dijaki so mu zapeli pod vodstvom dijaka šesto-šolca par lepih žalostink v slovo. Tovariš F. Gorkič je še ginljivo govoril ob odprtem grobu in posebno povdarjal pokojnikovo priljubljenost med dijaki. Ali zazvenela je lopata, zasuli so jamo in nova gomila se vzdiga na vaškem pokopališču. Himen. ¦--- Poročil se je v Neblem g. Josip Erzetič, učitelj v Mirniku, z gospico Emilijo Kocjančičovo iz Neblega.Mlademu paru kličemo: Vse najboljše! Jutri se poroči g. Vinko Gregorič, učitelj v Opatjemselu, z gospodično Ivanko F a v e 11 i" iz Šmarij. Čestitamo l Promocija. — Dne* 30. t. m. bo promoviran vseučilišču doktorjem prava Fran Šolar, odvetniški kandidat v G.orici. Čestitamo! Odlikovanje. — Ravnatelj urada za pun-ciranje v Trstu R. Maver je dobil naslov cesarskega svetnika. Pro dOttlO. — »Soča", je začela objavljati članke »Dr. Anton Gregorčič — nesreča goriških Slovencev'' iz peresa nekega gospoda — n —. Nisem čitai pred natiskom prvega članka in najbrže ne bom ostalih, ki sledijo. Ker pa se člankar dotika cesto moje osebe, kar je naravno, se utegnem morda oglasiti tudi sam ter pojasniti, kar bi se mi zdelo potrebno pojasnila. — Jaz sem 1. 1889. vzročil radikalni preobrat, vrgel 1. 1890. Touklijevo »Slogo" in se pehal in ubijal 10 let za &v. A. Gregorčiča, — dokler ga nisem zapustil 1. 1899., ker se je »spokoril", kakor je pisal »Prim. List", zapustil svojo stranko ter ustvaril v deželi neznosne razmere, ki še vedno razburjajo in razdvajajo naše ljudstvo. Od 1. 1899. sem neprestano tarča, v katero streljajo klerikalci z vsemi svojimi bombami in granatami. — In vendar nisem jaz s svojo osebo nikjer napoti klerikalnim lovcem na mandate. Saj nisem ne deželni ne državni poslanec in sam ne hrepenim po nobenem takem mandatu. Narod me ni postavil na nobeno zaupno mesto, o katerem bi moral podajati komurkoli račun. •— Vse, kar delam, storim iz notranjega nagiba, ker ne morem gledati, kako, zanemarjajo naše ljudstvo tisti, ki so poklicani na častne sedeže ljudskih zastopnikov. — Ako se komu zdi, da delam še premalo, svobodno mu, ali očitati mi kaj takega nima pravice in tudi ne opravičenega razhv Jaz sem si v svesti, da storim veliko v^c nego je moja dolžnost in več nogo bi smel poleg svojega ogromnega zasebnega posla, kateri cesto zanemarjam, ker me narodno delo veliko preveč veže in izrablja moje duševne in fizične sile. Nova doba prihaja z volilno reformo. Klerikalci se že gibljejo in pehajo za mandate, da bi držali ljn*JNtvo nadalje v temi, sami bi pa lepo lenobo pasli in se mastilipri I polnem koritu. Ali jih bomo pustili nemotene pri takem delu ? — Ne I Odkod odpor proti klerikalni šopirnosti in pohlepnosti ? — Ta odpor mora priti od strani vseh rodoljubov, katere preši-nja Lavričevo zlato geslo: Vse za narod, | svobodo in napredek! " I Z odporom sem .že-pričel na shodih v Št. Petru in Dornbergu. Toda slediti mora solidaren odpor vseh svobodomiselnih življev v deželi! Rodoljubi! Ne glodajte le na me in | peščico mož v Gorici, ker ti store" le toliko, kolikor bodo mogli! Oglasite se rodoljubni možje iz sleherne občine ter ponudite svoje moči napredni stranki. Po srečno pomlajeni in reorganizovani narodno-napredni stranki na Kranjskem mora slediti enako delo na Goriškem. V najkrajšem času stopimo rodoljubi v Gorici v javnost s povsem določenimi koraki, da se program narodno-napredne stranke od 8. marca 1900. popolni in da se stranka pomladi in poživi po vzorcu na Kranjskem. — Vi rojaki po deželi pa boste sodelovali vsak po svojih močeh, vsi skupaj pa bomo močni dovolj, da zmagamo brezdomovinsko klerikalno gospod-stvo na celi Črti. Pride dan, ko bomo slavili tako popolno zmago! Pogum ! Srca kvišku! A Gabršček. Dr. Anton Gregorčič - pokrovitelj lažnjlvcev. -Kako so lagali v »Slovencu«, »Gorici" in »Prismojencu" o shodu v Št. Petru, smo dokazali. — Saj smo po vsem vrhu še doslovno ponatisnili vse, kar so nalagali posvečeni sleparji. — Potem pa so utihnili! O zaupnem shodu v Dornbergu pa je priobčil »Slovenec" od ponedeljka to-le brzojavko : »Shod v Dornbergu. Gorica, 19. novembra. V Dornbergu je bil shod imeniten. Navzočih je bilo nad 250 zavednih mož. Govoril je dr. Gregorčič o vo-livni reformi; dr. Pavletič je ožigosal nakano liberalcev glede zakona in šole. Gabršček in učitelj Brič bi rada delala nemir, a sta bila vržena ven. Z navdušenj em je bila sprejeta resolucija. Z ozirom na uspešno delovanje slov. poslancev, združenih v klubu »Slovanska zveza" se izreka vsem skupaj, pred vsem pa dičnemu našemu poslancu blagorodnemu gospodu dr. Anton Gregorčiču neomajano zaupanje in srčna zahvala." Brzojavka je iz Gorice. Od tu pa sta bila na shodu dr. Gregorčič in dr. Pavletič. — Eden od njiju ali pa oba sta torej nesramno lagala in sleparila javnost. Posvečena posoda Gregorčičeva se torej zopet valja po blatu greha, opravljanja in laži. Lepa čast za duhovski stan. -- Cela vrsta Dornberžanov bo s tem imenitno potrjena v veri, pa ne v sveti, da je greh iznajdba le za reveža kmeta, hudič in pekel sta le zanj, za duhovnike in posvetne svetohlince pa ne! Sveta moža Gregorčič in Pavletič ne povesta, da so imeli zaupen shod s povabili na imena, — in da je bil zabranjen vstop brez vabila. — Dalje lažeta po-božnjaka, da je bil Gabršček vržen ven. Kako to, saj še — notri ni mogel, ker ni ime! vabila in so stali na vratih orožniki. V veži in pred hišo pa se je svobodno premikal, nikdo mu ni rekel ne ene žal besede, saj je bil med veliko množico naprednih mož. — Po zaključku shoda je odšel mirno svojo pot, ker drugače bi pisarili, da je on vodil demonstracijo proti Gregorčiču. — Klerikalec ne more živeti, ako nesramno ne laže pred mašo in po maši! Fej! Dalje lažejo pobožirjaki, da je bilo navzočih nad 2 50 zavednih mož. -- Natančna mera sobe je ta-le: 680 X 5'20 = 35-36 m2. — Oder je obsegal 6 m2, ostanek prostora 29 m8. Na m2 se računi največ 5 oseb, torej po tem računu, ako bi bil ves prostor matematično porabljen, je moglo biti y sobi 145 oseb. Vrhu tega je med zborovanjem več možakov ušlo, ker so se jim gabile farbarije Gregorčičeve in neumnosti, katere je kvasil dr. Pavletič o ločljivosti zakona. — In koliko je bilo med »zhorovalci" mlekozobih mladeničev! Taki lažnjivci so naši posvečeni tihotapci ! Umrl jO JOSlp ValBtlc iz Batuj dne 18. t. m. po kratki bolezni v 88. letu starosti. Pogreb je bil včeraj dne 20. t. m. Umri je v VjrtpJbJ pkoli 90 let stari po-* ;ef. H u m a r. V ponedeljek so ga pokopali. Kljubn visoki starosti je čital gladko brez* naočnikov. V PSVinl jei umrla gospa Katarina Breščak, stara 62 let, mati trgovca g. Antona Breščaka v Gorici. Pogreb bo danes pop. ob 4. uri v Pevmi. Za otroški vrtač družbe sv. Cirila la Metodi na Savi |Hl Je80nicah so zložili „Prvi abiturjenti druge državne gimnazije v Ljubljani leta 1904." v več obrokih pokroviteljnino v znesku 200 kron. Prištejejo se pokroviteljem L ljubljanske podružnice. Zastopal jih bo g. Ivan Krelj, sedaj medicinec na Dunaju. S prav posebnim veseljem in hvaležnostjo je sprejelo vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda 10 ..P?^^*^^_^J?Pn^^eJe_-Aarodno__ zavednost, ampak tudi vztrajnost mladih go spodov. V zelo neugodnih gmotnih razmerah so z malimi darovi na tihem delujoč storili veliko delo. Še mnogo več, nego gmotni dar, je vreden vzorni vzgled, ki so ga dali slovenski mladini. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Razpis službe otroške vrtnarlce. - Za otroški vrtec »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" v Hrastniku na Štajerskem se razpisuje služba otroške vrtnarice. Plača znaša letnih 600 kron. Službo bode nastopiti 31. decembra 19 6. Brezkolekovane prošnje naj se vpoš-Ijejo najdalje do 15. decembra t. 1. z naslovom: »Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". — Kobariško županstvo je prepustilo klerikai- ' ceni dvorano, da so v njej farbali na grd način zborovalce. K,ar je bilo, je bilo, zato nočemo tu ničesar očitati županstvu v Kobaridu, toda povedati pa moramo, da nijedno klerikalno županstvo bi ne dovolilo občinske dvorane naprednjakom za shod. Kobaridci so prepustili dvorano klerikalcem in bili mirni; zato pa so v zahvalo Št. Petru podili z javnega shoda kobariškega rojaka, kakor hitro se je prikazal tam. — Zob za zob l Kdor gre klerikalcem na roko. škoduje sam sebi! Družbi sv. Cirila In Metodi v Ljubljani je tvrdka Ivan Perdan izročila 1000 kron, pridobljenih ob prodaji naših družbinih vžigalic. Podpirajte Slovenci to tvrdko, ki tako vsjpešno deluje v prid šolske dece ob jezikovnih mejah — torej na eminenten tjvčin narodu v prospeh. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Pijanci, barabe! — »Gorica" je povedala, da je pripeljal Gabršček na slo' t Št. Peter nekako 50 pijanih barat.—-V Dornbergu je imel tudi le deset pijancev. Celo učitelj Bric je bil »sladko gin j en". — Na protestnem shodu v »Trgovskem ^dpmu" so bili »kmečki zatelebanci". — Na tako podlo načine psuje naše ljudstvo list se,me-niškega profesorja! — Koliko časa Še bomo trpeli take škandale iz semenišča?! 9 don Gregorčič, pride dan obračuna! Le pripravi se! 3elavci In delavke Iz Lebberzove' tovarne so praznovali v soboto 78 letnico svojega gospodarja. Ta praznik so primerno proslavili. Večerje pri Makucu na Mirenski cesti se je udeležil tudi gospodar Lebhera. Delavci in delavke so Slovenci in Slovenke iz okolice. Občinske volitve v Nabrailni so se vršile dne 6. in 7. t. m. V tretjem razredu sta izvožena tudi 2 Laha, v prvem razredu 1. Soc. demokratov ni v novem občinskem zastopu. Nekaterim ni prav, ker se je premalo oziralo na posestnike, in ker sta izvoljena v tretjem razredu 2 Križana. Kako ]e vplival šempelersM shod na »Gorico". — Pišejo nam: Strašna zmešnjava je bila po Šempeterskem shodu okoli »Gorice". Tako so bili zmešani, da so pisali o krivonosih urednikih okoli goriškega »Gomora" (uboga F-i!) in pa da je bil nekdo aretovan »radi nenrav-nosti proti naravi!" Ka] potrebujejo na Llbušnjem ? — Pišejo nam s Kobariškega: Po »Gorici" so pisali, da bi bilo strašno lepo. če bi imel zvonik na Li-bušnjem streho podobuo kobariškemu zvoniku. Čudna streha bi bila ta, ki bi bila podobna zvoniku! Ali tudi, če bi naredili tako streho, ki bi bila podobna strehi kobariškega zvonika, bi to stalo denarja, nepotrebnega denarja, katerega na LibuSnjem obrnejo lahko v druge svrhe. Za streho naj da denar tisti, ki. daje tako pametne nasvete po »Gorici". Dopisnik dopisa »Od nekod" v »Pr. listu" z dne 31. okt. t.'l. — tako nam pišejo — na- I.pada po krivici, sicer indirektno,1 dva učitelja •in dve drugi ugledni osebi iz^znpadnih, Brd in to pod pretvezo ^iberalstva", da napredni ufiitelji vzrokujejo med mladino n mračne ponedeljke" in »vpitje pod okni njim neljubim Pri drogi taki priliki bi prosili malo bolje informacije od strani verodostojnih oseb. Kar se tiCe »mračnih ponedeljkov*, bi bilo bolje, da si pogleda na svoje, koliko jih je imel. Ako ne ravno »mraCnih ponedeljkov" pa petkov, sred itd. To v pojasnilo za sedaj; če treba, še več. Pri t5. kr. okrajni siojiiji t Krilni imajo vedno Se take zagrizene uradnike, ki jim je slovenščina trn v peti, in to kažejo pri vsaki priliki. Njih jezo posebno občutijo prebivalci zapadnih Brd. Kar prejemajo stranke od sod-mjeLbodisipovabilo: z^a pnže,^ijkak dopis, vse je v laSkem jezikn, kakor da bi spadali pod sodnijo v Vidmu. Razume se, da je vse tO pisano v lepem jeziku, iu stranke, ki dobijo, ne razumejo ničesar. Hvalevredno od mnogih je, da so na spodbudo nekaterih oseb začeli take listine vračati. Pa kljub temu nič ne pomaga; kadar jim pride dotični v urad, pa skazujejo svojo olikanost s psovko „v e r-flnchter Kerl8! Skrajni čas bi bil, da bi se takim odnošajem prislov okom. Nasod-niji se nahaja tudi en slovenski uradnik. Pa menda - on ne more biti povsod. Opozarjamo tega gospoda na to in ako delajo to njemu podrejeni, naj jim malo navije uro. Slovenskim strankam pritičejo slov. vabila in nobena druga. Vsako drugo naj se vrne, se jih potem že izuči, da se naveličajo nas bogatelizirati. »Don In Sllt". — V zadnji številki med oceno koledarja Mohorjeve družbe je citati to-le: „Ne verjamem pa, da bi se vsi Nov-jorčani ponašali z ».Glas. Naroda", dasi je res, da skoro niti v starej domovini ne najdemo takega dnevnika, ki bi tako sovražil vse, kar je sveto slovenskemu ljudstvu; zato se le čudimo Mohorjevej družbi, da dela reklamo za tak umazan list". In kakšno tako reklamo je naredila Mohorjeva družba temu »umazanemu" listu? Pisatelj spisa o »Slovencih v Ameriki" je prijavil med drugim te-le vrstice: »Novjor-čani se ponašamo tudi s prvim in edinim slovenskim dnevnikom v Zjed. drž. »Glas Na-* roda", ki ima že 4500 naročnikov in izhaja v velikosti 7 kolon. Tako velikega dnevnika niti v starej domovini ne najdemo". Torej to bi bila lista »velika" reklama Moh. dr. S tem je pokazal »Dom in svet", da ni nikaka znanstvena revija, ampak čisto navaden klerikalen list, ki ni nikakega vpoštevanja vreden. Naročajte »Zvon" in »Slovana" l Posiičilll llŽBjIrel. — »Gorica" pripoveduje v poročilu o shodu y Dornbergu, da... se je tudi Gabršček zmuznil v dvorano, tu ga je nekdo spoznal (~ kdo ga ne pozna?! —) in zaklical: »Ven zGabrščkom!" Ta je ves bled in prepaden zajavkal: »Pustite me, saj grem sam!" Ali krepke kmečke roke so ga postavile na hladno. — Ta lažnjivi očenaš konča s pobožno željo, da bi Gabršček pobiral svojega rojstva kosti zunaj v blatu. Da se to ni zgodilo, se ima zahvaliti le treznosti katoliških mož! Da, ako bi šlo po želji dr. Gregorčiča, bi bil Gabršček Že tisočkrat zadavljen. Ker se to še ni zgodilo, zato je možakar nejevoljen notri do dna svojega strupenega žolča. In ker kaj enakega ni padlo še nikomur na um, zato uči v »Gorici", kaj naj storč o prvi pripravni priliki — V Št. Petru je jeden njegovih adju-tantov hujskal v tem smislu, a se je zmotil v osebi. Nam navadnim ljudem mora biti in je neumevno, kako je mogoče tako nesramno lagati, kakor piše lažitorba semeniškega profesorja. — Gabršček se ni zmuznil v dvorano, ker ni prišel niti do vrat. Ostal je v > reži med množico somišljenikov. Nihče se ga ni dotaknil, nihče ga ni niti silil, naj zapusti vežo, odkoder je šel ob zaključku shoda povsem mirno. — Gregorčičev »reditelj" na vratih je re8 nekaj rentačil, toda orožnik je zgrabil in odstranil tega uzor-nega — reditelja-razgrajača. Dr. Anton Gregorčič — pokrovitelj laž-njivcev, pojdi in skrij se, pa ne širi med naše pošteno ljudstvo toliko pohujšanja, toliko greha, toliko sovraštva! Daje v »Gorici" vse le nesramna laž, postavljamo za priče službujoče orožnike, ki so bili ves čas tik Gabrščeka. — Vera po -— farjih dol 1 Pokopali 80 v Gorici z vojaškimi častmi v ponedeljek vpokojenega majorja Fr. Salibila. Veselici » 6or. VrtOj« v nedeljo je vspela prav povoljno. Polni zbor se je zopet odlikoval Vsa čast g. nadučitelju Zorna, ki seje toliko potrudil za zbor. GospicaRožica Črne je deklamovala prav izborno Gregorčičevo »Soči". Igra »Stara mesto mlade" je provzro-Čila obilo smeha. Vse uloge so bile v dobrih rokah; posebno omenjamo g.čni E. Batisti čevo inErnesto Ometov o. Tamburaši so igrali prav precizna in dovršeno. Čast vsem, ki so omogočili tako lepo veselico v Gor. Vrtojbi. Vspored koncerti pevskih točk g.čne E. Bagnelasta se bo vršil drevi v »hotelu Central« ; je jako obsežen In zanimiv. Nastopita tudi g.čni D. Šantel in K. rtrovat»n. Gledališka predstava i Renčali je skončaia tako lepo, kakor je bilo pričakovati. Uloge so bile v dobrih rokah. Obisk, dasi vreme neugodno, povoljen. Premeščen Jt okrajni komisar K. baron Hohenbiichel iz Tolmina v Poreč; v Tolmin je premeščen iz Trsta namestništveni kon-ceptni praktikant dr. Fr. Vodopivec. Poritfl« razprill. — V soboto je skončaia razprava proti svedrovcem. Obsojeni so Žero-vic na 2 leti ječe, Slataper 4, Scarboncin in H. Sbisa 5, Malombra in Filippini 0. Včeraj se je imela vršiti razprava proti 24-letnemu M. Šuligoju iz Lokovca radi umora, pa je odnesena na prihodnjo zasedanje, pokličejo še nekaj novih prič, dve nista prišli. Menalerlja Kllldsky na Birsovem zemljišču v ulici Codelli je res vredna obiska. Krasne živali, med katerimi vzbuja vse občo pozornost slon Mamut. Predstave, katere daje kro-titelj, so jako zanimive. Ker so take mena-žerije redke v Gorici, je vredno ogledati si Veliki plOS priredi telovadno društvo »Sokol" v Solkanu dne 25. t. m., in sicer v prostorih g. Al. Mozetiča. Ciganska godbi pod vodstvom Bandi Rozsa-sa, dvornega primasa iz Opatije, priredi v hotelu »pri zlatem jelenu" dva velika koncerta danes in jutri ob 8V8 zvečer. Vstopnina 80 vin. Razglednice božične In novoletne so v največji izberi že na prodaj v obeh naših trgovinah. -— Letos smo si nabavili slovenske razglednice neštevilnih vrst. — Trgovcem na deželi, tobakarnarjem itd. priporočamo to zalogo. — 100 različnih razglednic po 4 K so že jako lepe. Knjigarna in trgovina A. Gabršček. V pojasnilo konkurenčne nagrade »Ceres". — Tovarne živil »Ceres" so kakor znano razpisale konkurenčno nagrado K 15.000. Veliko hišnih gospodinj pa je bilo mnenja, da morajo znajti nova jedila, da dobč nagrado. Od teh 15.000 K določenih je samo 2800 K za nove recepte jedil, z drugimi 12.200 K se obdari pa recepte onih starih navadnih jedil, katera se preizkusijo mesto z živalsko mastjo z jedilno mastjo Ceres. Tvrdki je v glavnem na tem ležeče, da po izkušnjah vseh zmožnih gospodinj, katere vporabljaje jedilno mast Ceres, sestavi novo kuhinjsko knjigo, katera bi bila v poduk vsaki gospodinji, kako pripravljati vsa jedila s to mastjo. Razno. — 30 letnega Miha Goljevščeka so sprejeli v bolnišnico, ker se je močno opekel ko je padd doma na ognjišče v ogenj. — Skregala sta se neki L. Drašček in Ot. Beltram. Drašček je vstrelil z revolverjem pa k sreči ni zadel Beltrama. Konec prepira je naredila policija. — Aretirali so radi beračenja 22-Ietnega Iv. Fritza iz Beljaka. — Iv, Medvešček, 64 let star, se je hotel peljati po novi železnici v vagonu za nekadilce. Ker ni hotel ubogati sprevodnika, da ne sme kaditi, so ga aretirali — Padel je 73-letni Ivan Simčič iz Kozane ter se pri padcu težko poškodoval. Pripeljali se ga v Gorico k usmiljenim bratom. —- V noči na ponedeljek se je unel na Solkanski cesti pretep, zakaj, se ne ve; ranjeni so A. Me-nossi, Ivan Moncaro in Iv. Hiek. Napadalce išče policija. Gospodarske in trgovske vesti. V Dornbergu priredijo dne 2. dec. t. I. vinski semenj. Zbrani bodo tam uzorci raznih vin iz dornberške občine. Izkaz posredovalnici slovenskega trgovskega društvi »Merkur" v Ljubljani. — v službo se sprejme: 3 poslovodje mešane stroke, 2 kon-torista in stenografa, 10 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočnike Špecerijske stroke, 6 pomočnikov manufakturne stroke, 3 pomočnike železninarske stroke, 1 prodajalko, 7 učencev. Službe iščejo: 1 poslovodja, 12 pomočnikov mešane stroke, 3 ]K>močniki špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakturue stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 12 kon-toristinj, 4 blagajničarke, 2 prodajalki. Otaano trgovino z usnjem J. Drufovka v Gosposki ulici je izročil gospod J. Drufovka svojima sinovoma Rudolfu in Alojziju, katera jo bosta vodila naprej pod imenom J. Drufovka. Gosp. J. Drufovka je vodil to trgovino nad 40 let. Vinska razstava In vinarski shod v Ljubljani sta se izborno obnesla. Razstavljenih je bilo tudi več vrst vin iz vipavskega okraja. Sprejeli so resolucijo, da se ustanovi v Ljubljani z a-ložna k-l-e-t. Razstave in shoda se je udeležil tudi potovalni učitelj'iz Gorice g. Štrekelj. V Cerknem so otvorili mlekarski tečaj, ki bo trajal 6 tednov. Prijateljski sestanek slov. trgovcev in obrtnikov se bo vršil prihodnji torek in ne v soboto. Razgled po svetu. V državnem Zboru nadaljujejo debato o volilni reformi. Romanczuk se je protivil razširjenju avtonomije za Galicijo. Proti je govoril tudi Daszvnski. Šuklje je izjavil, da njegova stranka bo glasovala za vse odsekove predloge. Posl. Sternberg je napadal krono; o volilni reformi je rekel, da je otrok prostitutke. — Posl. Vovšek in Korošec sta interpeli-rala radi slovenščine pri sodnijah na Sp. Štajerskem in Koroškem. Podrobna razprava o vol. reformi se nadaljuje. Poslanska Zbornica utegne zborovati skoro do konca januvarija 1907. Nove volitve bi bile po celi Avstriji 25. marca 1907. Vlada bi rada rešila še pogodbo z Llovdom, zakon o pospeševanju mornarice, devetmesečni proračunski provizorij itd. O srbskem prestolonasledniku so pisali razni listi, da je blazen ter da ga oddajo v kak sa-natorij. V resnici pa je prestolonaslednik le živahnega temperamenta in precej nagle jeze. Na kolodvoru južne železnice v LJubljani je zadel tovorni vlak*iz Zagreba v drug tovorni vlak s tako silo, da so bili trije vozovi hipoma razbiti, stroj in 11 drugih vozov je močno poškodovanih. Uničenega je tudi precej blaga. Človeške žrtve k sreči ni nobene. Ova parobroda sta trčila skupaj, kakor poročajo iz Teobla. En parobrod se je potopil. 41 ljudij je utonilo. SVOJO Ženo VSlreilf. — V Zadru je vstrelil sodni kancelist Iv. Pellegrini svojo ženo, od katere je živel ločeno, katera pa je živela z nekim tamkajšnjim obrtnikom. Pellegrini je aretiran. V Poltavl v Rusiji je bil ustreljen poveljnik tamkajšaje posadke general Polkovinkov. Najstarejša ženska na Ogrskem. — v Budimpešti je umrla v starosti 108 let udova dunajskega bankirja Jakoba Albacharija, Roža Albachari. Vdova je bila 50 let. Z avtomobilom skozi puščavo. — Belgijski baron Pierre de Cravhez hoče meseca decembra prevoziti na avtomobilu vso puščavo Saharo. Svojo vožnjo prične v Alžirju. Vseh potrebščin vzame s seboj za 20 dni, tako tudi priprav, ako bi bilo treba preiti jarke ali prepade. Bomba v cerkvi sv. Petra v Rimu. — is. t. m. opoludne je eksplodirala v cerkvi sv. Petri med oltarjem v postranski ladiji in spomenikom papeža Klementa XIIL bomba. To je bilo med mašo. Med občinstvom je nastala velika panika^ Nesreče ni nobene. 1000 frankov je razpisala vlada za nagrado onemu ki bi dobil vzročitelja. Pruska Vlada postopa z vso krutostjo proti Poljakom radi šolskega štrajka. 200 občinskih predstojnikov in šolskih načelnikov je odstavljenih. Dva urednika, ki sta pisala za štrajk so obsodili enega v globo 200 mark, drugega v ječo na mesec dnij. Isoterijske šteuflke. 17. novembra 1906. Dunaj ...........Vi 72 21 Grao............34 28 71 Anton Potatzky v Gorici. Ms sred! lUStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalšče nlrnberškega (o drobnega blaga ter tkanin, praje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše Sivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojafo in ševljarj«. Svetinjlce. — Rožni veflcl. — Hašne knjižico. tišna obuvala za vse letno čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarie, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8 Stara tvrdka pri kateri se odjemalci poslužujejo že nad 30 teti Druge reklame ne potrebujo delavnica in trgovina z gotovimi oblekami. Izdeluje obleke za vsak stan: cioilne, uradniške in uojaške. V zalogi ima vedno sveže blago za vsak letni čas iz prvih tovaren. Izdelek iz lastnega blaga jamčim. = flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici lek. frana 3o5ipa 35 — tek. 3o*ipa Denli 33. Potrtim srcem naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem* in znancem pretužno vest, da nam Je iskreno ljubljena mati, gospa Katarina vdova Breščak dne 20. novembra ob 1. uri popolnoči po dolgi in mučni bolezni previdena s svetimi sakramenti za umirajoče v 62. letu izdihnila svojo blago dušo. Zemski ostanki nepozabne pokojnice se prepeljejo v sredo ob 4. uri popoludne na domače pokopališče v Pevmi. V PEVMI, dne 20. novembra 1906. , Elija Čuk, Josip Čuk, Anton, Viktorija, Matilda, zeta. sin in hčeri, i svilood-60* k"d0 ¦gld--3-70 meter za bluze in obleke. !. trt in carine prosto na dom. Bogata ltZ: zbirka z obratno pošto. Tovarna 3S Heni.«»«r8 * Corlhu. (2) Štev. 1372. Razpis dražbe.- Podpisano županstvo razpisuje zmanjševalno dražbo za zgradbo klavce v Solkanu. — Izklicna caoa. je. 5514 K 57 vin. — Na*rt, preudarek pa stavbeni pogoji so na ogled pri podpisanem županu. — Sprejmajo se lo pismene, zapečatene ponudbe, katerim je priložiti 10-odstotno varščino. llok za vlaganje ponudb poteče ane 15. decembra t. L ob 12. uri opoldne. Županstvo Solkan 17. novembra 1906. Župan: M. pl. Batistič. Praktikanta sprejme »Posojilnica in hranila ei" v Ajdov (lini. Plača po dogovoru. Nastop službe s 1. januarjem 1907. — Prošnje za to službo naj se vlože* do 15. decembra t. 1. pri „Posojiln'el in hranilnici" v Ajdovščini. Lepa vila Sredi prostranega vrta v najiepši i pri Sv. Luciji ob železnici -----se proda -^----- «Poft>va1ec za Spodnje Štajersko. Kranjsko in Primorsko —— se išče —— za jedno prvih tvrdk stroke.za živila. ffic^„.P|raip_biti, rodom Slovenci, kat. veroizpovedanja, mlajMHet in samskega stanu; dalje morajo biti vešči nemškega, slovenskega in italijanskega jezika. Izvedljive ponudbe s podatki, priporočili pod R. R. 525f sprejema Rudolf Mosse, Dunaj I. Seilerstatte. Vila ima šest zračnih sob, dve ku-hir.iji, sobe za jedila in kleti. Pojasnila daje lastnik Anton Mikuž. Trinadstropna hiša na prodaj v Gorici, Gesta Frana Josipa Hiša je na voglu, solidno zidana, v vsakem nadstropju je jedno stanovanje, pripravno razdeljeno, prostorno podstrešje s sobami, dobre kleti, mali vrt, dve dvorišči, hlev s kolnico, in senikom, kuhinja za pranje, vodna in plinova vpeljava. Naslov povL naše upravništvo. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste najboljših tvdk iz Istre, Dalmacije Molfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -'80, -"88, -•96.112,1-20,1*36, Ui, 160,180, 2'-. ------ Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ----------------mila in sveč.---------------- Cene zmerne. a - municije, predmet! za lov, dlnamitne ¦ ¦¦¦ -------patrone. =============== Na zahtevo pošiljamo ilustrovane cenike zastonj in franko. --¦ Keršeuani & Cuk v Gorici — Stolni trg št. 9.== |»HH||||n<o«r*t»*<6M najlepše forme. [ Kompletne kasete namte- nega orodja, posodja za •mako, karo, čaj, na- mfral podstavki, umetni lidelkt [Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni bdelki m hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- O. kr. dvorni saloinlM Christofle & C." - Dunaj L Openuring 5 (Hoinrichshof). — Dustroran cenik na zahtevanje. — V vMh meatih xa»topano po prelrapcih. Eot ijimutvo rroja itTbnoaU imajo iitli izdelki H i s iB 2 'H L Zaloga Zaloga moke Zaloga JOSIP ROV AN Komisijsko & agencijsko podjetje v Gorici Stolni trg št 9. (Piazza dei Duorao) v lastni hiši. ¦.¦um iz „Prve kranjske izvozne pivovarne in tvornice slada na par P'*d T. FroMch iz Vrhnike." in mlevskih izdelkov valjčnega mlina W. Jochmann iz Ajdovščine. foetonin »1>rve kranjske tvornice testenin Žnideršič & Valenčič iz leSIBnill Ilirske Bistrice." Zaloga in prodaja umetnega ledu MaK?"^^ Tanner-ja v Gorici." /stfflnefvfl n^raWevo pooblaščene Zagrebačke delniške tvornice likerjev, L.aalU|JMVli hrvatskih sadnih destilatov, parne rafinerije slivovke in konjaka." Zastopstvo „Prye hrvatske tvornice kan^itov iz Zagreba,." Blago razpošilja se vožnje prosto ua vse postaje. — Ceniki na zahtevo zastonj in franko. Zastopstua za sroualnih zauodou: „PRVE ČEŠKE splošne delu. družbe za zavarovanje NA ŽIVLJENJE v Pragi." „CB0ATIAE" zavarovalne zadruge v Zagrebu proti poškodbam po ognju, streli, razpoku itd. itd. »PROVIDENTIAE" splošne zavarovalne družbe na Dunaju za zavarovanje proti nezgodam itd. itd. Vsa tozadevna pojasnila, ceniki in prospekti dopošljejo se na zahtevo poštnine prosto. -— Za mojo tvrdko poslujoči potovalci in sot-numiki izkazati se morajo s potrebnimi pooblastili. S' 1 s s š. « I i i Najbolj elegantno in najboljše OBUVALO sveta Je iz tovarne = D. H. Pollak in drug.= Izključna prodaja ža Gorico. v veliki zalogi ubuvala z lastno delavnico |Jos. ^§ociar)ci§ fl (§oinc! (vstanovljena leta 1873.) Cesta Josipa Uerdi št. 25, nasproti ljudskemu urtu. Originalni amerikanski čevlji iz tovarne Mlhford Shoe Companv v miiford (Sevarna Amerika.) Čevlji iz snkna in klobučevine za zimo. — Galošt vseh velikosti]. ===== Izbira obuvala iasfneya izdelka. *--------- Gorica -**- Gorica Klimatično zdravišče. Hotel Siidhak na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 10 sob in salonov, — Lastna električna razsvečava. —- Elek-trič. i avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašd za one, ki hočejo prijetno in. mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Tzborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. »«q_go»»» »»»»".¦»ff-«g»ž»&!> ''-tf&A^š^ Kdor trpi na božjasti. krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v priv. Sclroannen • Apoteke, Frankfurt &. M. Ceniki zahtevano brezplačno. == Potrosite za svoje zdravlje = 6 vinarjev = Novost! Vel!k učinek! Briljantno božično dreuesce z zvončkljanjem s 6 pozlačenimi angeljci, 30 cm visoki. Nerazlom- ljiva konica drevesca. :,.....: Garantuje se za 'zborno delovanje. == Najlepši in najinvijši okrasek božičnega drevesca, ne bi smel manjkati v nobeni rodbini V gorkem zraku I ki ga segrejejo I 3 sveče, se vrti I kolo, na katerem I so vtrjene krog-1 Ijicc, ki udarja- I jo 3 zvončke, da I nastane lepo ho-1 žično zvimenje. I Cena v kar-1 tonu z iiavodi-1 lom v p o r a b e I franko proti na-1 prej plačilu l 1 komad I K 1*50 J 3 kom. K 4:~ I fi „ „ 7-5 > I 12 „ „i3ir>oi Po povzetju 20 I vin. več. I C. kr. privil. krojaški kroji. ==25 LET OBSTOJEČA == strokovna Krojacnica prve vrste za vsaki stan V GORICI NA TRAVNIKU. Cena oblek za vse stanove. Salonska obleka zimska alt letna: I. Salon obleka iz mode Strich-Kamgarn . 70 -',)•! II. „ „ „ „ • Parovien . . . (>5 si; III. „ „ ,, „ Kamgarn .... (i() «0 IV. „ „ „ „ Seviot ... . 5 IV. „ „ „ Seviot . . . 32 40 V. „ za dečke od 9 do 16 let . . . i) :io Obleke zimske ali letne: I. Obleke iz mode najfinejšega snkna . . fiO-iiO II. „ „ ,, „ Kamtfarn BO HO III. „ „ „ „ Seviot . • :tr> -7:2 IV. „ „ „ „ Loden . . :(5~iio I. „ za dečke od 9 do 16 let vsake vrste 11 - lii II „ „ „ od 3 do 12 '......r»—21) I. Okrogla dolga Pelegrina nepremočljiva 15—i>r» II. Havelok ,• vsake vrstenepreinočljiv l")—:$.'> I. Hlače vsake vrste blaga.....5 S> II. „ „ ., za dečko od»do 10 let ;;i 15 IU. „ ' „ „ „ „ „ 8 do 12 let 2 11 I. Kompletna Sokolska obleka ..... iit> Bhgo gotovo se prodaja ceneje kot drugi trgovci. M. POVBRAJ. Ako ne ugaja, se vrne denar, Naroča naj se pravočasno pri Hanns Konrad Prva tovarna ur Most (Briix) št v. 2069 Češko. Na zantevo razpošiljam zastonj in franko 2()0 strani obsegajoč cenik s 3000 podobami. ter poskusite zavojček cigaretnega papirja najboljše vrste Al DA Dobiua se t> oseh tobakarnah. = Prodaja na debelo v trgovini fl. Gabršček u Gorici. | Najcenejša ii najhitrejša vožnja t Ameriko je s parniki »SaveronemSkeja UojflV. Iz Bremna v Umi bnopanrild »KAISER VVILHELM IL«, JKRONPRINZ \VTLHELM« in .KA1SER VVILHELM der GROSSE". Prakamo?ska vožnja traja samo 6 — 8 dal. tmo Itatsaean, taneritjiv podnk In velJavne vozne listke ta paraike gori navedenega ~~ "raatva kakor tudi listke za vse proge ameriških ielezaio dobit« C"*m J v LJubljani edino le pri gSJ I 53d i paroteodnega drastva EDTABDU TAVČARJU, Kolodvorske ulice št. 35. t nasproti obČeznanl gostilni „pri Starem Tišlerju". ctJ 1 I Ottoi b LJubljane J« vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki ie tj| l I Utaje pofc ' jmja, tooat ii bMiplačno. — Postrežba poStena, rselaa in solidna, ^ I 4b* driaT« kakor: Oolorado, Meziko, Oalifoniljo, >»J I a. Oragon ia Wuhington nudi nai« drulttr« tm^t I ______ •!&• lm MvMtm. Odkod m laj pc^ C*3! firftrtnaai anttmt in—e8a«u - "M" ¦ i Ta m doblrajo pa tudi listki preko B aitimora In na tm ostal* dele sveta, k - Brazilijo, Kubo, Bnenos-AlMt, Oolombo, Slngapora t Arstralljo itd. poeafcga) ¦goisu Ia lareda* t Se dobiva v vseh lekarnah. Ngyboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. — REVMATIZMU in PROTINU IP likoi9 Giiiiiiio izdelan t Trstu ? lekarnah Rafaial fiodina, lakarna „AII« Madonna d«lla SaluU* pri Sv. Jakobu; Joalp Bodlna, JB IIH6I bOOini |.karaa MAII' lBaa'S Via dal Faraato 4. ' oena attklialet IJ40 U Triia ¦• >• raidolilja nanj nago 4 steklenic? proti povietju ali naprsj poslanim ansikom K V'— proato poltnine, = Trgovsko-obrtna zadruga \l Gorici reglstrovana zadruga z neomejenirc Jamstvom. Načelatvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtno zadruge v Gorici« je z ozirora na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrostovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine V«% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje |po 4'.,%, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 ki on. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. „Goriška Tiskarna priporoča vizitke Odlikovana pekarija in sladčičarna i KAROL DRAŠČIK| v Corici na Komu v (lastni hiši) I izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance ' ------------.-----=— in poroke, odlikovane velikonočne plnce itd.----------------------' Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za nmogobrobr. uročila ter obljublja solidno postrežbo j ¦Wr* po jako :; » r 'h cenah. """*• ! Božjast