pJBČBBM ▼ gotovini. Leto LXVL, št. 3 Ljubljana, sreda 4* januarja 193) Cena Din 1.- izhaja vsa* dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — tmeratl do 30 petit a. Lfm 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji tnseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IS UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica št. 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 POOBĐ2N1GE: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. llrO. NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. št. 26. JESENICE, Ofc kolodvoru 101. — — — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.35L ODPOR PROTI RIMSKIM NAČRTOM V Londonu in Parizu z največjo pozornostjo spremljajo početje v Albaniji in svare Italijo pred nepremišljenimi koraki — London, 4. jan. M. Jugo?i!ovenski poslanik dr. Djordje Djurič je imel včeraj daljši razgovor z angleškim zunanjim ministrom Simonom. O razgovoru ni bil izdan uradni komunike, vendar pa &e v poučenih krogih zatrjuje, da sta razpravljala o albanskem vprašanju v zvezi z načrti Italite glede carinske unije, kar bi imelo dalekosežne politične posledice. Londonska vlada ie bila s strani albanske vlade obveščena o italijanskem predlogu ter ie obenem sporočila, da albanska vlada don^daj tega predloga še ni sprejete, ker hoče poprej slišati mnenje drugih zainteresiranih držav. V angleških krogih so s tem postopanjem albansJke vlade zadovoJmi, tem boli. ker vlada tudi v angleških krogih prepričanje, da bi mogel tak korak Italije dovesti do resnih zapletljajtev na Balkanu. Tudi londonski Itsti posvečajk) politiki Itali.le na Balkanu zadnje dni največjo pozornost. »Times« objavljajo podrobnosti o pogainfih, ki se vrše med Rimom in Tirano ter povdarjajo, da izvafa Italija velik pritisk na albansko \ laoo, ki pa je doslej odklanjala rimske zahteve. Glavni vzrok za to je verjetno okolščina, da jfe albanska vlada zaostaja z odplačili posojil, ki jih )e dobivala od Iralife. Drugi glavni vzrok za ko^ak Italire je gotovo v tem. da je bil 12. decembra obnovljen francosko-ju goslo ven stfd prijateljski pakt. Pojasnila, ki jih )e dal jugoslovanski poslanik zunanjemu ministru, so napravila po informacijah »Timesa« v raerodajnifi angleških krogih zek> globok vtis. Pariz, 4. jan. M. Z velikim vznemirjenjem objavljajo listi vesti o pripravah za sklenitev carinske unijo med Italijo in Albanijo. »Echo de Pariš« sporoča, da je albanska vlada za enkrat odklonila svoj pristanek na to zahtevo Rima, zavedajoč se, da bi pomenilo to novo ojačenje italijanskega prestiža. List naglasa, da mora italijanski ministrski predsednik dobro premisliti, kaj dela, ker ni dvoma, da gre za vprašanje, od katerega je v veliki meri odvisen mir na Jadranu. Velesile bi bile v nasprotnem primeru prisiljene, da se podrobnejše zanimajo za razmere na Balkanu in da natančno prouče tiranski pakt, zlasti s stališča, ah* je ta pakt v skladu z načeli pakta Društva narodov tudi s sklepi konference velesil leta 1921 nanašajočimi se na Albanijo. Ob priliki nedavne konference Male antante se je pojavila v italijanskem tisku velika nervoznost. Zaradi tega je potrebno strogo paziti na vse, kar se dogaja med Rimom, Tirano in Beogradom. »Journal dc Debats« objavlja članek. v katerem naglasa, da ima Italija že sedaj privilegiran položaj v Albaniji, s katero ima politični in vojaški pal.L Albanija je že sedaj docela pod kontrolo Rima. Albanska vojska je v roltr-h italijanskih oficirjev. Vsa javna dela v Albaniji so izrazito vojaškega značaja. Po vsem naravno je, če se za vse to zanima zlasti soseda Albanije, Jugoslavija. Albanija in Jugoslavija sta čiaiuci Društvo narodov. Zato nobena izmed njih ne sme in ne more iti preko Društva narodov. Carinska unija, kakor jo predlaga Italija, pa ne bi bila v skladu z intencijami Društva narodov in je zato ne more nihče odobravati. Zato povzroča ta načrt upravičeno vznemirjenje tudi v krogih Društva narodov in bi moglo njegovo uresničenje dovesti do hudih komplikacij. Italija je sicer v ugodnem položaju, da vsili Albaniji svoje zahteve, toda upoštevati mora, da so na svetu še drugi činitelji, ki morejo tudi Italijo prisiliti k spoštovanju mednarodnih pogodb. Praga. 4. jan. M. F^raški Listi obširno poročajo o pogajanjih med Albanijo in Italijo glede sklenitve carinske unije. Tem pogajanjem pripisujejo velik pomen, vendar pa se za enkrat še vzdržujejo komentarjev ter samo opozarjaj na težkoče, ki hi> mogle iz tega nastati, ker hi se Aloafcvja s tem iz-oremeirla v italijansko tol-onijo. Jouvenel o svoj misij v Rimu »MoJo imenovanje je znak absolutne volje Francije za sporazum z Italijo« Pariz, 4. jaguarja. AA. Poročevalec »Matina-c je obiskal novoimenovanesa poslanika Francije v Rimu senatorja Jouve-nela, ki mu je v svojem novem položaju izjav.; 1 to-le: -Nočem postati profesijonalen diplomat, temveč ostanem še naprej navaden politik. Poslaništvo v Rimu sem »Izjemoma sprejel na prigovarjanje predsednika vlade Boncourja in samo zato, ker gre za Rim. 2e delj časa me vznemirjajo odnoša-ji med Franci;o in Italijo. ž»lv»hno sem obžaloval, da postajajo ti nesporazumi Čedalje slabši. Zato sem smatral za svojo I dolžnost, da izkoristim priliko, ki m' je bila dana. in da skušam ta nesoglasja razpršiti. Priznam, da sem za popolno in lojalno razčiščenje med obema državama, razčiščen je, ki naj odstran: vse nejasnosti in nesporazume Posebno mi je na tem. da odstranim iz italijanskega, duha misel, kakor da gre Franciji za hegem^nro v kateremkoli delu Evrope. Prizadeval si bom vzpostavi! t j med obema državama trajne prijateljske stike. Moje imenovanje ^e znak absolutne volje francoske vlade za sporazum z Italijo. De Valerine postojanke se majejo Z naglim razpisom vofrtev skuša ojačiti svoj položaj London, 4. januarja. AA. De Valera is razpisal iznenada nove volitve, ker se mu je poskus novega sporazuma z irsko delavsko stranko ponesrečil. Kakor znano, je irska delavska stranka zavzela med De Valero in njegovo opozicijo odločilno pozicijo in je stavljala vladi neprestano nove zahteve, je po božičnih praznikih zahtevala, da vlada ne sme znižati uradniških plač. Na tem vprašanju je prišlo do razdora in De Valera je kratkomalo razpustil parlament in razpisal nove volitve. Poučeni krogi trde, da bo prva točka De Valerinega programa za nove volitve popolna ločitev Irske od Velike Britanije. Po drugi strani pa se ioznava. da je De Valera razpisal tako naglo volitve tudi zato. ker se je zbal novo snujoče se narodne irske stranke. Glavni vodja te kombinacije je dublinski župan Bvrne. ki zagovarja ča«tno izpolnjevanje od Irske sprejetih pogodb napram Angliji. V krogih no\-e stranke! pravijo, da bodo njihova prizadevanja uspeta, čeprav bodo volitve v najkrajšem Času. Reorganizacija univerz BoograI-okalanzeig<3i-«: poroča iz Moskve, da je sovjetska vlada povišala cene kruha za eno šestino in obenem zmanjšala obrok, ki se daje na krušne karte. Žene. ki imajo nad 12 let stare otroke, ne dobe povišanih obrokov kruha in prav tako ne delavci za svoje starše, ako starSi še niso stari nad 5fi let. Pariz bo ukinil tramvaj Pariz, 4. januarja -Panška m°stna oblina je sklenila docela reorfranizirati cestni promet Vse tramvajske proge bodo opuščene, namesto njih pa uveden avtobusni promet Za izvedbo tega programa je določenih 63 milijonov frankov. Nabavili bodo 300 novih avtomobilov Dodatne carine v Ameriki Washington. 4 januarja AA PaHamenTu je bil predložen zakonski načrt o dodatno carinah za uvoz iz držav, katerih devize Protesti zaradi novoletnega predavanja v angleškem radiju London, 4. januarja. Današnji listi poročajo o demarši poljskega poslanika zaradi novoletnega predavanja v an^l^kem radia. Predavanje se je nanašalo na razorožitvene problem-?. rredavat°lj je v predavanju postavil paralelo med Nemčijo in Poljsko in je govoril o poljskem koridorju na način, ki je spremenil predavanje v izrazito politično propagando za Nemčijo- Poljski poslanik je zaradi tega protestiral proti temo, da se radio predavanja izkoriščajo za politično propagando proti prijateljskemu narodu ter je zahteval ukrepov, da se to v bodoče prepreči. Poljska ne zahteva opravičila niti zadoščenja. >Morning Post« poroča, da je zaradi novoletnega predavanja protestirala tudi Italija, ker se ji je v predavanju očitalo, da neprestano govori o razorožitvi, sama pa se na vso moč oborožuje. Angleška trgovska mornarica se reorganizira London, 3. januarja AA. Cunardov železarn ik »Aquiitania« je bi] več mesecev na popravilu v ladjedelnici. Parnik so popolnoma preuredili, tako da izgleda popolnoma nov. Danes v sredo je odplul znova preko severnesra Atlantskesa oceana. Na parniku so ure lili veliko dvorano za gledališke igre, kinopredstave in plese. L*. 1932 je parn-ik preplul 100.000 milj. Zanimivo je, d-a so angleške paroplovne družbe sklenile znižati cene vožnjam v domi-n;ocne, da tako pospešijo stike med Veliko Britanijo £n njenimi domlnijoni. Grozno dejanje nevrastenične matere VersaHles, 3. ian. AA. Pretekle- noč ie revolverjem svojo mater :l tudi naj-silovitejsi. je bil ob 8.30 zjutraj in je trajaj 30 sekund. Sledilo je več lažjih sunkov, ki so trajali do poldneva. Več velikih stavb se je zrušilo Ljudje so bežali na ulice. Strokovnjaki sodu jo, da je bilo ognjišče potresa kakšnih 500 km od Johannesburga. Zeppelinov promet med Hotattdsko in Indijo? Iz M-arseillea poročajo, da se je te dni odpeljal dr Eckener s svoio hčerjo v Barovi jo Bil je v spremstvu holandskega letalca \Volyne. Potovanje ie v zvezi s proučevanjem možaoetn o stalni Zoppelinovi •rvezi med Holandsko in Nizozemsko Indijo. Kot vmesno pnetaofiie ae oou^tte Nova vojna na Kitajskem Japonci so pričeli novo ofenzivo in zavzeli več važnih kitajskih postojank Tokio, 4. januarja. AA. Med kitajskimi oddelki in združeno mandžursko-japonsko vojsko je došlo do novih bojev. Japonske cele so zavzele mesto Šanhajkvan, ki je važno križišče na zapadni mandžursko-kitajski meji. šanghaj, 4. januarja. AA. Japonske čete so po obstreljevanju zavzele Šan-kajhun, ki veže veliki kitajski zid z morjem. Peking, 4. jan. Notranji del Šanhaj-kvanga je od snoči, kakor javlja vrhovni poveljnik kitajskih čet general Hoči-kuo, v plamenih. Drugi napad s pehoto, topništvom in bombnimi letali so Japonci izvedli popoldne. Podpiral jih je ogenj japonskih vojnih ladij pred šanhaj-kvanom. V mestu je izbruhnila strahovita panika. Na stotine mrtvih in ranjenih leži na cestah. V raznih krajih rae-stva so izbruhnili požari. Nad mestom samim leži gost dim. Ko je nastopila tema, je borba nekoliko popustila, ne da bi bilo uspelo Japoncem jurišati kitajske postojanke. London, 4. jan. AA. Po zavzetju Šanghaikvana po japonskih četah je na tem bojnem področju nastal mir. Nekateri sodijo, da bo ostalo samo pri dosedanjih borbah in da gre le za incident, ki ne bo imel nadaljnjih posledic. Kitajci zbirajo v pokrajini Cihli velike vojaške oddelke, kar pa po mnenju japonskih vojaških strokovnjakov ne pomeni, da bo maršal Čangsueliang posegel v boje. Zastopnik tukajšnjega japonskega poslaništva je izjavil novinarjem, da so Japonci pripravljeni na kompromis, če se taka volja izrazi tudi s kitajske strani. Z drugega vira pa se doznava, da so japonske čete zavzele tudi obmejno postajo Pogranična ja. zadnjo postajo na vzh od n oki tajski železnici. Kitajci na umiku London, 4. januarja. A A. Po poročilu lz Sanghaja so se kitajske čete umaknile iz Sanghajkvana in se zbi-raio ob železniški progi po-d zaščito oboroženih vlakov v bližini Shrvang-taa. Japonski oboroženi vlaki^ pa kri-žarijo v smeri pro, 4. januarja. AA. Japonska vlada je poslala svojim zastopnikom na severnem Kitajskem navodila, da se soorazumejo z maršalom Cangsue-Hangom o mirni ureditvi in o lokalizaciji dogodkov v i^an^hajkvanti. Japonska delegacija v Ženevi bo o tem obvestila tudi Pmštvo nnrodov. Vznemirjenje v Ameriki Neu*york, 4. jan. AA. S kitajskega bojišča poročajo, da je pri bojih za Šanhajkvan padlo 500 Kitajcev. Zavzetje tega mesta smatrajo washington-ski krogi kot začetek novega japonskega prodiranja na kitajsko ozemlje« Ameriški politični krogi so zaradi tega prodiranja silno vzjiemirjeni. Po vesteh listov ni izključena nova demarša Zedi-njenih držav. Prijatelji novo izvoljenega predsednika USA bodo sknšali prepričati Roosevelta, naj bi aktivnejše posegel v zunanjepolitična vprašanja Zedinjenih držav. Tudi London v skrbeh London, 4. januarja. AA. Japonska akcija v okolici Šanghaiikvana je povzročila v londonskih političnih krogih precejšnje vznemirjenje. Uradni krogi so sicer prejeli potrdilo vesti o tej japonski akciri, vendar se zaenkrat vzdržujejo vsakega komentarja o odgovornosti. Pač pa objavljajo liberalni in deJavski Iristi ostre članke proti Japonski. Tako piše »Manchester Guardian«: FncklCfit, ki so ga Japonci izzvafl v Šanghajkvami, pm bo pretveza za zavzetja pokra^ne Jehol, k|er so kitajske postojanke sila šibke. Japonci bodo namreč z fahkoto prodirali ob železniški ppot;! do Pekinga. Ustvaritev nove države na severnem Kitajskem bi btla vsem načelom pravice in poštenosti v obraz. Ves svet bi se moral, po m n en hi tega Usta, združiti v svečani izdavi, da nikoli ne bo priznal kakršnegakoli nasilnega dejanja Japoncev na tem ozemlju. Kitajski ultimat Društvu narodov London, 4. jan. g. Kitajski poslanik v Londonu Kuo Talcbi bo v četrtek odpotoval v Ženevo, k ter bo skupno s kitajsko delegacijo v Ženevi predložil Društvu narodov ultimativno zahtevo, naj vendar enkrat izda Irončnovelfav--no rešrtev v katerikoli obliki v kiraj-sko-}apofr^kem konfliktu. Vremensko poročilo JZSS Kranjska co™. 4. jan. ob 7. zjutraj: temperatura —9, jasno. 10 cm snega, s rež, v višjih legah 30 cm. Bohinjsko jezero, ob 7. zjntraj: temperatura —7, 20 om snega, pršič, smuka ugodna. Bled. je*ero. ob 7. zjutraj: temperatura —3, sneera 10 cm, zelo oblačno. Planica-Raleče, ob 7. zjutraj: temperatura —10, 20 cm soega, smuka dobra. Mojstrana, 3. jan., ob 7. zjutraj: temperatura —5, vreme jasno, enega 20 cm, sneg suh. pršič, smuka na senčni strani idealna. Izgledi za nedeljo, odnosno praznik prav dobri. Izsledi za smuške ture v okolici prav izborni Tečaji ae prav veselo in zadovoljno vršijo. Zelen ie*. ob 7. zjutraj: temperatura —6, vreme jasno, smer vptra sever, snega 17 centimetrov, vrsta sneca 6rež. Izgledi za nedeljo, odnosno prazn:k idealni. Izgledi za smuške ture ▼ okolici ugodni. Bohinjska Bistrica, ob 7. zjutraj: temperatura —8, snega 20 cm brez podlage v dolini, megla, smuka idealna, drsališče pri hotelu >Sv. Janeze, mirno, sneg pršič, mala skakalnica uporabna za trening, sankalrSee uporabno na cesti Ravne, izborno. Izgtedtf za nedeljo, odnosno praznik isto. Snežne prilike v dolini: do 20 cm prSica. Od vasi Ravoe-vojaška karavla do Sv. Janeza podlage 10 cm prvega snega, povrhu 20 cm pršića. Sen ožeta, Rudni ca, severna stran isto na zmrznjeni podlagi 20 etn pršića. Planina Kraj: 25 cm starega snega, povrhu pršifi. toda srpan v kotanje. Koca odprta. V Bohinju \<*l) ves dan megla, se pretrga fn zopet nastopi« kar je znak, da še ne bo novega sne- Konference in shodi JRDK v šmarskem srezu V četrtek se je vršila r Rogaški Sratmi seja tamošnjega odbora JRKĐ, katere so so se udeležili skoro vsi zastopniki adra-vitlsda, narodni poslanec Spindler itd Sejo Je voddl predsednik g. dr. Kolterer. Po poročita g. nar. poslaoea o ak+nalnm političnih hi gospodarskih zadevah se je določil zimski: program dela. Obširno se je razpravljalo o perečih cestno-gradbenih zadevah ter so bili storjeni sklepi za nadaljnl postopek. Popoldne se je vrSfl v Donački gori se-stamek v SoH, ki pa se je razv'.l nepričakovano v velik shod občanov ki občank. Poročal je narodni poslanec g Spindler zlasti o davčnJh zadevah, o vprašanju agrarne reforme, o kmetskj zašiti Wd. ter dajal tudi razna pojasnila na vprašanja zborovaleev. Zborovanje je vod»il g. župan Cajsek. Za nedeljo 15. t. m. namerava sklicati g. narodni poslanec veliko sresko konferenco ▼ Šmarje v zadevah n-ove razdelHve občin, zadružne samopomočne organizacije, agrarne reforme itd. V tedna od 8. do 14. t. m. bo imel narodni poetanec večje število shodov po sreao. Sorzna poročila* LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2314.SS -23*6.21, Berite 13«8.47—1379.27, Bruselj 797.74 do 801.68, Curih 1108.3o_1113.S5, London 191.97-193.57, Newyork če* 5738.81 do 5767.07, Pariz 224.81_225.93, Pra*a rTO.45 do 171.31, Tret 294.46—296.8«. tttOZ£*r*KE BORZE Curih ».2896. London 17.26, Me«, vork 519.75, Bmeefj 71.9750, Mm '^6«U Madrid 42.4230. Amsterdam 208.SF, B^rrlm 123.70, Sofija 3.76, Praga m, *nr*ar* 4. jhmnrja 19S3 Velike malverzacije s carino — Država 1,870.000 Din qabQMu*e Ljafctjaaa, 4. januarja. Fti tudmrjfrtji oar?fwimTT<3i so pcšŠli nedav-m na sfed velikim me I virr/«o> pum, pri katerih j« bfla uVIa««a otik vama skoraj m dva m Hi iona dinarjev. Prvi odmev te senzacionalen in zapletene arene je bfi včeraj dopoMoe pred okrajirrm sodfcSsera v Ljubljani kjer so se morali %&-sjovarjati brrši visjTi uradn-lci ljubljanske podružnice znane av-strjjske tvornice avto-fnobrkrr. koles in dro^h imnž«rvr>o prav društvo je proti njoen dvigni? k> obtožbo zaradi predložkve napacnfh računov pri deklariranju birt-ga za carin>jec je Na podlagi t**h (Tir[~ mputeoij je bifa. kakor je razvidno i/ obtožnice, država oškodovana za 1.870.000 dinarjev. Geprav ao carknske oblasti že popre je prršle na s4ed tem manipulacijam. Ici ao se vrSile m škodo države *e ve? let ter obsodile omenjeno tvornico, oz. njeno po-družrrico na plaćanje, carm«, ki je bffa za a* jo oSkodovana država, ter t odi na 3.000 fcrrn gkibe, vendar še o tej stvari ni defini-rrvne^a odloka, ker je tvndkn intervenirala pri višjfth oWs"!t* m prrtoziik /oper kazen. Za včerajšnjo razpravo je viad:do veliko zanimanje ziasfi, ker je nastalo vprašanje, de-h* bodo odgovorni uradniiki loszno-▼am za ponarejali je pa rmf (podpisov). Ici so bili na raeueirm dekkirfraneijja blaija. Zadeva je bil« tudi zato tem bolj komplicirano, ker sodrsče ra kompetentno za prošnjo ca-psnflko^a prestopka tvrdke obenem se je pa razpravljalo proti bivšim glavnim funkcionarjem tvornice, ki so vsi odpuščeni iz shržbe in so v« razen dr. Hnuerja že davno odšK v Avstrijo. To so brvši pro-kurvsti Sa-ron Hermari VoKTOijantJlci. dr. Hauer. And-l*mger ki bivši genera-Vv direktor Sweig-afcbart. Ozadje te senzacionalne carinske ;if^re je nastopno: Pred skoraj letom de naročala blago v inozemstvu, večinoma v centraH v Steyerju. Zahtevala je od cen trate, da, ji pošlje praane svoje fakture, ki so jih tukaj Izpolnili xa dospelo blago tvrkh-ni uradniki sami. Na ten fakturah so bilet vse postavke za poslano blago za 40 do 60 odstotkov ni«je. ka*or so bile v resnici. Podružnica je seveda sprejemala od centrale tnvdi originalne račune, fci pa Qh«o bih nfkdar predloženi carini. Ker se carinjenje vrs: »ad vaio-rem< ter je treba plačati 30 odstotkov od skupne vre lovične. Zanimiva je zapanjena korespondenca, iz katere je točno razvidna tvrdkina krivda. Vsa Korespondenca je seveda pisana v nemškem jeziku. v neštetih dopisih, je čitati meil drugim: Prosimo, da nam pri pošiljanju računov naredite za 40 ali JO, alti 60 odstotkov nižje postavke. V ae_ kem dopisu celo omenja, da bi bilo bo!je, da bi se carinsko poslovanje vršilo v Mariboru, da v Ljubljani ne gre tako, kakor bi si gospodje želeli in da so postali na canini nekam nezaupljivi. čim s« bile te malverzacije odkrite !n je tvrdka zvedela, da so jo izdali njen: uradniKi, je večino njih odpustila. Zan-mivo je kako jc tvornica to zvedela. >~, ^ •> - »a.* f \r *■ f ">k'» • r ! .V i % f r" \ M ^ t 1 V * v i to ' *- , v V . \^'.■ r m • •- - 'r ' — • " 4 n i t * I . * 'v - - . - \ ~ - e -., » * * . Ltr . « \ • * /- - . - » ' . * - l C " • - - » • ^ . • tt ■ t l* „ < . — „ > !» » , *r * * io " ^ ' . > ^ , **" . _ v iT mK 1 .'..'.hI c» i . A .-.«-. i A t era je bila v toli ko zamotana, ker s« ni moglo ugotoviti, kdo je podpisaval deklaracije za carino Zaslišane priče so Izjavile, da so te parate slične podpisom baiiona Vodanskega m Andlingerja, toda ni jih mogoče točno ugotovit.. Po zaslišanju prič so na stop i lil zagovorniki, ki so navajali, da so obtoženi res nepravilno vo-: knjige, toda ker ni njihovih podpisov na računih, se ne more trditi, da gre za falzifikate. Predlagali so, da se obtoženci oproste kazni ali samo pogojno obsodijo. Sodnjk dr. Bajič je po zagovoru Jzrekel oprostilno obsodbo, čeprav nima ta opro stilna razsoiba nobe-nega vpliva na carinsko Kazen, je vendar povzročila precejšajo pozornost. Državni tožilec je vložil priziv in pride sedaj razprava pred drugo instanco. Kranjske občinske zadeve Na 7/Khiji seji občinskega odbora se je obravnavalo vprašanje novega pokopališča Kranj, 3. januarja. Za-dnja seja občinskega odbora v pre-tekUem leto ie 'bila precej živahna. Po skleipu prejšmje seje se jc občvna oornila na detotrično podjjetje Mavr in drug. naj miza občini javno cestno razsvetljavo, ki je stal« dosedaj nad 400n Din mesečno, kar je vse-kakor preveč, ker je to odvisen tok. Raizen tega naj bi tvrdika znižala tudi ceno elektron emu toku za 25 par. saj prodaja sedaj tok po 3.25 Din. Tvrdka je odgovorila, da bo urediVa to vprašanje še ta mesec. Odobreno je bik) dražbeno postopanje glede občinskih dohodikov (javne tehtnice, tržni-ne na živvnskejm in *ž;v I-s>ke»m trgm): rznl-ražena \"S0ta znaša 54.900 Drn. G. Lcrvm Reboljn je brla podeijena gostilniška pravica za vinsko klet v Be-denkovi hi'ši. Najvažnejša točlka seje pa je bilo vprašanje premestitve pokopališča. Tozadevno je bil že svoj čas izvoljen poseben odsek, v citrar imenu je poroča! občinski svetovalec g. dr. Sabothv. CkJbor si je najprej nadel nalogo, proučiti, kater: Švet bi bil najbolj pripraven za novo pokopaJišče. Preizkusili so Kum rov in liolchakerjev svet župnijsko njivo in svet na Rupi. Povsod so izkopaii jamo, da so videla, kako globoko je mogoče kopati, ne da bi zadeli ob živo skalo. Najboloe sta se izkazala v tem pogledu Kumrov in Hoknakeriev svet. Važno pa je sedrai drugo vprašanje, ali naj se napravi cerkveno aii občinsko pokopališče? Novo pokopališče bi stalo od pol rrrHijona do milijofia Din m to breme bi pač nič ne prineslo. Mestna in cerkvena občina ?e ne krijeta. Cerkvena je sicer obsežnejša, toda ravno «ajvečjTh davkoplačevalcev nc obse že. Vsa pokojališča v naši banovini so cerkvena, v Kranni bi imeli po-terntakem prvo o4>cifns.ko pokopa-fcšče. Odsek sam je prišel do zak!iač&a, nai se prepusti zgraditev novega pokopa-\šča cerkvi. Ves občinska odbor jc bil do sedaj gle d?e tega vprašanja naslednjega mneoia. Novo pokopališče nai zgradi mesena ot-iica. ki naa ga potem da cerkvi v zame-xa staro pokopa!i$č«t rz katerega bi aapravifi v enem ah dWeb doserle.li park. Seiaj pa suio v dmgaaiem pofožaVu Ta svet )e po novosi reitiUaciiikwn aačrt» že !■ bd to *«ba no- bene protidajatve. saj je regulacijsiki načrt vz^konjeti. lemu mnenju se e zoperstavn občinski odbornik g. Franjo Sive. Povdari1 .e. da bi biio vsekakor prezgodaj o.jlcčlt se že pri tej seji. čeprav župnijski urad pri-t*.ska na občino, nai se odloči. Morti« bo bolje, da se naprav: občinsko ookooaiišče S tem bi bilo doseženo dvoje. Ce b cerkev zgradiila svoje pokopališče, b :Xdk tako in tako zahtevala od občine podoore. V tem primeru b; tudi izpadli oajvečil davkoplačevalci, fca pripadajo šmartiuski tari, čeprav jih pokopavajo v Krarv.ru. Tu-d ni gotovo, da bo cerkev pozneje zro-čila staro pokopališče kar brez vsega za park. Morda tudi novo pokopališče ne bo tako siki o drago in ne bo stalo vec kot par stotisoč Din. Vsekakor ie o !cm treba razmišljati. Končno je bil sprejet predlog odbornika g. dr. Fr. Šemrova. naj se izvoli nov odsek oz. naj se poverita stareš.iis* v o ;n finančni odsek, da izdelata v štirih tecViih konkreten predlog v obliki finančnega načrta in proračuna ;n nai o tem poročala. Sprejet je bil tudi predlog župana g. Cirila Pirca. naj se ne voli nov odsek, temveč naj se stari odsek izpopolni z gospodi: Fookom. Tajnikom. Sivcem in dr. Sem-rovom. S tem je bila debata radi novega pokopališča zaključena. Na dnevnem redu je bik) tudi vprašanje združitve občin, ki mora biti po do-pisn sreskega načel-stva rešeno do 12. januarja. Meseno starešinstvo in f.nančnj odsek sta btfa poverjena, naj preštudirata to vprašanje i« poročata o tem na prihodnji seji. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V SISKI (za mitnico) Tel. 33-87 Danes ob 16., 18. in 20. uri, Jutri ob 16., 18. hi 20. ari, v petek ob 11. uri dopoldne in 15>4, 18. in 20v. uri. Predstave oo 16. pop. in 11. uri dopoldne so za otroke a. Din 2.—• I. slovenski velenlpinski film »Triglavske strmine44 En-zne plezalne ture naJih najboljših plezalcev in turistov. Pride! Pride! »REVNA KOT CERKVENA mi*« Prvi letošnji živinski sejem Občinske trošarine Ljubljana. 4. januarja. Banaka uprava dravske banovine razglaša, da dovoljuje na podlagi tozadevnih zakonov. da smejo pobirati vse občine dravske banovine, izvzeimši avtonomna mesta Ljubljana, Maribor in Celje, v času od 1. januarja 1933 pa do odobritve proračunov, odnosno raizgflas'tve zvišan ili trošarin v ^Službenem listu« občinske trošarine na iste predmete in v isti višini kot so jI ble odobrene po proračunih za leto 1932 z naslednjimi izpremembami: 1. One mestne in trške občine, ki jim je bila za leto 1932 odobrena trošarina od vina nad Din 150 od 100 litrov pobirajo to trošarino v izmeri Din 150 od 100 litrov. 2. One selske občine, ki jim je bila za leto 1932 odobrena trošarina od vina nad Din 100 cd 100 litrov pobrajo to trošarino po Din 100 cd 100 litrov. 3. Vse mestne trške in selske občine, katerim je bila odobrena obcins»ka trošarina od hI stopnje alkohola žganja nad Din 5, pobirajo to trošarino po D n 5 od hI stopnje alkohola. Občinska trošarina na pivo. špirit, špi-ritne proizvode, meso in klavno živino se pobira v vseh občinah v isti višini kakor jim je bila odobrena za leto 1932. — »Franz Josefova« crenčica je dragoceno sredstvo za čaščenje želodca, črev in krvi. Uredba o nravstvenih izpričevalih Ljubljana, 4. januarja. Uredba velikega župana ljubljanske oblasti o izdajanju nravstvenih izpričeval (»Uradni list« št. 189/41 — 1926), katere veljavnost je bila razš.rjena na ozemlje bivše mariborske oblasti z uredbo velike-gra župana mariborske oblasti, »Uradni Hat« št. 280/65 — 1926, se dopolnjuje in izprerninja takole: Po točki 8. § 11 uredbe o ustroju in področju predstoiništva mestne policije. ^Uradni listi &t. 435/111 — 1929. sta za izdajanje nravstvenih izpričeval pristojni tudi predstojništv: mestne policije v Mariboru in v Celju. Namestu -policijski ravnatelj v Ljubljani« naj se v odd. I. giasi ^uprava policije v Ljubljani«. V odd. III. odredbe se giede ca kazenski zakonik kraljevine Jugoslavije v začetku dostavi: Nravstveno izpričevalo se ne sme izdati, če je bila stranka že sodne obsojena po kazenskem zakoniku ali po drugih veljavnih kazenskih zakonikih zaradi zloč nstva ali prestopkov z koristoljubja ali zoper javno moralo aH na izgubo častnih pravic, dokler niso bile pravice povrjene ali obsodba izbrisana po § 90 k. z. ali po zakonu z dne 21. marca 1918 drž. zak. št. 10S. Ne sme se tudi izdati, če je bila stranka sed-no obsojena zaradi prekrškov iz koristoljubna ali zoper javno mofalo po zakonih, ki začasno še veljajo na osnovi zakona o začasnem podaljšanju veljavnosti zakonitih predpisov o kaznovanju prekrškov z dne 31. decembra 1929 »Uradni list« štev. 99/22 z dne 21. januarja 1930 in obsodba ni bila iztorisana na osnovi § 6. navedenega zakona. Stranka, ki s*» sklicuje na povraćalo pravic afi izbris obsodbe, mora to dokazati z odlokom ali s potrdilom pristojnega sodišča. Kolikor gre za obsodbe po kazenskih zakonih, ki so veljala pred kazenskim zakonikom kraljevine Jugoslavije, se postopa Se dalje po predpisih odd. LTJ/I. 1. in 2. odstavek, v* 3. odstavku točka 1. se mora glasita (člen 30 ustave). V točki 2. odpade navajanje zakona o zaščiti države iz 1. 1921 ter se namestu tega navajata člen 12. sedanjega zakona o zaščiti države in f 158 kazenskega zakona Točka 3. se mora v začetku glastti: Ortale sodne kazni zaradi prestopkov in prekrškov po sedanji kazenski zakonodaji in zaradi pregreskov i« prestopkov po stari zakonodaji... V točld 4. se mora pravimo glasiti: ---- m svoji zahtevi, naj se ji nrrav- 2Mm Je bHo nafto, po it za to Ljabijam«. 4. janoar.ja. )e W v Ljubljani po presliku dveh mesecev zopet žrrinskjj sejem. Mesarja najbrž niso mnogo pogrešat sejme, saj so lahko nakup*!i brez, njega dovolj poceni sivine, le kmetje so težko čaka K, da se zopet aaeno sejmi, kajti reč upanja je, da boš prodal ^nnec ne sejmu, kot d« t»rxke kupec ponj m kmete. Kljub temu pa rm bilo posebno živahno na današnjem sejmu, žšvtne je bvVo malo. s ie za to se kupci nk»o mnogo /animali. Sejem se je začel prav za prav seie oo 10.. ke»r dotlej ni bilo «klon jene še skoraj nobene kupčije, le en vol je bil prodan prej, pa tudi kmetje so prignali živw\o tki trg bokj pozno. Največ živine je bik) z Dolenjsketja. Nokateri kmetje so prisH od zelo daleč, eden je dejal, da je šel od doma že ob 2. Z Gorenjskega ni rnlo umo^o živine, najbrž zato, Ver je b?l danes »*ejem v Douvža-lah. Tudi s Štajerskega je bilo menj živine. kot navadno. Morda se 2e poznajo po-fltedioe klapja živ-rme na kmetih. Marsikje so kmetje tako v noro kleli govedo, da se bo to ?utrJlo prej al: slej. I 'Tadne cene so nespremen jene. kakršrre so bile novembra. Sicer se pa kmetje ne morejo sklčeevati na te cene, ker morajo biti veseli, da živino sploh prodajo — tako pač mislijo nekateri mesarji. Seveda pa kmetje gledajo na to, da prodajo živino čim dražje, za v*ako ceno je ne da noben. Za prvovrstne vole je določena uradna cena 5 do 5.50 Din leg £hre va nekoliko večje zaneroa-nje. Po njih so vpraševati največ le kmetje, toda zdelo « je, da vprašujejo le »to, da bi zvedeli, po kaJcšnn cenri prodajajo žrrmo drug". Na žJvoh. Nekateri kmetje tudti barantajo zelo resno, čeprav so prignali tudi sami na sejem žnvinoe Danes je b' na 3ejmu nekaj dobro pitanih krav, ki so brle nad 400 kg težke. Takšno debelo kravo s teletom je ponujal krnet za 3000 Dm. Trdil je. da je dobra mlekarioa. kar se ji jc res poznalo po vimenu, toda na sejmu so vse krave dobre mlekaree. Drugi kmetje so ce-r»ri kravo mnogo ceneje, češ, da je vsaka krava nad 2000 Din predraga. Zato so ponujati tu in tam zelo lepe krave po 1800 Din. Kmetje pravijo, da jim nthče noče plačati po kg krav dražje kot po 3 Dm. Uradno določena cona je za krave 5. 4 m 3 Din po vrstah. Mrsa ve kravice *o ponuja ln peveda znatno cmeje. vendar pa *so zdaj cene nekoliko višje kot £»o bile jeseni, ce se otzrra-mo na to. po Čem so ponujali danes krave. Nedvomno e»o bili kmetje nekoliko pognm-nejš; zato. ker je bilo manj krav kot navadno. Plemen^šfin prašičkov- je brto malo. vendar pa tudi po njih niso kupci mnogo povpraševali. Prodajalci so jih držali po zelo visokih cenah, če primerjamo te cene prejšnjim 3 do 4 mesece stare prašičke so ponujali par po 500 Din. Poleti fi lahko dobil takšne pujske po 300 Din. Tudi k itn j je bilo molo. ob 10. jih jc bilo šele 20. Včasih je bilo na sejmu okrog 200 konj. Sicet pa ni kupcev, konj se proda najmanj Pontljajo jih po 3000 do nOOO DVi. Kljusera so seveda mnogo ceneijša, tod« saj tud; ne smejo biti posebno draga sai so tud1 konjske solarne poceni. V splošnem je bila povsod slaba knpeija. stveno izjpričevalo izda. vpisati pa se morajo v tem piimeru vse okoUssčine. ki sicer ovirajo izdajo izpričevala. Pravoslavni božič Ljubi jama, 4, januarja. Za pravoslavne božične praznike se bodo vršili svečani cerkveni obredi po sledečem razporedu: Na badnji dan 6. t. m. se vrši sv. liturgija Vasilija Velikega, z blagoslovitvijo nove kapele v sanatoriju na Golniku (Gorenjsko) ob 9. dopoldne. Istega dne popoldne ob 17. »večernja« v pravoslavni kapeli v Ljubljani. Ostali obredi se bodo vršili v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišica. Na prvi dan božiča, svečano »jutrenje s povečerjem ob 6. zjutraj, 9v. liturgija ob 10. dopoldne in »večerja« ob 16. popoldne. Na drugi dan božiča »jntrenja« ob 7. zjutraj, sv. liturgija ob 10. dopoldne, »večernja z bdenjem« sv. arhidijakona Steva-na ob 18. zvečer. Na dan sv. Stevana: liturgija ob 10. dopoldne. Z Jesenic — Redek lovski blagor. G- Boris ^ega, gozdar pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah, je ustrelil na Silvestrov večer v gozdovih med Kozjem in Jurklostrom na štajerskem velikega divjega merjasca, težkega 109 kg. Zanimivo je pri tem, da je enako žival ustrelil red dvema letoma tudi na Silvestrov večer in v zadnjih letih vseera skupaj 6 divjih merjascev v kozjanskih gozdovih, kamor hodi vsako leto na počitnice v kraj, kjer je nekoč služboval. — Šahovske simultanko bo igral v Četrtek dne 5. t. ni v Sokolskem domu na Jesenicah g. Anton Preinfalk iz Litije. Pri-javnina Din 5. Vabljeni so v«i šahisti in prjatelji kraljevske igre z Jesenic in okolice. — Sresko tajništvo JRKD za radovljiški srez s sedežem na Jesenicah, prosi vse krajevne organizacije JRKD. da se točno drže termina za vrnitev statističnih pol in poročil ter iste zanesljivo takoj 'odpošljejo na gornji naslov. Iz Novega mesta Prevzem oblasti. V ponedeljek popoldne je prevzel županske posle šrnihel-sto-piske občine novo imenovani župan Josip Matko st. — Luži In] tečaj mizarsko luženje se vrši danes in jutri v Novem mestu. Priredil ga je za tukajšnje in okolilške mizarje in mizarske pomočnike. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI. — Zopet požari. Na Štefanovo je gorelo na Ljubnu. v noči po novem letu pa v Kačji ridi. Na Ljubnu je pogorela zidanica tako rekoč pred očmi lastnika in njegovih prijateljev. Družba še ni bila v dolini, ko so opazili dim nad zidanico. Hiteli so nazaj, pa je bila zidanica že uničena z inventarjem vred. Škoda znaša nad 10.000 Din, V Kačji ridi je pa zlobna roka podtaknila ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Slaka. Mirnopeški gasilci so ogenj omej'ii, da ni zajel še hiše in drugih poslopij v bližini. Pogorelo je več gospodarskih poslopij in škoda znaša 100.000 Din. — Dolenjsko v filmn so občudovali No-vomeščani sooči ob zvočni spremljavi v kinu Dom. Prosvetni odsek Sokola je naprosil umetnika Božidarja Jakea, da je pokazal svoje številne filme o Dolenjski. Videli smo Novo mesto, Pugljevo proslavo. Mimo goro ter Novo mesto z okolico pozimi. Meščani so imel; dvojni užitek, ker so mnosi videb" tudi sebe na platnu. Za uvod smo slišali zanimivo predavanje rojaka inž. Marjana Mušiča o arhitekturi Novega mesta. Želeli bi še vec takih večerov. Koledar K Sreda, 4. janmarja katortoan^ Inoeent. TU," DobromWr. pravoalavat 22 decembra. Danainje prirecHtve. Kfcto Matica: V dvoje je lepfee. Kicvo Ideal: Indijanci pridejo! K*no Dvor: Štirje vrag::. Sadjarafco vrtnarsko društvo predavanje na. v4a. nadzornika g. Gombača ob 19. v predavalnici mineraloškega m *t t ta ta na imivenn. Daiume lekarne. Datvea: dr. Plccoll, Tyrševa ceata t> Bakarc«, Sv. Jakoba trg 9. — Proračun mestne občine ^»bljanake in njenih podjetij za 1. 1933 Lei računski zakljucUci za L 1931 so razpoloženi občanom na vpogled od 4. do 17. januarja 1933 med uradnimi urami v mestni posvetovalnici na mestnem načelstvu. Zvožni kino IDEAL Največji zvočni film t% Dtvje&a Zavada! Napeti prizori! Na tJaoce Indijancev sodeluje v tem gigantskem filmskem delu Indiianci pridejo! V glavni vlogi najhrabrejm junak Tim Mc Coy Danes premiera! — Predstave ob 4., 7. In 9. zvečer. Iz Kranja _ Zadnja pot priljubljenega fanta, Včeraj smo pokopali mladega Vnlija Hafnerja, ki ga je pod imenom Semenor Vili poznal ves Kranj. Prehladil se je r glavo, operacija je bila preka&na. Bil ;o trgovski pomočnik v domači trgovini. Od deških let pa do zadnjega časa je bil vnet Sokol dober telovadec. Bil je zek> družaben fant in vedno dobro razpoložen. Imel je zelo lep pogreb, kakor ga že v Kranju dolgo nismo videli. To pa* priča, da je bil zelo priljubljen. Spremila ga je tud; številna četa Sokolov, sokolski per-ski zbor pa mu jo zapel paT nagrobnte. Počivaj mirno! Iz Celja —c Sokolsko društvo v Celju bo imelo svoj rodni letni občni zbor v sredo 11. t. m. ob 20. t mali dvorani Narodnepa doma. —c Umri je v torek S. t. m. na Oatroa- nem pri Celju 73-letnd posestnik Matevt GllnŠek. —c Svetosavska zabava bo 4. februarja šolska proslava sv. Save pa 57. januarja. —c Podoficirska čitalnica bo priredila v četrtek 5. t, m. ob 20. zabavo v Narodnem domu. —c Zborovanje mv a I >c*o v Na praznik 6. t. m. ob 9. dopoldne bo v mali d varam Narodnega doma redni letni občni zbor krajevnega odbora Udruženja vojnth >n-vaHdov v Celju. —e Obrtno društvo t Celju bo priredilo tudi letos 1. februarja trudicijonalni obrtniški ples. že 15. po številu. Obrtno društvo v Celju, ki prireja priljubljene obrtniške plese, bo obhajalo letos poleti 40letnico svojega obstoja. Narodna Gledališče DRAMA Začetek ob 20. urf. Sreda. 4. januarja: Voda. Red Sreda. Četrtek, 5. januarja: Zaprto. Petek, 6. januarja: ob 15. uri Voda. Izveo. Znižane cene Ob 20. uri Carjevi? Alek-sej. Fzven. Znižane cene. ★ Drevi ob 20. vprizori ljubljanska dTama Vombergarjevo kmetsko veseloigro Voda za abonma Sreda. Vombergarjeva veseloigra je izvrstna ter Je Imela velik uspeh pri vseh dosedanjih uprizoritvah. Na dan sv. Treh kraljev popoldne ob 15. uri se ponovi v ljubljanski drami Vombergarjeva veseloigra po znižanih dramskih cenah. Zvečer ob 20. url pa Me-režkovskega tragedija Carjevič Aleksej. Tud-i za to predstavo veljajo znižane dram. ske cene. OPERA Začetek ob 20. uri. Sreda, 4. januarja: Manon. Red B. Četrtek, 5. januarja: Zaprto. Petek, 6. januarja: ob 20. uri Pri belem konjičku. Izven. ★ Opozarjamo na nocojšnjo reprizo Massenetove opere Manon, Dirigira kapelnik š-tritof, režija je Debevčeva. Predstava se vrši za red B. Nadaljnja repriza operete Pri belem konjičku bo na Sv. Treh kraljev dan zvečer ob 20. po običajnih opernih cenah. Ta dan popoldne nI operne predstave. Letošnja premijera D. Alberjeve ope»*e Nižava bo v soboto dne 7. t. m. Glavno vlogo Marte poje ga. Thierryjeva, tenorsko partijo Petra g. Marčec tn baritonsko partijo Sebasbljana g. Primožič. Opero dl-rigvLra kapelnik Neffat. režija je Primoži-čeva. tBLOTENSKT ff A RO D«, dne 4. Januarja 1933 Stran Fašizem je veliko zlo, ker je zgrajen na bajonetih in strahovladi A kako žive ljudje tam, kjer je treba držati jezik za zobmi, eoeki pisatel.i Maurice Bedel v svojem romanu nam pove f ran- „FILIPINA", ki izhaja v >Slovenskem Narodu«. Naš tekoči roman ie avtoriziran in pisatelj ie izrazil zeljo, da bi izšlo njegovo delo o fašistični Italiji v prevodu baš pri na£ Jn smo^ njem najbližji sosedi. Če še niste naročeni na »Slovenski Narod«, se brž naročite, da vam pošlje uprava brezplačno vse številke z začetkom tega izredno zanimivega in tudi po-ucneera romana. * Dnevne vesti — I »premem he t banovinski aluibi. Imenovana sta za banovinskoga uradniškega pripravnika pri 9plošni bolnici v Mariboru dr. Marijan Rozman in za banovinsko zva-ničnico III. skupine banovinska dnevničar-ka -zvaničnica pri banski upravi v Ljubljani Mar ja Pfeifer; na lastno prošnjo je premeščen sekundarni zdravnik zdravilišča na Golniku dr. Franjo Rad^el v javno bolnico v Slovenjgradcu; po potrebi službe je premeščen banovinski uradniški pripravit k pri banski upravi Vladimir Zalokar k sraskemu naoelsptvu v Logatec; na podlagi razsodb*? državnega sveta je bil prevzet v banovinsko službo ter z 1. oktobrom 1931 upokoj-fn b'v-ši primarij in vodja javne ženske bolnice v Novem mestu dr. Ivan GostiŠa; upokojen je banovinski služitelj pri obči javni bolnici v Brežicah Franc Korber. — Znižanje obrestne mere za hranilne vloge in posojila. Glede na težak gospodarski položaj so mariborski denarni zavodi s 1. januarjem 1933 znižali obrestno mero za hranilne vloge in posojila za !•/•. Razglas o znižanju so podpisale Mestna hranilnica, Hranilnica dravske banovine, Posojlnica. Spodnještajenska ljudska posojilnica, Mariborski kreditni zavod. Jugoslovanska hranilnica in posojlnica. Štajerska hranilnica in posojilnica. Hranilno in posojilno društvo delavcev ter Krekova posojilnica. — Izprememba pravilnika o banovinskih davščinah dravske banovine. § 60. pravilnika o banovinskih davščinah dravske banovine z dne 24. februarja 1932 (Službeni list št. 275-27 iz leta 1932). se izpreminja tako, da se vstavi za prvim odstavkom nastopno besedilo: *Za lovske karte, Ici se izdajajo za leto 1933 zapriseženim lovskim Čuvajem, se pobira taksa Din bt) od članov lovskih društev, včlanjenih v zvezah, odnosno v osrednji zvezi lovskih društev kraljevine Jugoslavije, če se izkažejo z društveno izkaznico za dotično leto, odnosno taksa Din 100 od zapriseženih lovskih čuvajev nečlanov.« Ta odredba stopi v veljavo s 1. januarjem 1933 in finančni minister jo je odobri. — Iz zdravniške službe. Iz imenika zdravniška zbornice sta bila izbr sana dr. Josip Briinner, ki je umrl, in dr. Jan^z Gantar, ki je bil premeščen v primorsko banovino. — Notarske vesti. S 1. januarjem so pričeli poslovati kot novopostavljeni notarji notarji na razpoloženju dr. Mile Jenko v Kozjem, Anton Koder v Murski Soboti in dr. Makso Peterlin v Dolnji Lendavi. — Razpisani službi. Pri mestnem fizika-tu v Ljubljani je izpopolniti mesto mestnega zdravn'ka praktikanta. Mestno načelstvo ▼ Ljubljani razpisuje sistematizirano mesto konceptnega praktikanta. Prošnje je treba vložiti do 7. t m. — Novi tisočaki. Tudi ljubljanska podružnica Narodne banke je že dobila in dala v promet nove tisočake, ki so zelo lepi. So nekoliko manjši od starih, zato pa znatno lepši. — Izjava zagrebške Mestne hranilnire. Zagrebška Mestna hranilnica objavlja danes izjavo, ki v nji pravi, da je denarna kriza — Zaračunavanje bare pri davčnih uradih In pri OUZD. Ministrstvo za socialno politiko je z rešenjem od 18 Junija 1931 br 28729 glede na dejstvo, da tabela denarnega ekvivalenta za zaračunavanje bere te i 1923 ni bila več upravičena, izdalo novo tabelo, po katerj bi se imeki ravnati Okrožn: uradi za zavarovanje delavcev i državni uradi Ker pa so vsi ti uradi še 1o zadnjega časa računal, po tabeli iz leta 1923. Je narodni poslanec g. Vekoslav Spindler na to opozoril g ministra za so cial.no politiko 'Ivana Puclja s prošnjo, da ;zda potrebna navodila To se je tudi zgodilo In se bo zaračunavanje bere l pri OnZD i pri davčnih uradih vršilo sedaj Po nov' taberl — Iz >Slu*benega lista«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« Št. 1, z dne 4. t. m. objavlja uredbo o prometu in kontroli 6trupov, uredbo o vodstvu protestnega registra in protestnh varantov, iz-premembo v pravilniku o dokladi za terensko delo uslužbencev finančnega ministrstva, oddelek za kataster in državna posestva in razne objave iz >Službenib Novin«. I jjmj LJUBUAflE I — Smučarski tečajniki na Jeserskcm uživajo prekrasne zimske dneve. Snega je dovolj za vežbanje na planini Anclovo. in sicer najlepšega, 3 prste debelega sreža. vrh novfiga sesedenega snega na stari podlagi. O jugu ni tu duha ne sluha, ker soln-ce snega v senčnicah na severni strani pod Grintovcem pokvariti ne more. Pri Stular-ju je vse zasedeno, dovolj prostora pa ima še hotel Kazina, župnišče i. dr. Pojasnila glede nastanitve daje spotoma šofer avtobusa Kranj-Jezersko. Avtobus odhaja iz Kranja ob 14.05. smučarji plačajo polovico, t. j. r>'n 30 za tja in nazaj. — Družba sv. Cirla jn Metoda v Ljubljani je prejela meseca decembra 1932 1 sledeče prispevke: I. Podružnice: Domžale 790 Din; Sv. Lovrenc na Pohorju 150 Din; Mokronog 145 Dim; Loški potok 100 Din; Trbovlje 3979 Din; Limbu« 100 Din; Sve-čina 200 Dra; St. Ilj 2*4 Din; Sevnica 345 Din; Hrastnik m. 470 Din; Hrastnik ž. 465 Din; Kostanjevica 310 Din; Split 490 Din; Vrhnika 626 Din; Ptuj m 4100 Din; Ptuj ž. 4100 Din; Brežice 226 Din; Maribor m. 1000 D>n; Slovenj-igradec m. S48.75 Din; Litija - Šmartno 510 Din; St. Jernej (Dolenjsko) 165 Din; Novo mesto 515 Din; Radgona 30 Din; Sv. Barbara pri Mariboru 215 Din; Buzeljsko 132 Din; Šiška ž. 600 Din; Jesenice - Fužine 970 Din; Trebnje 222 Din; Ribnica na Pohorju 255 Din; Dol pri Hrastniku 791 Din; Zidanimost 23S.75 Din; Kranj 1100 Din; Ljubljana, šentp. ž. 770 Din; Ljubljana, šetjakobska trn. ž. 45 Din; skupaj 25.296.50 Din. II. Nabiralniki: Dr. J. Hrašovec, Celje 10 Din; podr. Ribnica na P. 20 Dk>; skupaj 30 Din. IIL monsign. Toma Zupana sklad: podružnica Kranj 400 Din; po- zadela tudi njo, da je morala tudi ona vzdr- | družnica Splet 525 Din; skupaj 925 Din. žati prvi naval vlagateljev, toda njeno po- j »IV. Razni prispevki: župni urad Petroče slovanje je ostalo do 28. decembra 1932 po- I 100 Din; dr. Stane Skulj, Mokronog 100 polnoma normalno. Vlagatelji so pa vedno • TX.n; Iv. Rozman. Ljubljana 50 Din; KI. bolj pritiskali in končno je bila hraniln ca i Vončina. Ljubljana 50 Din; volilo pok. g. prisiljena znižati plačila na minmum po : Roberta Kolrmanna. LJubljana 50.000 Din; pooblastilu čl. *>. zakona o zaščiti kmetov. To je morala storiti tem bolj, ker svojega denarja in obresti ni mogla iztirjati od upnikov. Hranilnica polaga obenem javno račun o svojem gospodarstvu in pravi, da je poverjeni ji denar popolnoma varno plasiran in da vlagatelji ne morejo izgubti niti pare, ker jamči za vse obveznosti mestna občina. — Obrni zbor Županske zveze v Ljubljani bo v soboto 7. t, m. ob 10. uri dopoldne v dvorani >Zvezde^ v Ljubljani. Za udeležbo skupaj 50.300 Din. Vsota vseh prispevkov 76.521.50 Din. 4-n — Pomlad v Bosanski krajini. Iz Banjaluke poročajo, da imajo v Bosanski krajini zadnje dni pravo pomladno vreme. Toplo je zlasti v Banjaluki, kjer so ljudje odložili zimske suknje. Preokret vremena je nastal ob novem letu in kmetje pravijo, da je to znamenje nesrečnega leta in lakote. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ni pričakovati nobenih izprememb. Vreme na občnem zboru je dovolilo ministrstvo ostane torej pusto, kakor je bilo včeraj in za promet polovično vozno ceno, in sicer si več dni sem. Včeraj je v nekaterih kni- morajo kupiti udeleženci na odhodni posta- Jih Dalmacije deževalo, drugodd je bilo pa ii celo vozno karto, na občnem zboru se jim oblačno in megleno. Najvišja temperatura je bodo pa izdala potrdMa o udeležbi občno^a ! ™ašala v Splitu 12 v Beogradu 8, v Sara- zbora Županske zveze, ki bodo veljala za l>vii 5, v Ljubljani 4-3, v Zagrebu 2, v Skop- povratno vožnjo. j 'Ju ~% v MTar JgF0 -J* Davi je kazal „ ... s. i l barometer v Ljubitani 773.9, temperatura je — Povišanje pristojbin za avstrijske vi- znaga]a o o zame. Zaradi zmanjšanja vrednosti vahile zn so nastale s. 1. januarjem 193* izpremembe | ~ Stara k°!j*>rterka »>rez sledu izginila. v pristojbinah za vizume za potovanje v , k Zagreba je ze drug-c brez s^du izginila Avstrijo in preko Avstrije. Za eno potovanje se plača odslej 80 Din. za eno potovanje skozi Avstrijo 17 Din, za trajni vizum za dobo enega leta 160 Din. za izleta* vi- 521etna kolporterke Frančiška Žitnik, ki je stanovala skupaj s svojem sčnooi Alojzijem, tudi kolporterjcm. Oblasti domnevajo, da se ji je pripetila nesreča ali pa da ie izvršila zum veljaven 7 dni za štajersko in Koro- samomor ško pa 18 Din. — Ustanovitev zveze bančnih uradnikov. Društvo bančnih uradnikov v Novem Sadu je sprožilo lani misel, da bi se ustanovila zvez.1 bančnih uradnikov za vso državo. Bančni uradnkl so pozdravih to inicijativo in 30. t. m. bo v Novem Sadu ustanoAtii občni abor Zveze bančnih uradnikov. — Opozorilo delodajalcem. OUZD v Ljubljani obvešča vse delodajalce, da je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje odobrilo sklep ravnateljstva S UZOR o 7% bolniškem prispevku. Objavljeni odtegljaji veljajo od 1. I. 1933 da Ije. (To je obenem odgovor na tozadevno — Zagoneten umor Blizu Osijeka ep odkrili v ponedeljek zagoneten z!oein Nasiti so umorjenega geometra Jo s pa Etveea, ki je rmel zvezane roke. Obleetn so uvedJe nrc.jfcavo. Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti želodčne motnje, za-stajanje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniki strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« voda celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin- »Franz Jasef ova« jj renči ca se do- — Feta-»pan zadovolji vsakogar s kamaro kupljeno pri Pr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 8. Ceniki brecplaeno. 5-n Iz Ltabliaae —Ij Tromostje je sijajna razsvetljeno, 20 žarnic ga raaeveljuje. kar je vendar dovolj ter je ustreženo tudi z 20 svet laiki arhitektonskim zahtevam Zato se pač marsikdo čudi, zakaj razsvetljuje tromost je fte močna obločniea, ki je prej dovolj raasvetljevala sama frančiškanski most Ta reč je pa Čudna zlasti zato, ker ao nekatere ulice razsvetljene skrajno >intirano<, n. pr. kakšn h 100 m od tromost ja je na Sv. Petra naaipu že takšna tema, da čeeČe eelo >vrzirani< vinski bratci agreše >Fajmoetra«, kar sicer ni taksna nesreča, toda nič čudnega bi ne b lo. če bi kdo v takšni temi zašel v Ljub-ljanico- —Ij Dobrodelna akademija mestne občine Ijabljanske bo v četrtek dne 5. i. m. ob 30. uri v Sokolskem domu na Taboru- Po pevskem in glasbenem koncertu se razv ie v vseh prostorih obširnega Sokolskega doma prosta zabava, katero bo uvedel 6 let stari virtuoz na harmoniko. Poskrbljeno je za vse v polni meri. Mfd drugim bodo nastopili prvovrstni harmon karji, >jazz-god-ba<, kupletisti itd. Vsak bo prišel na svoj račun ter bo imel velik užitek, tako glede umetnosti, kakor zabave. Za nujne podpore potrebne pa upamo, da se bo pri tem nabrala izdatna podpora. —Ij Na živilskem trga danes ni bilo po-sobno a'vahno. Trg je bil dobro za lož n, zlasti mnogo je bilo sadja, precej več kot zadnjo soboto Jabolka so bila lepa po 4 Din, cene se torej še niso zv Šale. Nedvomno pa tudi ni bilo še nikdar tako pozno toliko sadja na trgu. Tudi zelenjave je še vedno dovolj, posebno za to sezono. Ce bo ta ko toplo še nekaj časa, bo zelenjava še poceni. Gospodinje eo danes kupovale zelo meso, menda zaradi tega, ker je začetek meseca. Cene so v splošnem neizpremenjene. —Ij Predavanje SPD o Visokih Turah. Prihodnje predavanje SPD bo v torek 10. t. m. ob 20. uri ▼ dvorani Delavske zbornice. Predaval bo znani in priljubljeni slovenski plan:nec g. prof. Janko Mlakar o Visokih Turah. I jj im-iirm I —Ij Ljubljanski Sekal vabi na članski sestanek, ki bo v četrtek 12. t m. točno ob 20. uri v društveni sejni dvorani v Narodnem domu. Na tem sestanku bo razgovor zaradi sestave kandidatne liste in morebitnih predlogov za društveni redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 22. t m. točno ob 10. uri v društveni telovadnici. Zdravo! Uprava. —Ij Kolesarska sekcija 2SK >H^rmesac vabi vse svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže občnega zbora matičnega kluba, ki bo v nedetjo 8. L m. ob pol 9. v prostorih Keršičeve gost me v Šiški. Občni zbor ne bo torej na praznik s v. treh kraljev, kakor je bilo prvotno javljono, temveč se je isti prenesel zaradi nepredvidenih zaprek na nedeljo. —Ij K dobrodelni akademiji v eetrtek na Taboru je z vstopnico prosta vožnja na cestni električni železnici od vsake postaje. Izstopite na provizorični vmesni postaji na križišču Škofje ulioe in Sv. Petra ceste. Vstopnice ae dobe ▼ pred proda ji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu in pri blagajni v Sokolskem domu eno uro pred pri-čefkom prireditve. —Ij Zaključni večere p4eanth vaj Sokola I. — Tabor bo v soboto 7. L m. ob 20 v Sokolskem domu K posetn ao Iskreno vabljeni vai cenjeni obiskovalci in obiskovalke plesne šole. Dobrodošla eo pa tudi vsi pnljatelji Sokolstva, katerim bo pri pogrnjenih mizah preskrbljeno sa najpnijet-nejše razvedrilo V veliki dvorani, ki bo vsa na razpolago plesu, pa bodo našli plesalci in plesalke dovolj prostora, da se poljubno zavrte ob zvokih priznanega jazza Hawari. Policijska ura podaljšana. —Ij Podporna zadruga drž. poPcijskih nameščencev in upokojencev dravske banovine v LJubljani priredi 7. t. m. od 20.30 do 3. v prostorih hotela TJnilon običajno letno prireditev pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Marušiča v Srld fonda pomožne akcije za brezposelne in fonda za podpore vdov m sirot članov zadruge. _ Z odrom na dobrodelni namen te prireditve ae vljudno vabi cenj. občin, stvo k udeležbi. Zabava bo prvovrstna, kakor tudi postrežba, za katero bo pre-skrbe, restavrater g. Rist po ceni kakor v restavraciji. Svira želez, godbeno društvo Sloga-jazzband. Obleka promenad na. Srečolov s krasnimi dobitki. —Ij Za pomožno akcijo za brezposelne ao zbrali uradnnki m zdravniki OUZD od svo>ih prejemkov za januar znesek 6129 60 Din Od tega zneska je bilo nakazano mestnemu načelstru ▼ Ljubljani 4800.25 Din, v Mariboru 900.85 Din, v Celju 428.50 Din ter občini Vič 500 Drn Zveza blagajniških zdravnikov je za pomožno akcijo darovala v imenu svojih članov znesek 1000 Din. —Ij Narodni motivi bodo vezeni na velikem prekrasnem srcu, ki ga pripravlja za dar >kraljiei erc<, ki bo voljena na IX. obrtn'škem plesu v soboto 7. L m. zvečer v veliki dvorani Kazine naša ugledna domača tvrdka M. Leitajeb, pa tudi renomirani tvrdki A, Agnola in >Dek»r< sta poskrbeli za to, da s krasnimi darili presenetita dve nadaljnji osrečenki- To bo prva prireditev, ki odklanja vse taje izdelke in iz inozemstva ovešen kič. saj spretne roke že danes hite z delom, da bodo srčki in kranjski šopki čim lepši, dočim se naše dame živahno pomenkujejo, kako bi m bol j poskrbeti za telesni blagor. Pokažimo ljubezen do domačih izdelkov — naš narodni pene* naj nas pe-pelje na obrtniški ples. 6-n —Ij Šentjakobsko gledališče v Mestnem doma. Na praznik sv treh kraljev v petek in v nedeljo ob 20.15 ponove Sentjakobčani izvrstno Linhartovo veseloigro v 5 dejan lih > Mati ček se ženi«. Veseloigra je Izvrstno naštudirana in zelo zabavna. Glavne vloge vlogab nas lopa vec« ausMUiibul. \ U'jocOaujc pr eda ta ve »o bile popolnoma razprodane. Pri zadnji predstavi v nedeljo je odšlo mnogo ljudi brez vstopnic. Zato pros mo cenjeno občinstvo, da si kupi vstopnice že v predprodaji pri dnevni blagajni v M stn-m domu. Blagajna bo odprta od Četrtka lal|,* od 10. do 12 ure in od 15. do 17. Opozar-;amo cenjeno občinstvo na r predstavi, ki bosta zadnja vpri zorite v te veseloigre v letošnji sezoni. —Ij S>K Ilirija poziva vse člane ki se hočejo posluževati zn tane vožnje v skupinah na podlagi legitimacij JZSS. da pošljejo svoje legitimacije zaradi potrdila po železmrški d rekeji. Legitimacije se oddajo proti plačilu Din 5.— pri blaga.jnJ kavarne Evropa Za izdajo nove legitima iuje jc pru^«iiii jijiko m D-ii tiran plačila pristojbine se l^itimacije ne bodo oddaae v poird'lo IstoiaKo se ne oo dalo v potrdilo legit.mac j onih ki niso poravnal: članarine do konca 4 193i Potr ms legiUmacije se bodo v 8 dnevin doni'- na zaj na istem mesui - Tajnik 1 —Ij Narodno stroko v na zveza poz:va vse svoje ljubljanske člane naj se v kar največjem številu udeiez« doorodeine al:a demije ki se bo vršila v četrtek zvečer na Taboru. Ker gre za podpiranje brezposel nih.. storite v^i 9vo1o do'frn^«' —Ij Sresfco tajništvo JRKD za mesro Ljubi :ano po«4V« vse strankine čl'm da oe pol no številno udeleif jutri ob 20 n«i Taboril dobrodelne akademiie Za kmečkih gospodinj Včeraj je bfl otvorjen v Ljubljani dekliški vzgojili in izobraževal-ii tečaj Ljubljana, 4. januarja. Malo društev je, ki b; Imela toliko hvaležnega Ln potrebnega dela, a tudi sivamega. kot Zveaa kmetskih fantov in deklet. In ena najhvaležnejš-ih nalog te organizacije je nedvomno tudi izobraževanje kmečkih deklet, da postanejo dobre gospodinje in da bodo širile napredek na deželi. ZKFD je priredila dekliški vzgojni izobraževalni tečaj, ki ga bo posečalo 40 deklet H vseh krajev banovine. Včera: popoldne je bila slavnostna otvoritev tega tečaja v poslopju I. dri. gimnazije. Otvoritve so se udeležili številni '.a-stopnjki zainteresiranih ustanov in uprav ki predavatelji. Goste ln tečajnice je nagovoril ter pozdravil predsednik ZKFD g Kronovšek, posebej Je pa pozdravil gg.: zastopnika bana inž. Z i danska, zastopnika prosvetnega oddelka banske uprave nad-zo/mlka Škulja, zastopnika gimnacijskega direktorja Lokarja prof. Kapusa, predavateljico go. dr. Konvalinkovo. zastopnika ZKD dr. Mihelaka. zastopnika Higijenske-ga zavoda dr. Petriča. inž. Sadarja. nredn Gerželja, zastopnika akademskega agrar kluba »Njiva«, ravnatelja Soršaka, zastopnika thske in odbornike ZKFD. Predsednik je omenjal, da je to prvi specijalni tečaj za Izobrazbo kmečkih le-klet, kakršen še nI bil pri nas Da lah ko otvorijo tečaj, je bilo treba seveda mnogo truda, dela in žrtev. Toda organizacija se zaveda, da je njena dolžnost skrbeti za izobrazbo svojih člamic. Dekleta so vsro-pila tudi po večini z velikimi žrtvami v tečaj, saj na kmetih čutijo najbolj slaoe čase. Govornik j*im je priporočal, naj se živo zanimajo za učno snov, zlasti, ker bo tečaj kratek. Mnogo tečajnic je, &i se aktivno udejstvuijejo v društvih kmetsk h fantov in deklet, predsednice in odboruice so, zato bodo pa še tem bolj znale ceniti izobrazbo ln bodo skTbele v rodnih vaseh za širjenje kmečke proevete. Težko je bilo sestaviti taksen učni program, da povsem odgovarja zahtevam ln potrebam krneč k lh deklet. Vendar se jim je to posrečilo in tečaj bo v resnici nekakšna visoka šola za kmečke gospodinje. V imenu bana je spregovoril načelnik g. inž. Zidanšek, ki je dejal, da še s po- Douaumont (Pekel Verduna. Premiera grandioznega hiatorijskega veJefilma, v katerem so ovekovečene borbe za Verdun in fort Douaumont.) Na severovzhodu Francije leži staro mesto Verdun obkroženo z dvojnim nizom trdnjav, glavno oporišče francoske obrambe. Več kot eno leto in pol je zadržavala ta trdnjava prodiranje nemške armade, dokler se leta 1915 ni odločila vrhovna vojna komanda nemške operativne armade podvzeti splošen napad na venkmsko trdnjavo in dovesti na ta način do kake odločtve na zapadni fronti. Mnogo mesecev pred glavnom napadom so se vršile velike predpriprave. Neštevilni železniški transporti so dovažali municijo in vojaštvo, topovi največjega kalibra so bili postavljeni na fronto. Na ostalih delih fronte pa so Nemci izvrševali manjše napade, da bi na ta način zabrisali sled svojega velikega načrta. Tri velike armade so stale v pripravljenosti pred Verdunom: VTL armada pojačana s 77 posadijsko brigado, nato XVIII. In in. armada. Prvi napad na trdnjavo, ki jo je branila le ena sama rezervna divizija., je bil odrejen za 11. februar 1916. Usoda pa je hotela drugače. Vtoled stalnega deževja m ker meteorologi niso napovedali izboljšanja vremena, je nemelca vrhovna komanda odložila generalni napad na kasnejši čas. Medtem pa so Francozi zaznali za velike nemške priprave in hitro so zbraZ vse svoje rezerve. Ko se je pozneje vreme ziboljsalo in se je b tka začela, sta si stala nasproti dva protivnika, pripravljena za borbo do zadnje kaplje krvi. Po deveturnem artiljerij-skem ognju so Nemci prešla v napad, in sicer 24 pešadijedci polk je brnel nalogo ju-r sati na fort Douaumont. Po junaški borbi j« ta fort, kd je imel pacale 57 rezervistov z enim podoficirjem na čelu, padel v roke brand enbursk ega polka Borba se je nadaljevala. Francoska artiljerija je besno streljala v fort Douaumont. ki je bil zaseden po Nemcih in trdnjava se je rušila. Dne 8. maja je v fortu nastala sl-na eksplozija, ki je trdnjavo porušila do tal ter je prt tem 650 ljudi zletelo v zrak. Vzroka te nesreče niso mogli pojasniti nikoli. Z največjo besnostjo so Francozi na padali h) 18 maja so al fort Douaumont — Na bojišču okrog vprašanje, ki ga je prejelo uredništvo iz v vseh lekarnah, drogerijah in speče- I »grajo Baranova, Krrma Wreeher|eva, Ko- j ponovno osvojili. občinstva.) rijskih trgovinah. ■ šak. flfcerlj, Lavrič in Petroveič. V ostalih I Douautmoota in Verduna je padlo 400.000 sebn'im veseljem pozdravi otvoritev t. ja v imenu bana in ker smatra, da je ta tečaj res zelo potreben za j>odeželje, ZKFD pa stopa tudi pri tej priliki prvič v zvezo z bansko upravo, z njenim stremljenjem za povzdiigo Kmetijstva. Govornik je priporočal predvsem tečajnicam, da naj živo slede predavanjem in da naj poneso sadove tečaja na kmete. Omenil je Se več primerov, v katerih lahko izobražena kmečka dekleta skrbe za š:rjenje presvete ln kako naj sodelujejo z drugimi Činitelje v službi za povzdigo kmeti stva. Banska uprava se odslej opira bolj na mladino pri pospeševanju kmetijstva Govornik je zlasti povdarjal. Kako važno je za kmečke domove, če imajo dobre gospodinje. Zeiel je tečaju popoln uspeh in la naj pripomore da. bodo kmečki domovi res domovi sreče. V imenu prosvetnega oddelka banske uprave je spregovoril še nadzornik g. skulj, ki je naglasil, da je kmečka žena že od neadaj velika pobornica kmečke prosvete, ker je vedno stremela za napredkom m pomagala vselej prebroditi kmetu najhujše čase. S prirejenim instinktom Je vedno izbirala najboljša po'a, ko še ni bila tako izobražena Dekletom, ki so šolana in ki se udejstvujejo v dobri kmečki organizaciji, so zdaj njihove naloge mnogo bolj jasne Čestital je prire 5i-teljem, da so se tečaja udeležila dekleta v tako lepem številu in da otvarjajo res s. ko potreben tečaj. Zvez in tajnik g. Kreft je prečltal program tečaja, kji se vrši od 3. do 10. t. m. Iz programa je razvidno, da je učna snov res srečno izbrana in zelo obširna. Dekleta se bodo lahko naučila tob vsega, kar je potrebno za gospodinjstvo ln kar je v medsebojni zvezi z gospod imjstvom in kmetijstvom. Seznanile se bodo tudi. dobro z organlzatoričniml vprašanji, z zadružni štvom in hijeno ter s pravnimi vprašanju Žene v javnem življenju. Poleg teoretičnega pouka je v programu tudi ogled nekaterih javnih ustanov, kolikor zadeva interese kmetijstva im gospodinjstva in kolikor je to v interesu kmečke prosvete. Končno se je zahvali] predsednik g. Kronovšek ustanovam, zlasti banski upravi, ki so pomagale omogočiti otvoritev tečaja. Zahvalil »e je gostom za udeležbo 'n Jih obenem povabiL da se udeleže tudi zaključka tečaja junakov. Največja bitka v svetovni vojni je naposled le končala z nevenljivim tri-umfom naše zavezniške Francije. Ta f-lm, ki je ovekovečil eno najslavnejših peri jod iz svetovne vojne, bo predvajala ZKD od jutri naprej v prostorih Elitnega ina Matice. Priporočamo ta fPm vsakomur v ag*!ed. DANES PREMIERA PREKRASNEGA FILMA LJUBEZNI IN SREČE DVEH MLADIH SRC! VELEFILM DIVNIH POSNETKOV IZ ŠVICE IN RIVIJERE. — VELEFILM SMEHA VELEKO-MICNTH PRIZOROV EN LEPIH SLAGERJEV. V DVOJE JE LEPŠE MAGDA SCHNEIDER KARI* LUDVVIG ĐIEHL ERNST VEREBES TER ZNAMENITI BERLINSKI KOMIK RICHARD ROMANOVSKI NAJNOVEJŠI TJFA ZVOČNI TEDNIK PREDSTAVE OB 4., H8 in %10 Elitni kino Matica Telefon 2124 Telefon 2124 Raztre»e4iost. Stražnik: Kaj ne vidite, da hodite z eno nosro po hodniku, z drujro Da po' cesti? — Hvala za opozorilo. Bal sem se že, da imam eno nogo krajšo. 3G SLOVENSKI NAROD«, dne 4. 1938 Bedel tptttci Roman — Slava in čast — je dejal Grena-»ef. — to se pravi dobro zastražen vlak. To ni kakor v Franciji, kjer lahko stouje atentat, komur se zljubi. Tu se takoj čuti očetovska roka vodje, bede-čega nad življenjem svojih otrok. Ta čas je pa že prihitel od nekod suhljat civiKst v spremstvu oborožene garde, zahteval >e potni list, ga pregledal, premeril tujca od nog. do jdave, pa je že jmel vse, kar je potreboval na arrtropometričnem listku: obseg lobanje in odtis prstov; potem je pa storil k Filipini in k Palpainu, smuknil je tudi v sosedne kupeje. ta čas je pa hodil oborožen miličmk po hodniku sem in tja. — No. hčerka, zdaj smo pa v Ita-SffU — je dejal Grenadier,* — priznaj, da se človek tu takoj počuti varnega-Kakšna čilost! Kakšen red! Le poglej tega vojaka, ki skrbi za naš mir! In vse te zdravstvene vonjave, ki čistilo po deseturni vožuri okuženi zrak! — Nikar ne govorite tako glasno, — je dejal Palpain. — S tem vzbudite pozornost. Miličnik je baš prihajal. Ogovoril je Grenadiera z glasom, ki ni trpel ugovora. — Kaj bi pa rad ta dobri dečko? — je vprašal Grenadier hčerko. — Prosi vas. da se obuiete. — Prav ima, hladno postaja, — je pritrdil Grenadier. Vojak se je pa obrni1 k Palpainu, ki sa je brž zatflači«] srajco za hlače. Dolgo je trajalo, predno je vlak nadaljeval pot. Kmalu je zavozil v dolg predor. — To vam je predor! — je vzkliknil Grenadier. — Ce človek pomisli, koliko vemo povedati o predorčkih pri iMeudonu ali v Saint-Germam-en-Laye. Palpain se je sklonil k njemu in mu zašepetal: — Ponovno vas opozarjani, bodite previdni in tehtajte svoje besede. — Kaj pa hočete gospod? Saj trdim samo, da je ta predor krasen. — Recite, da je med vsemi predori sveta najkrasnejši. to bo bolje. Ali pa sploh molčite o tem, kar bo še najbolje. Filipina se za svarilo sploh ni zmenila. Hvalila m občudovala je sinje nebo, zeleno travo, vodo v gorskih potokih, a glas se ji je tresel od navdušenja in ropota vagonov, drvečih proti Bar-donneche. Hitrost vlaka, višina gora, modri kot v Suski dolini, vse to jo je očaralo. — čuvarji proge so očarljivi, — je vzkliknil njen oče. — Ste opazili tistega postajenačemika? Star je komaj dvajset let in žena ga ne vara. (Namiga van je na francosko šalo, ki je po nji posta icn a čelnik prototip varanega moža.) — Kako pa to veste? — se je začudil Palpain. — To se takoj vidi, — je odgovoru1 Grenadier. — in ta lokomotiva. — se je oglasila Filipina. — Kako prijetno žvižga. O. kako lepo se vse sliši tu v Italiji. — Priznajte, gospod, — je nadaljeval Grenadier, — da vozi vlak sijajno, odkar smo v Italiji. Vsa čast. — V Italiji je vse čudovito, — je dejala Filipina, — gore prehajajo v nižine. Ta čas, ko sta oče in hoi na vse pre-tege hvalila Italijo, je posegel v pogovor molčeči Četrti, ki ga pa Grena- dier ni videl ker ie tiščal nos na okno in občudoval lepoto Italije. Miličnik je stopil na prag kupeja in skušal s sre-pim pogledom prodreti v tajno jezika teh klepetavih Francozov, ki je bil za njihove besede ghih. Zaman je dajal Palpain svojima rojakoma z očmi znamenja, zaman je kasljal. kihal in se usekoval, zaman je skušal z glasovi skozi grlo in nos zaglušiti glas teh neprevidnežev. Gospod Grenadier je nalašč kar neprestano govoril, hvalil je rojaku in hčeri fašistični režim, ki da je tako sijajen, da razvnema celo vlake, da hitreje vozijo. Prižgal si ie cigareto: toda miličnik je takoj zahteval, naj jo ugasne. — Prijatelj, zopet imate prav, — je dejal Grenadier. — Ta gospod bi se v dimu zadušil. Odprl je okno, da bi se nadihal, kakor je dejal, zraka dežele, ki njen državljan ve, da se v nji vlada. Vojak je pa zahteval, naj ga takoj zapre. Pa se je obrnil Grenadier k Palpainu. rekoč: — Najdite mi v Franciji sprevodnika, ki tako skrbi za zdravje potnikov, kakor tale tu. Obrnjen k Filipini je pa pripomnil: — Čas je že. draga hči. da zabeležim svoje prve vtise. Piši: »Komaj prestopi človek mejo, že začuti blagodejnost reda priljubljenega režima. Zdravje potnikov je predmet vsakega prigovarjanja in opozorila___ — Skrbi. — je dejala Filipina. (Grenadier je zamenjal »sollicitation«. prigovarjanje, s »soJricitude«. skrb.) — Misliš? .... vse skrbi: preganjajo mikrobe, kašljajoče varujejo kadilcev, neprevidne prehlada in prepiha. Narekoval je tako dobri dve uri. a Palpain si je bil potegnil klobuk čez oči, dremal je in sanjal o blaženi malomarnosti neurejenih držav. ni. Hotel »Imperator«, kjer se je Grenadier nastanil s svojo hčerko, je bil prazen. Toda številno, nervozno in nič kaj zgovorno osobje je vzbujalo s svojim beganjem vtis, da ima dela čez glavo, človek bi mislil, da streže duhovom. Sluge so begali sem in tja. Eni so dirjali skozi salone z akti v rokah in klicali na ves glas imena lorda Brid-gewatera, kneza Lippe-Detmolda, Njene kraljevske Visokosti Infantke Marije Charlotte, toda nihče ni odgovarjal drugi zopet so vrteli okrogla vrata, puščajoč v hotel solnčne žarke in pozdrave drugega za drugim; ala pa so skakali k dvigalu, stopali vanj, se dvigali in vsi zasopli vračali, zalklicaii so nekai vratarju in planili na ulico, kakor da hite po pošiljko nekam na iluzorno pošto ali v trafiko, ki je v resnici ni. Naslednjega dne se je Grenadier prebudil pozno in izprehajad se je v pričakovanju hčerke po veži. Ves zadovoljen je sprejemal izraze pozornosti, namenjene nevidnemu lordu, grofu ali infantki m glede na svoj rdeči trak ni prav nič ugovarjal, ko ga je vratar naziva! cavaliere. To mu je bilo v nadomestilo za razvedrilo, ki o njem v tem, nekoč avstrijskim diplomatom in ruskim velikim knezom namenjenem hotelu že davno ni bilo govora. Vzel je aigareto iz doze, samo da bi videl, kako priskoči v naslednjem hipu sluga z vžigalnikom, drugi s pepeinico ter nekaj maitres d* hotel in smehljajočih se nartakarjev, vsi v nestrpnem pričakovanju, kdaj bodo mogli pohvaliti vonj njegovega tobaka in barve izpuščenega dima. — Vedo dobro, — je pomislil, — da zastopam v svoji reviji interese njihove domovine. K solncu se obrača veda Učenjaki pravijo, da nI dale« čas, ko bodo meteorologi napovedovali vreme za več let naprej Na Pusti gori v severni Chili igrata dva moža in ena žena moderno vlogo pradavnih česrilcev sohnca, pravi tajnik znamenitega Smrrbsonian Instituta dr. Abbot v svojem članku. Njihova koča stoji na gori Montezumi, visoki okrog 3000 m, in to so edina živa bitja na pustinji, kjer ni niti drevja, niti nobenih drugih rastlin. Tem trem je poverjeno opazovanje solnca na visoki gori. Omenjeni institut ima že več takih opazovalnih stanic. Na gori sije solnce 300 dni v letu in vsak dan je delo edinih treh prebivalcev pustinje enako. Zjutraj vstanejo s solnonim vzhodom in opazujejo solnce v jutranjih urah, čez dan proučujejo rezultate opazovanja, proti večeru pa že pošiljajo brzojavna poročila v Wa-shiugtou. Hrano dobivajo iz najMržrie nasej-b:ne. odaljene dobrih 10 miilj. Vsak teden smejo porabiti samo dva sodčka vode, ki io imajo tudi za zalivanje vrtiča, da se jim pustinja ne zdi tako obupno prazna. Za razvedrilo imajo seveda tudi razne igre. knjige in radio, toda za vse to je malo časa. Tu na visoki gori daleč od civiliziranega sveta prodira veda v skrivnost solnca in si prizadeva vpreči njegovo energijo v delo za vse človeštvo. Ze davno so učenjaki spoznali, da bi bilo treba solnce temeljito proučiti, kajti od njega je odvisno vse naše življenje na zemlji. Asrtrofizikalui observatorij je skušal celih 40 let prodreti v tajno snovanje tega ogromnega vira svetlobe in toplote, merili so intenzivnost in variranje soinčnih žarkov v Wa-shingtonu, Arizoni-. Severni Karolini, AržriTu, na otokih Capo Verde, v Egip- Milijone odklanja Bela vrana je 19 ietni ameriški študent Gordon Spence, ki se na vse kriplje brani premoženja v znesku 400.000 dolarjev. Milijonsko premoženje mu ie namenila bogata vdova Margaret GHlen iz Filadelfije. Vdova zatrjuje,, da ie Gordon Spence njen sin in da se piše v resnici Evgen Cha-vis. Proti temu pa protestira studentova varuhinja Charlotta Baker iz New Yorka, ki grozi bogati vdovi s tožbo, Če ne neha vsiljevati študentu denarja. Vdova pripoveduje, da je bil njen sin star dve letii, ko se je ločila od svojega moža Hunte rja Ohavisa. Takrat >e bUa siromašna in m mogla skrbeti za svojega otroka. Privolila je, da ga je adoptirala lastnica ugledne newyorške dekliške šole rrriss Spence. Pozneje je dobila dečkova mati bogato dedščJmo in zdaj bi rada vzela sina k sebi. Z nasprotne strani pa zatrjujejo, da Gordon ni njen sin. Pravni zastopnik njegove varuhinje dokazuje, da je adoptirala lastnica dekliške šole drugega dečka. Po njeni smrti je bMa določena za Gordonovo varuhinjo solastnica šole Baker jeva. Fant sam pravd, da bogata vdova ni njegova mati in da noče od nje nobenega denarja. Tako se je zgodilo, da odklanja nekdo v teh težkih časih milijonsko premoženje, ki mu bi bilo samo roko treba iztegniti po njem. Bogata vdova pravi, da bo žrtvovala vse premoženje, da uveljavi svojo zahtevo po sdnu. tu, na gori Sinai m v chilskih pustinjah dan za dnem skozi mnoga leta. Izpustili so balončke 15 milj visoko in merili v tei višini radiacijo solnčnih žarkov, kjer odpade že 96r'c atmosfere. S proučevanjem množine atmosfe-ričnega absorbiranja solnčnih žarkov ter množine in kolebanja solnčne radi-acije je bil položen temelj novega načina napovedovanja vremena, temelj izkoriščanja solnčne energije za proizvajanje energije v industrijske in druge svrhe. Učenjaki so ugotovili, da se menja podnebje na zemlji v ciklih v znatnJh razdobjih, kakor se menjajo letni časi v ciklih v enem letu. Učenjaki so prepričam", da so odvisne iz-premembe teh ciklov od učinka peri-jodičnih izprememb solčnega izžarevanja tako, da bomo lahko že v doslednem času napovedovali vreme za cela leta naprej. Če bi se meteorologom posrečilo napovedati debela in suha leta. kakor jih je Jožef Fgiptski, si lahko mislimo, kolikega pomena bi bilo to za vse človeštvo. To bi prineslo milijone poljedelcem, ki bi vedeli že več let vnaprej, kakšno bo vreme in s kakšno letino lahko računajo. Ze zdaj ima znanost v rokah rezultate, ki ji dajejo pravrico izraziti upanje, da bodo meteorologi prav kmalu lahko napovedovali vreme za več mesecev vnaprej. Meteorologi tega še niso poskusili, je pa že dokazano, da se celotna radiaci-ja izpreminja. da je to kolebanje peri-jodično in da so peri.iodične vse abnormalnosti v pogledu vremena. Proučevanje solnca nam obeta velika velika presenečenja. Električni ali Edisonov dolar Ameriški finančni publicist dr. John Norton je nastopil na seji ameriškega društva za pospeševanje znanosti z zanimivim predlogom, kako bi lahko uvedli namestu zlatega standarda za vse transakcije električni dolar ali kakor bi ga tudi lahko imenovali Edisonov dolar. Norton priporoča, naj bi Zedinjene države nadomestile zlati standard z električno enoto v obliki kilowatne ure. Mož trdi, da bi absolutna stabilnost novega denarja in redukcija četrtine narodnih dolgov blagodejno vplivala na gospodarski položaj Amerike. Da se uvede ta sistem, bi bflo treba s posebnim zakonom določiti standard cen v notranjosti države in električni dolar bi moral postati zakonita baza za vse transakcije in pogodbe najmanj za dobo petih let. Električni ali Edisonov dofer bi določili recimo na 40 kik>watnih ur. Sedanji bankovca imajo zlato podlago, zlato je shranjeno v državni zakladnici, bankovci so pa v obtoku. Na podoben način bi elektrarne naložHe v državno zakladnico svoje premoženje v kik>watnih urah, to se pravi, zavezale bi se dobaviti v bodočnosti kilowatne ure proti enotam, ki bi jih vlada izpremenila v električne dolarje. Dr. Norton trdi, da bi novi električni standard omejil fhrktuactjo zlata, kar označuje za eno slabih strani zlatega standarda. Originalen samomorilec V New Yorku si je končal živ jenje 26 letni Isak Eason. Odprl je pipo plinovoda in ta čas. ko je vdihaval plin, je ^opisoval vtise lastnega umiranja. Obenem je navil rad:o in pisa! svo . e-mu očetu: »Zdaj je ura 12.16 oonoči. Poskusil bom opisati, kako človek umira, če se zastrupi s plinom. Najprej začuti bolečine v levi ledvici, ki pa niso prehude. Zdaj navijam radio. Začutil sem bolečine v spodnjem delu leve polovice pljuč. Nikar me ne obsojaj, da grem v smrt.* Na drugi strani pisma je bilo s svinčnikom pripisano: »Zbogom. Pojasnilo ni potrebno. Sani d ibro veš, da se pijančevanju ne morem odreči. Vem, da si končajo Šivi jenje samo strahopetci. Toda ri si stori' vse m zdaj se moraš zavedat;, da .je vse. kar počenjam, v tvoj prid.« Beseda »ljubezen«, ki je z njo samomorilec zaključil pismo, ni bila napisana do konca. Kraj trupla sta ležali dve prazni steklenici, ki sta pričaii. da se ^e fant pred samomorom še napi-1 Ločitev na poskusijo Edinstveno razsodbo v sporu glede ločitve zakona je izreke! sodni svetnik dr. Doi\va kot sodnik poedi-nec pri deželnem civilnem sodišču na Dunaju. Mlada zaljubljenca sta se lani 27. avgusta poročila. Bila sta dolgo zaljubljena in človek bi torej mislil, da bo njun zakon ne samo trajen, temveč tudi srečen, saj sta se dobro poznala. Zgodilo se je pa baš nasprotno. Koma i sta biLa poročena mesec d*ni, sta spoznala, da nista za skupno življenje in zato sta se že 77. septembra obrnila na deželno civilno sodišče s prošnjo, naj tri njun zakon ločilo in sicer zaradi nepremagljivega medsebojnega odpora. Priče so potrdile, da zakonca res ne spadata skupaj. Vsi poskusi, da bi se zakonca pomirila in pobotala, so ostali brezuspešni in končno je izrekel sodnik originalno razsodbo. Dovolil je ločitev zakona in sicer na poskušnjo za dobo 9 mesecev, ko pa mine ta rok. bosta lahko zakonca znova zahtevala, naj se proces v zadevi ločitve zakona nadaljuje. Če se pa ne obrneta ponovno na sodišče, bo to dokaz, da sta se pobotala. V utemeljitvi pravi sodnik, da tako kratko zakonsko življenje ne mor er še pokazati, da zakonca res ne moreta živeti skupaj. Rok 9 mesecev naj pokaže, da-li zahteva po ločitvi ni bila izrečena prenagljeno. Aforizmi Kdor je sposoben biti dovolj delaven, je lahko enakovreden tistemu, ki ga sicer prekaša. * Začetnik zasebne lasrtmtae je tat. # Lahko je kaj dokazovati ljudem, če morajo slepo verjeti. * Vedno se moraš boriti s samiin seboj, če nočeš podleći slabši nravi. Tisti, M se jim ni treba boriti, so pa živi mrliči. Resnica se nikdar ne razodene sama od sebe; kot življenje je, ki ga spoznaš samo, če ga doživljaš. Ni dovolj, da poveš človeku, kaj sme in česa ne sme, moraš mu tudi povedati, zakaj česa ne sme storiti. Denar naložite najbolj varno v pupilarno varnih zavodih Zato priporočamo Hranilnico dravske banovine, Mestno hranilnico ljubljansko in druge pupilarno varne zavode Za vloge teh zavodov jamčijo banovina, odnosno tozadevne občine z vsem svojim premoženjem. Le vsled začasnega pomanjkanja denarnih sredstev, nudimo približno Din 2,000.000.— vlog teh denarnih zavodov, najboljšemu ponudniku za ceno pod nominalno vrednostjo. (Višina vloge po dogovoru.) KOMANDITNA DRUŽBA M. JANKOLE, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6-ii., telefon 3052 Brec po«etm6g» obvestite Zapustil nas je in odšel v Večnost na* srčno ljubljeni in nepozabni sin, brat, svak, stric, gospod dr. Franc Zupane odvetnik v Trticu Pokopali smo ga dne 3. januarja 1933 pri Sv. Križu v Ljubljani. Maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 5. januarja 1933 ob 9. uri dopoldne v župni cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Prosi se za tiho sožalje! Ohranite ga v blagem spominu! V TdnMJWd, dne 4. januarja 1933. 1716 Globoko zatajo« ootafi. Vsaka ta odgovor znamko I mm lahko - Na vprašanja Nafrnan131 o$1a* IM SLUZ9E SOFER-MEHAN1K neoženjen, dobi službo. — Ivan PreSern, Kranj. 610 PRODAM ZA 5000 DIN novo, masivno, politirano spalnico 11 komadov proda Joža Vižin, mizarstvo, škofja Loka, kolodvor. 611 MIZARSKE SKOBELNTKE nove in rabljene, proda Vižin, škof ja Loka, kolodvor. 609 PAzrso F. JV. 850 motorno kolo v dobrem stanju prodam ali zamenjam za lahki tovorni avto ali blago. — Juri-čan, trgovec, Preval je. 500 ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti opere). 125/T PREMOG drva, koks najboljše kakovosti najceneje — Rudolf Velepič, Ljubljana, Jernejeva c. st. 25 Telefon 3706. 133/T PERJE PUHASTO Din 15.—, cohano Din 32.—, puh Din 140.— kg, ter VOLNO in 2IMO za modrece izredno poceni prodaja: Sega, vvolfova ulica 12 (dvorišče). 106fT Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam. MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACU NAROBE, LJubljana, GospAvetska cesta St. 16 (»Pri Levu«) 25/T Jabolka rimska, lepa od Din 2.50 naprej stalno na zalogi pri Gospodarski zvezi PLAKATE TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDARJE SREČKE, KNJIGE I. T. D. ENOBARVNI IN VEt BARVNI TISK. PISMA RAZGLEDNICE. SLIKE, OSMRTNICE, OVITKE JEDILNE LISTE, CENIKE VIZITKE. RAČUNSKE ZAKLJUČKE. POROČNA NAZNANILA IN VABILA H H H o KATALOGE N ARODNA liSKARNA LJUBLJANA KNjriJRVA ILICA 5 T Crejujs: Josip Zupančič, Za »narodno uak&rao«: 4ei Usta: Oton ChrttU*. — Vsi v Lđuttjanj