V Ljubljani, dne 4. februarja 1922
Uredništvo in uprava v Ljubljani, (Središče 7, levo. — Tefefcn št. 77. — Naročnina 2 dln.[na mesec. — Posamezna številka slane SO para. — Inserau * po dogovoru. — Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini.
Presneto slaba prede državo-vornim demokratom. Vse, prav vse je proti njim. Celo bankirji in verižniki niso več zadovoljni ž tiji-Bii. Ko bi le novih volitev ne bilo, bi sc Pribičevie, Žerjav itd. prekleto malo brigali za to nezadovoljstvo. Toda volitve, te preklicane volitve, te jih znajo nenadoma odriniti od korita. Kaj tedaj storiti? Pa so jo le pogruntali. 28. januarja 1922 je bila ministrska seja, na kateri je vstal Pribičevie in rekel, da se listom, ki ne pišejo za vlado oz. za demokrate ne sine dajati nikakih informacij. Informacije sc smejo dajati samo listom, ki pišejo za demokrate oz. za sedanji demokratski režim.
V Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu obstojijo dopisni uradi, ki zbirajo vsak dan novice cele države, pa tudi ostalega sveta. Te novice dajejo dopisni uradi dnevnikom, ki jih prinašajo kot telegrame. Ti uradi so državni. Listi pa morajo plačevati za te telegrame precej velike svote, tako se ti dopisni uradi izplačujejo prav za prav sami. Glavno pa je pri vsem to, da dobijo časopisi telegrame. Lu dnevnik brez najnovejših novic bi ne mogel izhajati dolgo. Ako bi pa kak dnevnik hotel vzdrževati svojo brzojavno službo sam, bi ga to stalo toliko, da bi enostavno moral imeti tako visoko naročnino, da bi ga nihče ne mogel kupiti. To vse seveda vedo tudi demokrati. Radi tega delajo že dolgo na to, da bi se ukinili dopisni uradi. Na njih mesto, pa bi potem oni ustanovili dopisne urade in ti dopisni uradi bi imeli potem prinašati samo take novice, kakor bi to hoteli demokrati. Tako bi pri-aašali vsi listi v Jugoslaviji samo to, kar bi želela Pribičevie in Žerjav. Listi pa, ki bi ne hoteli tako pisati, kakor hočejo demokrati, bi pa ne dobili nobenih novic. Sami bi si, kakor smo že rekli, ne mogli držati posebnih poročevalcev, in tako bi postali ti listi prazni, brez najnovejših novic, nihče bi jih ne čital, med tem ko bi se za demokratske liste vse
Ljubljana, dne 2. febr. 1922.
trgalo. In cela Jugoslavija bi morala citati in verjeti vse, kar uče Pribi-čevič ali Žerjav. Lepa namera, kaj ne? Vse bi bilo tako lepo pri nas, cedila bi se naenkrat mleko in med, da bi bilo vse zadovoljno, ni treba dvomit, to bi preskrbel že demokratski dopisni urad. Seveda najbolj pripravno bi bilo to pa za volitve. In zadovoljni Jugoslovani, kolikor jih ne bo do tedaj od gladu umrlo, bodo seveda vsi volili same demokrate.
Toda ta prevelika skrb za državo od strani demokratov, se niti ni do-padla njihovim prijateljem radikalom. In vstala sta dva radikalna ministra in energično protestirala proti nameri demokratov. Bila je to zelo živahna ministrska seja, kjer so med drugim radikali očitali demokratom tudi to, da hočejo demokrati ugonobiti državo. Bili so si tedaj precej v laseh gospodi ministri.
Da bodemo imeli en pojem, kako hočejo demokrati, da se poroča, podamo »Jutrovo« poročilo o navedeni ministrski seji. »Jutro« piše: »Ministrski svet. Beograd, 30. jan. (Izv.) Včeraj dopoldne in popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali poleg tekočih zadev tudi o vprašanju civilne liste za kralja Aleksandra in apana-že za bivšega cesarja Karla. Do definitivnih sklepov ni prišlo niti v tem, niti v onem vprašanju.
Na razgovor je prišlo tudi uki-njenjc pokrajinskih dopisnih uradov. Minister Pribičevie je pri tem poudarjal nujno potrebo, da dobi država modern, državnim potrebam odgovarjajoč poročevalski aparat. Tudi v tej točki ni prišlo do končne odločitve in bo vlada zadevo vsestransko proučila.«
Povedali smo, kaj so hoteli demokrati na seji doseči, dalje, da so sc ministri skoraj stepli in »Jutro« pravi, da je hotel Pribičevie modern poročevalski aparat. Upamo, da bodo naši sedaj znali, kaj je »Jutru« verjeti in kaj hoče s svojo pisavo doseči.
n«aa»iiojtnMu
Maj tali o
fenitijonalizmii
(Konec.)
in boiIh saciinllzmu.
Mogoče se nam bode očitalo, da ne poznamo internacijonalne solidarnosti, «fa ne pojmujemo vesoljnega delavske-
ga intpresa. Povemo: ko bi ga ne poznali, l?i se naša pota najbrž ne ločila. Besede so nekaj, gospodarska nujnost
je drugo. Sioveči nemški soeijalnode-mokratični voditelj Heinrich Cunow je v svoji brošuri: »Polom stranke«? pisal, da je imperijalizem, to je osvoje-vaina politika za gospodarski razvoj, ravno tako potreben, kakor stroj. Ort piše: »Zahteva, da mi (nemški socijaJni demokrati) Imperializma ne sinemo podpirati, da ga moramo pobijati; je ravno taka neumnost, kakor da bi sc v začetku veleindustrije s stroj! reklo: Nobenega stroja se ne sme trpeti, uničimo jih in predpišimo, da se sme cii sedaj naprej delati !e rokodelsko.« Prav tako je zasmehoval ta odločilni voditelj soc. dem. pravico samoodločbe narodov ter rekel, da jo je prevzela socijalna demokracija iz »malomeščanske ideologije«. Ta gospod Cunow ima še sedaj najodličnejši vpliv v socijalno-demokratični stranki 'Nemčije. Ni v stranki kot »cicibambuli«, temveč kot prvi teoretik in voditelj. Ako ima teoretik in voditelj ene socijalnodemokra-tične stranke take nazore, je, ker ostane še nadalje voditelj, logičen sklep ta, da je, enakega mnenja tudi članstvo nemške socijalno demokratične stranke, ako ne vsi, pa vsaj ogromna večina: drugače bi Cunow kot voditelj ne bil mogoč.
In sedaj vzemimo mišljenje nemške socijalne demokracije in primerjamo jo z našimi razmerami, pa bodemo prišli tudi kot socijalisti hitro do spoznanja, da mora biti naša taktika tudi z ozirom na mednarodno delavsko gibanje posebno. Pri pomanjkanju vodilnega in kvalificiranega delavstva bode zasedlo in že zaseda vsa vodilna m.-ista v naši industriji delavstvo tuje 'narodnosti. To tuje delavstvo pri nas ne bo internacionalnega mišljenja. —
Ct!!U)\v nam natas čno pove, da ne. Tisto delavstvo je imperialističnega duha; tako jo bilo od svojih voditeljev vzgojeno. In posledica bo, da se naše delavstvo ne bode nikdar dvignilo.
Mi pa hočemo v socialističnem družabnem redu igrati tisto vlogo, ki jo bodo igrali drugi. Radi tega moramo dvigniti našega delavca na visoko stopinjo napredka, moramo napraviti v vsakem oziru, enakopravnega, ker drugače bo tudi v socialističnem družabnem redu isti revež, kakor je bil v kapitalističnem družabnem redu.
Gospodarski razvoj zahteva vašo podrejenost, bodo rekli sodrugi drugih narodnosti, in ti slovanski trpin trpi dalje.
S poznanjem našega lastnega položaja smo šele stopili na pravo pot. In lahko rečemo z našim gibanjem, ki popolnoma upošteva naše lastne razmere, se je šele začelo pravo socialistično gibanje v Jugoslaviji. Kar je zapisal voditelj nemške socijalne demokracije na Češkem dr. Krnil Strauss o razvoju socializma pri posameznih narodih, velja tudi za nas: Mi moremo v zgodovini delavskih gibanj opazovati, da so otročja leta socialističnega gibanja enega naroda tedaj pri kraju, ko se delavci ločijo od radikalne meščanske politike in se v istem času otresejo tudi odvisnosti delavskega g!-banja ekonomistično in politično višje stoječega naroda. Socijalistično gibanje more biti le tedaj močno, ako se prilagodi zahtevam naroda, njegovi zgodovini in razredni razpredelitvi.
Narodno socijalistična stranka je riaprayila prvi samostojni korak, njena je bodočnost v Jugoslaviji.
Razgled po svetu.
Češka poslanca za koroške Slovence.
Dunajska češka poslanca Macliat in Kihneš sta sc podala na Koroško, da stopita v stik s koroškimi Slovenci in se na licu mesta poučita o položaju Slovencev in omogčita skupno nastopanje avstrijskih Cehov in Slovencev. Nabrani material o preganjanju koroških Slovencev se bo odposlal predsedstvu Zveze narodov.
Češkoslovaški legijonarji.
Češkoslovaški legijonarji so bili do sedaj zastopani tudi v parlamentu potom poslancev, ki pripadajo raznim strankam. Vodstvo legijonarjcv je pričelo sedaj 7. veliko akcijo, da se vsi
ti poslanci združijo in da pri prihodnjih volitvah za narodno skupščino nastopijo kot samostojna stranka.
Češka vlada se ne preosnuje.
Dr. Beneš in zastopniki koaliranih strank so bili v avdijenci pri Masarvku. Avdijenca je trajala precej časa in se je sklenilo, da v doglednem času ne pride v vladi do nobenih sprememb. S tem so vse vesti, ki so jih zadnje dni priobčevali listi glede odstopa dr. Be-neša, postale brezpomembne.
Strahote lakote na Ruskem.
N ah sen jc v svojem govoru o pomoči gladujočim v Rusiji dejal med drugim, da žive stradajoči v takih raz-
Stret Marden.
Volja Sss ¥speJa.
(5. nadaljevanje.)
»Dobe se trenutki«, pravi Dean Alford, »ki mnogo več vredni, nego leta. Tega ne moremo spremeniti. Med časovnimi dobami in njihovo važnostjo ali vrednostjo in nikakega razmerja. Pet nepričakovanih minut lahko zaobseže dogodek celega življenja. In ta hip neizmernega pomena — kdo zamore reči, kedaj mu stojimo nasproti?«
»Kar imenujemo odločilni trenutek,« pravi Arnold, »jc navadna priložnost, ki smo jo s pred-rdočo pripravo strnili in privedli do končnega zaključka. Slučajne okolnosti imajo pomen le za one ljudi, ki so bili v to vzgojeni, da jih znajo porabiti.'
Priložnost, za katero se nisi pripravil, te samo smeši.
Najslabše jc, da se oziramo vedno po kakem gorostasnem srečnem naključju, kako bi dosegli bogastvo ali slavo. Hočemo biti mojstri, ne da bi se bili. učili, hočemo znanja brez študija, bogastva potom kredita. Dovolj je prilik za podkupljenje in goljufijo, katerih se je pa ogibati kot kuge; navidezno temeljijo na trdni podlagi, vodijo pa k brezčastnosti, k zločinu, k oškodovanju človeštva m pogosto v samomor.
Znan pregovor pravi, da je »sreča vredna več nego znanje«. Toda to je načelo igralca, geslo norca.	'	\
Mladenči in dekleta, čemu postavate ves dan brez dela? Ali je bila vsa zemlja obljudena, pre-dno ste se vi rodili? Je li zemlja prenehala roditi? So li vsa mesta zasedena? Vse službe polne? Vse možnosti izčrpane? So li ugodnosti vaše dežele docela izkoriščene? So li že vse tajnosti narave izsledene? Ali ni sredstva, s katerim bi hipne momente za se in druge čim najkoristneje izrabili?
J c li tekmovanje modernega življenja tako silno, da morate biti že zadovoljni, če ste si priborili pač samo pošten zaslužek? Ali ste prejeli darilo življenja samo zato, da vsoto animalističnih življenj za eno pomnožite? Ko vendar živite v času polnem stremljenja in v katerem so za vas nakopičene vse izkušnje preteklosti?
Novo izpodriva povsodi staro. Stroji izpred desetih let se morajo prodati kot staro železo, da se napravi prostor novim sposobnejšim. Način dela naših očetov sc od dne do dne umika boljšim sistemom; oni, ki so posvetili svoje življenje delu in napredku padajo v vrstah stalno; — in čim huje divja boj, tembolj so potrebni možje in žene s še krepkejšimi rokami in močnejšimi srci, da nadomestijo vrzeli na bojišču življenja.,
Ker si rojen v deželi, kjer se nahajajo učne snovi in priložnosti v večji obilici nego kedaj
preje —r kako moreš posedati s prekrižanimi rokami in prositi božje pomoči za dfelo, za katero ti je vendar že dal potrebne zmožnosti in moči? Še celo takrat, ko je izvoljeno ljudstvo domnevalo, da ga pri nadaljnem potovanju ovira rdeče morje in ko je njegov voditelj pričakoval nebeške pomoči, je rekel gospod: »Čemu me kličeš? Govori otrokom Izraela, da gredo n a p r e j.«
Ker je svet poln dela, ki čaka dovršitve; ker je človeška narava tako urejena, da zamore često prijazna beseda ali mala pomoč zadržati kopo nezgod bližnjega ali pripraviti njegovo pot uspehu; ker jc naša notranjost tako ustvarjena da najdemo svojo največjo srečo v poštenem, resnem, vstrajnem stremljenju: in ker imamo nebroj plemenitili vzgledov, ki nam dajo pogum za delo in napor, nas dovaja vsak hip na prag kake nove priložnosti.
Ne čakaj svoje priložnosti. Vstvari si jo. Vstva-ri si jo kot George Stephenson, ki se jc sam priučil pravilom matematike s koščkom krede na sajastih deskah vozička v premogovniku. Vstvari si jo kot Napoleon v stoterih »nemogočih« položajih. Vstvari si jo, kot so si vstvarili svoje vspehe vsi voditelji človeštva v vojni in miru. Vstvari si jo, kot si jo m o r a vstvariti vsakdo, ki izvrši nekaj, kar je vredno napora.
Niti zlate prilike ne koristijo lenobi; marljivost pa izpremeni tudi najnavadnešje pripetljaje — v zlate.	(Dalje prih.)
merah, da ni mogoče misliti na to, da bi se dali rešiti vsi v onih pokrajinah Rusije, kjer razsaja lakota. Potnoč je treba omejiti le na gotove dele. Ne kaže drugače, kot da se ostalo prebivalstvo prepusti usodi. Na vsak način pa je treba ukreniti vse, da se taka nesreča ne ponovi.
V caricinski guberniji je do 15. t. ni. umrlo od lakote 120 oseb. V džan-kovskem okrožju (Krim) je naraslo število gladujočih zadnji čas od 12.000 na 18.000.
Iz Ufe iti Kasana prihajajo vesti, da vsled gladu zblazneli kmetje uživajo mrliče med njimi tudi bližnje sorodnike. ____ In	očigled takim grozotam se
'še najde jugoslovanski poslanik v Parizu Spalajkovič (--------------------  )!!
ki vpije v svet brezsramno zahtevo, da mora poginiti 20 milijonov nedolžnih ljudi bratskega naroda! Oh, — ptui Teufel!!
Atentat proti sovjetskim uradnikom.
Med postajama Kajal in Stetnaja se je pripetila železniška nesreča, pri čemer je bilo 12 oseb ubitih, 58 pa ranjenih. Ker se je s tem vlakom vozilo mnogo sovjetskih uradnikov, domnevajo, da gre za protiboljševiški atentat. — To bi bila seveda srčna želja krvosesov!
Stambolijski o jugoslovanski federaciji.
Ob priliki poseta dr. Ivaniča v Sofiji poroča sofijski dopisnik lista »Voče del Popolo« svojemu listu zanimiv pogovor z ministrskim predsednikom Stambolijskim. Stambolijski izjavlja, da je treba na Balkanu v interesu mini ustvariti močno državo, ki bo štela 20 milijonov prebivalcev, se bo naslanjala na tri morja, bo četrta najmočnejša država v Evropi, v gospodarskem oziru pa sploh ena najbolj bogatih. Ta država je Jugoslavija, objemajoča Srbe, Bolgare, Hrvate in Slo. vence v obliki federacije. »Jugoslavija« bo šele popolna, kadar bodo tudi Bolgari stopili v njeno zvezo«. Makedonsko vprašanje se da pri obojestranski dobri volji lahko urediti. »Kar se tiče zemljeradniške stranke, kateri jaz na-čelujem, predstavlja dušo bolgarskega naroda, in ta stranka je bila vedno proti vojski in bivšemu carju. Ta stranka pa ima v svojem programu
Tede tiski
Angleži se zanimajo za Hrvatsko-•	srbski	spor.
V Zagreb je prišel te dni poseben izvestitelj angleškega lista »Morning Post« z nalogo, da prouči takozvano »hrvatsko vprašanje«. — Angleži k nam — Radič v Genovo. Daleč smo prišli!
Anketa o srbsko-hrvaškem sporu.
Uredništvo »Srbskega književnega glasnika« je sklenilo otvoriti v svojem listu anketo o srbsko- hrvatskem sporu. Pozvalo bo pismenim potom vse naše ugledne ljudi, javne delavce, politike, književnike, umetnike itd., da podajo svoje mišljenje o tem vprašanju. Od imenovane ankete se pričakuje mnogo zdravili nazorov in koristnih nasvetov v svrho ozdravljenja razmer v našem notranjem političnem življenju. — Res želeti bi bilo, da se 4a zadeva enkrat izčisti; slabo pa bo, če bodo zopet demokratarji vtikali svoje prste vmes.
Volilna pravica nameščenih uradnikov.
Kasacijsko sodišče je v svoji občni seji dne 17. nov. 1921 odločilo, da se morajo drž. uradniki v slučaju preme-ščenja v drugo mesto vpisati v abecedni seznam občine, v katero so premeščeni tudi drugi sodni potrditvi abecednih seznamov, ako se pribavijo ali pa uradniki sami predlože dokaze, da so bili vpisani v abecedni imenik volil-cev svoje dosedanje občine.
To odločbo je imenovano sodišče s predmetnimi utemeljitvijami dostavilo pod št. 10036 ministrstva pravde: le-to jo je pa dostavilo pod št. 66.728-21 vsem pokrajinskim upravam z nalogom, da se ta odločba da na znanje vsemu v drž. službi nameščenemu osobju.
2,000.000 frankov.
Dva miljona frankov za jugoslovanske reveže in invalide je dala naša
tudi jugoslovansko državo v smislu Rakovskega, Karavelova, Levskega, Boteva in Mihajla III. Obrenoviča. V sa naša stremljenja gredo za tem, ustva-riti na Balkanu veliko slovansko državo. To so tudi naša stremljenja in le želeti bi bilo, da se čimpreje uresničijo. £>eveda od zakrknjencev starega kova, ki obračajo svoje oči vedno le na degenerirani zapad, tega ni pričakovati. Naša dolžnost pa je, da ob prvih volitvah obračunamo enkrat za vselej s to gospodo.
Bolgari in Čehi.
Znani slavofil univ. profesor S. Bobčev v Sofiji je napisal za »pragei Presse« članek o bolgarsko-češkoslo-vaških odnošajih, kjer pravi med drugim: V Pragi in v Češkoslovaški smo črpali že od nekdaj prosveto in kulturo, poduk in nasvete. Tudi glede kmetijskega gospodarstva in industrije, ki jo je potrebovala mlada bolgarska država. Naši trgovski in gospod. krogi so pripravljeni stopiti s Češkoslovaško v tesne zveze. Bolgarska šolska mladina poseča sedaj kakor pred desetletji rada češkoslovaške učne zavode. Vedno smo stre-mili in še stremimo za kulturno skupnostjo s Cehi. Ne dvomimo, da nam Cehi v našem sedanjem težkem gospodarskem in političnem položaju ne bi pomagali. Tudi bolgarskemu narodu je treba pomagati vsaj v gospodarskem in kulturnem oziru. Sovraštvo napram Bolgarski mora prenehati. Bolgarski narod gleda na Prago, od katere pričakuje moralne pomoči.
Angleška za popolno neodvisnost Egipta.
Urad za zunanje posle objavlja poročilo generala Alembvja o položaju v Egiptu ter pripominja, da je angleška vlada slejkoprej pripravljena odreči se protektoratu ter pripoznati suve-reniteto Egipta pod pogojem, da se nudijo jamstva glede potovanja skozi Egipt, glede varstva inozemcev v Egiptu in glede varstva dežela proti napadom od zunaj.
Dr. Beneš potuje v London in Pariz.
Ministrski predsednik dr. Beneš potuje 8. februarja v Pariz in London,
da se udeleži predposvetovanj glede programa in dela konference v Genovi.
pregled.
vlada... Kako bi se to lepo slišalo in koliko njih bi bilo srečnih. Dva miljona frankov za zgradbo delavskih hiš... tudi to bi delavski svet pozdravil. Toda groza te obide in gnjev in srd proti vladajoči kliki, ko zamisliš, da bo dala naša država letno 2,000.000 frankov za vzdrževanje našega največjega tirana, sedanjega pustolovca Karla. To so številke, ki dajo misliti. To so številke, s katerimi se vladni mogotci igrajo na račun uboge delavske raje. Raja plačaj in tnolči! Plačaj, da bo Karlo lahko pil in se veselil, ter se smejal na tvoj račun. Reveži ginite, saj Karlo dobi svojih 2,000.000 frankov. Le tako dalje. Le naprej. Do kam to pelje boste videli. Obračun pride, pa bo žalosten za marsikoga. 2,000.000 frankov dajte našim revežem, našim invalidom, Karlo in Žita naj delata in se preživljata. Pijanci naj se sami vzdržujejo. Nc dajte našega denarja pijancu — revežu ga dajte!
Take uradnice ima železniška direkcija v Zagrebu.
V ministrskem svetu je poročil notranji minister Marinkovič o nezaslišanem škandalu, da je neka uradnica na zagrebški direkciji drž. železnic celo leto redno informirala poleg hr-vatskih postaj tudi na madžarsko mejo Kaposvar o kretanju naše vojske. Zagrebško ravnateljstvo sedaj zagovarja dotično uradnico, da ni vedela, da pripada Kapošvar k madžarski državi. (To se godi po treh letih! Ali je potem čudno, da je naša zunanja politika tako »sijajna«? Op. uredn.)
Beogradska srbščina.
Ni samo pri nas v modi grda razvada, da se poslužujemo tu in tam tujk namesto naših lepih besed, ta navada je predvsem v stalni modi pri beograjskih listih. V nedeljski »Politiki« berem npr. take-le inserate:	»Otvoril se je
novi »Damen-salon«, »Likvidačno ode-
lenje min. ishrane prodaje na licitaciji 10 hosentregera«, »Prodaje se lepi »šrajpliš«. Prodaju se novi »GnmiradU i nove drvene »štikle«. Prodaje se višnje za »melšpajz« itd. Ubogi Beograd! Tudi tebe hočejo vsaj deloma pošvab-čariti. Kje je narodna zavest, kje naše lepe besede, naši pristni izrazi!
Nestrankarski bik.
Iz »Kmetijskega lista« posnemamo ta le oglas, katerega je prinesel nek češki list:	»Vsem	gospodarjem dajem
na znanje, da je moj bik na razpolago vsem kravam naših gospodarjev brez ozira na njih politično mišljenje. I. Guldan gospodar.« — Pač živimo v dnevih, ko se mora tudi živino proglašati za nestrankarsko. Kaj bi bilo recimo, če bi se samostojni bik sprijaznil s klerikalno kravo, kak potomec bi izšel? Najbrže kak nadut JDS teliček.
O Nemcih v Jugoslaviji
je bilo nedavno predavanje v nemško-jugoslovanski družbi v Frankfurtu. Predavala sta Herman \Vendel in prof. Gesemann iz Monakova. Oba govornika sta naglašala, da so z osvoboditvijo Jugoslovanov bili osvobojeni zasužnjeni Nemci, ki so šele od takrat dobili politične pravice. — Naši nemški iredentovci naj si to dobro zapišejo za ušesa in naj nekoliko pogledajo na Koroško, kako se godi tamkaj našim zasužnjenim rojakom.
Grešna stranka. — Huda toda pravična obsodba.
Milan Marjanovič, priobčuje v »Slobodni Tribuni« članek, v katerem se peča z govoricami, češ da je skupina okolu »Sl. Tribune« zgolj levo krilo demokratske stranke. Marjanovič te govorice najodločneje zavrača, kot popolnoma neosnovane in pravi, da možje, ki se zbirajo okolu »Sl. Tribune« niti izpočJtka niso hoteli pristopiti demokratski stranki, ko le-ta še ni bila razkrinkana in obtežena s takimi grehi, kakor jc danes. Danes pa bi bila »prava lahkomiselnost z« vsakega, ki ga nc vodi želja po vdeležbi na oblasti in državotvornih ugodnostih, in ki ni naiven in kratkoviden, da bi vstopal v stranko s tako malo uresničljivimi zahtevami«. Danes Tribunaši ne le niso nikako levo in niti ne najkrajnejše levo krilo demokratske stranke, ampak oni to strarko iz globljih nego osebnih razlogov pobjajo in potiskajo iz javnega življenja. Demokratska stranka je »malopridna, grešna skupina, ki je kriva mnogemu zlu, ker je to zlo pokrivala z idejami demokracije, jugoslovanstva in unitarizma ter s tem te ideje ponižala in osramotila.« Demokratska stranka je >ko; celota —• kot taka je vedno nastopala — napravila veliko grehov, ti**kili ii> tc7ko po-
Socijalno
Litija.
Pri nas smo v mezdnem gibanju, ker nas ravnatelj predilnice noče uslišati. Ta teden se vrši š rša anketa, kateri bodo prisostvovali zastopniki oblasti. Upamo, da se našim zahtevam ugodi. O poteku ankete bomo obširneje poročali v prihodnji številki.
Proč z Ncinci.
2e zopet so se tujcu odprla vrata v našo Jugoslavijo in že zopet se je napravil naroden greh. Za železnarno in livarno na Muti jc bil inftenovan nemški importirani inženir En\l. Sedaj ko je bila prilika, da tako važno mesto zasede pošten Jugoslovan, se je na mesto vsedel Nemec. Vprašamo kompetentne faktorje, bodo li to dopustili, bodo li potrdili to imenovanje? Naroden greh je, če postavite na severni meji Nemca na tako važno mesto, naroden greh je, če bo Nemec zopet zagospodaril nad narodno - zavednimi delavci v tovarni. Mi odločno protestiramo proti temu in zahtevamo na to mesto našega človeka, jugoslovanskega inženirja. Pomislite, da ne bo Nemec na severni meji nikoli koristil, narobe vedno le škodoval. V interesu naroda, v interesu države je, da se nastavljanje Nemcev opusti. Naših ljudi je dovolj, tem dajte službe, te imenujte na važna mesta. Gospoda pokrajinskega namestnika še posebej opozarjamo na to imenovanje in ga prosimo, da od-
pravljivih.« Mai lanovi j pravi, da čaka ciimokratsko stranko po njenem moralnem in političnem polomu sedaj Se polom pri volitvah. — l'ako sod:j* c demokratski stranki ljudje, ki ji stoje po kulturnem programa blizu in ki so za ustvaritev jugoslovanske države žrtvovali svoje najboljše sile. — Kaj je torej Jugoslaviji najbolj potrebno? Novih volitev.
Razne nesreče.
Franc Stanko, delavec pri tvrdki Štebi in Tujec, je šel po lestvi na podstrešje. Pri tem sc je lestev nagnila 'm on je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. — Poloni Kocmur tr Tržiča jc pri jedi zakuhane juhe obtičala kost v grlu.. Morala je iskati pomoči v dež. bolnici. — Služkinja Jožefa Tomažin je pred glavnim kolodvorom v Ljubljani padla ter pri tem spahnila levo nogo. — Delavcu Josipu Zdešarju je v Zadružni opekarni na Viču padel drobec žgane opeke v lev* oko. —- 18 letnega učenca državne pod-kovske šole v Ljubljani, Karla Moro je konj med podkovanjein močno ugm-nil v lice.
Novi bankovci prispeli.
»Narodna banka« je dobila iz Pariza nove bankovce po 1000, 100 in 00 dinarjev, katere bo stavila v promet z novim letom. Novi bankovci so podobni starim iste vrednosti. — Ce »»*> niso potegnili kot s 5 dinarskimi.
Družabni klub uradništva.
Skoro vsi sloji imajo že svoje klube, oziroma izobraževalna društva, le uradništvo tega do danes ni imela. Zato si je na sestanku dne 25. februarja 1921 v »Narodnem domu« ustanovilo društvo »Družabni klub uradništva v Ljubljani«, katerega pravila se dobe v društveni pisarni. Clan tega društva postane lahko vsak, bodisi zasebui ali javni uradnik oziroma uradnica, kot podporni član pa pristopi lahko vsakdo. Da se bode društvo zamoglo razvijati in da bode imelo uradništvo od tistega res koristi, poživljam vse prijatelje, tovariše in tovarišice, da takoj pristopijo k temu edinemu uradniškemu izobraževalnemu društvu, čigar namen je v prvi vrsti delovati na kulturnem polju ter prirejati družabne izlete, predavanja, plesne tečaje itd. Članarina znaša mesečno le K iq, za podporne člane pa najmanj K 20. Pristopnina znaša K 2. Družabni klub posluje začasno v društveni pisarni na Cesti na Gorenjsko železnico (poleg restavracije »Novega sveta«) št. 6 ia sicer vsak torek, četrtek in soboto od 14. do 15. ure. Pri tej priliki opozarjam, da otvori klub svoje plesne i« druge tečaje, kakor hitro se za to priglasi dovoljno število članov. — Predsednik: Josip Bole.
gibanje.
strani tujca. Proč z Nemci! (Še enkrat opozarjamo na naš članek: Nekaj besedi o internacijonalizmu in narodne« socijalizmu. — Op. ur.)
Državotvorna skrb za javne nameščence.
Beograjska »Politika« piše:	Eaa-
sko leto so zaceli odtegovati uradnikom deset procentov plače^ kot orispe-vek za ustanovitev LTradniške nakupovalne zadruge. Ta zadruga pa še do danes ni ustanovljena in bržkone ie tudi ne mislijo osnovati. Vsota pa, ki so jo pobrali od uradnikov, znaša pr>-ilično 20 milijonov dinarjev. Kje je sedaj ta denar? Kaj se dela ž njim? Kdo vleče obresti od tega kapitala? Kdo bo polagal račune? — Zahvala sledi ok volitvah!
Postaja za bolnike.
Ministrstvo za narodno zdravje bo tekom letošnjega leta po vseh večjih krajih, ki so zelo oddaljeni od velikik bolnic, ustanovilo začasne bolniške po-• staje, kjer se bodo sprejemali bolniki. Stroške bo prevzela država. — Samo če bo res!
Važno opozorilo za vojne invalide, vdove in sirote radi dodatkov k pokojninam.
Po členu 21 zakona o invalidih z dne 15. decembra 1921 se ustavi s prvim januarjem 1922 izplačevanje dodatkov k pokojninam: 1. Za invalide,
ki jim je bilo povodom zadnjega pregleda priznano manj kakor 50% invalidnosti in sicer za njihovo osebo in za otrok?. 2. Za vse invalide dodatek za dva otroka, tako, da jim ostane le za tretjega in nadaljne otroke izpod dopolnjenega 16. leta. 3. Za vse vdove brez otrok, ki so mlajše kakor 45 let ■In sposobne za delo; morebitno nesposobnost morajo dokazati z nekolekova-uim spričevalom, ki ga izda brezplačno uradni zdravnik 4. Za vse invalide brez ozira na odstotke in število otrok ter za vse vdove brez ozira na število olrok. ako plačujejo več kakor 30 dinarjev neposrednega davka (po odmeri davkov za financijsko 1. 1920/21). Ker bo treba na temelju tega zakona nanovo pregledati in popraviti vsa nakazila invalidom, vdovam in sirotam, ki so že bila pripravljena za izplačilo
dne 1. januarja 1922, ne bodo mogli poštni uradi dostaviti zneskov kakor običajno v prvih dneh januarja. Vse prizadete stranke naj upoštevajo, da je s to spremembo združeno ogromno dejo, ki bo izplačevanje zavleklo za nekaj časa. Vsakdo naj o tem obvesti svoje znance invalide in vdove m jim prij>oroča, naj opuste vsako pismeno in osebno pritožbo v Ljubljani. Uradi bodo skrbeli'za to, da se bodo pokojninski prejemki v zmislu zgoraj označenega zakona kar najhitreje nakazali.
Bolni otroci v Jugoslaviji.
V naši državi iir\amo 588 slepih otrok, 1862 je gluhonemih, 1802 duševno omejenih, 1913 škrofuloznih in 286 sifilitičnih. Večina teh otrok je v državnih ali privatnih bolnicah in zavodih.
Obupni boj železničarjev za obstanek. — Trmog.avost
državotvornih pijavk.
V nedeljo dne 29. t. m. predpoldne 5>c je vršila tukaj seja železničarjev vseh krajev naše države. Konferenca je bila zelo številno obiskana. Razven delegatov iz Beograda, Sarajeva, Zagreba in Ljubljane so dospeli zastopniki iz vseh prometnih centrov države. — Tako so iz Slovenije poslali svoje delegate Zidarunost, Radeče, Maribor, Kamnik, Ptuj, Kočevje, Dravograd, Bled, Celje, Litija in še mnogo drugih. Razven železničarskih zastopnikov sta sc konference udeležila tudi dva narodna poslanca in sicer Kopač in Gostinčar. Na seji so nastopih zajedno socija-Sisti in nacionalistične organizacije; bili so tam delavci, nameščenci in uradniki vseh strank in kategorij na železnici. Konference so se udeležili tudi nekateri poštni nameščenci, ki so se izjavili solidarnim z železničarji in obljubili svojo vsestransko pomoč v boju železničarjev za njihove pravice in to tembolj, ker je pričakovati v najkrajšem času tudi pokret med poštnimi nastav-Sjenci. Predsednikom konference je bil izbran Lukič, ki je otvoril zborovanje. Nato so sledili mnogobrojni govorniki kot; Balkas, Kopač, Gostinčar, Žorž, ■Korošec, Krekič in drugi. Vsi govorniki so naglašali upravičenost in poštenost boja, ki ga vodijo železničarji že tako dolgo za izboljšanja svojega položaja in katerega bodo vkljub vsemu omalovaževanju in direktnemu zapo-
stavljanju svojih zahtev končali v svoj prilog. Do takrat pa naj vlada ne zvra-ča krivde na vedno naraščajočem zastoju v prometu na železničarje, marveč naj jo pripiše na račun onih, ki jim je življenjski položaj železničarjev deveta briga. Znano je, da so železniški uslužbenci sedaj za 50 do 100 % slabše plačani kot poljubni privatni nastav-ljenci istih kategorij. Končno so govorniki pozvali udeležence, da naj izjavijo za sledeče resolucije: 1. Dela naj se po fizični zmožnosti in po strogo zakonskih predpisih. (To pomeni pasivno rezistenco. Op. uredn.). 2. Nikdo naj se ne pusti zapeljati od provokaterjev. 3. Vsi železnieni nastavljena naj se zložno organizirajo in riaj nastGpajo vedno in povsod solidarno. Nadalje je bilo sklenjeno, da naj se široka javnost informira ne samo potom stanovskih glasil, marveč tudi od strani drugih pravico-ljubnih časopisov o pravih vzrokih škandaloznega stanja našega prometa in o življenjskih razmerah prometnih nastavljencev. — Mi želimo vrlim železničarjem v neenakem boju s kapitalističnimi izkoriščevalci popolnega uspeha in srno prepričani, da bodo dosegli sijajno zuago. Trdno voljo, krepko pest in pogum! Doli s pijavkami! — Simpatije vsega zavednega prebivalstva so neomajano na strani vrlih bojevnikov za poštenost in pravico!
M. S. S. za odpravo
Naš tovariš mariborski podžupan Iv. Roglič s tovariši je stavil v zadnji aeji občinskega sveta sledeči predlog;
Občinski svet mesta Maribor skleni vpeljavo davka na nadmerna velika stanovanja po sledečih načelih:
1. Kot normalno stanovanje velja •16 kvadratnih metrov za eno osebo. V to ploskovino je všt .ti sobe, kabinete in sploh vse za bivanje in prenočevanje vporabljive prostore, ki se jih praktično tako uporablja in jih je kot take smatrati po obstoječih zakonih in naredbah.
2. Kdor zasede stanovanje, v katerem iznosi v točki 1 op sana ploskovina na osebo do vštevši 16 kvadratnih metrov ne plača predmetnega davka.
V enem stanovanju se pripozna izmed služinčadi samo eno osebo, ki jo je prišteti stanovalcem, tako da ev. na-daljna služinčad ne povzroča neobda-čenc ali po nižji postavki obdačljive ploskovine.
Kdor zasede na osebo od 17	eto	vštevši	20	kvadratnih	metrov
plača	za	vsak met.	nadkv. Din. 0.25-
od 21	do	vštevši	25	kvadratnih	metrov
plača	na	mesec	za	vsak met.	nadkv.
Din. 0.50; od 26 do vštevši 30 kvadratnih metrov plača na mesec za vsak met. nadkv. Din. 0.75; od 31 do vštevši 35 kvadratnih metrov plača na mesec za vsak met. nadkv. Din. 1.—; od 36 do vštevši 40 kvadratnih metrov plača na mesec za vsak met. nadkv. Din. L50; od 41 do vštevši 45 kvadratnih metrov plača na mesec za vsak met.
.J , v‘ in- 2-— 'td. od vsakih 5 kva-dr:\nih metrov po 50 para za na(jkva-drat vec.
Pričeti meterski kvadrat velja za celega.
3. Izvzeta od davka so uradno nakazana naturalna stanovanja v hišah
40 kvadratnih metrov v eni hiši in ne vsebujejo kuhinje, plačajo davek hišni gospodarji, tudi če so jih stavili na razpolago stanovanjski komisiji oziroma občinski upravi. V tem slučaju znaša davek za vsak kvadratni meter 1 Din. mesečno.
9. Davek se odmerja in pobira mesečno.
10. Vsi dohodki iz davka na nad-merna stanovanja se stekajo v občinski stavbeni sklad za mala stanovanja, ki posluje samostojno ali v zvezi s stanovanjskimi zadrugami in sličnimi podjetji ter ustanovami.
11. Vsako spremembo v uporabi stanovanjskih kvadratnih metrov je javiti 1. vsakega meseca. Hišni ali stanovanjski gospodar ali najemnik, ki opusti prijavo in zakrivi, ali povzroči napačno napoved, plača globo, ki odgovarja 10 kratili višini zneska, za katerega bi bil občinski stavbeni sklad oškodovan tekom 12 mesecev, če bi se davek pobiral na podlagi napačne napovedi.
12. Poslovni aparat za odmero in iztirjavo davkov 'vzdržuje mestna občina na račun mestnega zaklada kot prispevek za odpravo stanovanjske bede.
13. Zupanu se naroča, da da izdelati po magistratnih uslužbencih evidenco stanovanjskih prostorov po kvadratnih metrih in zasedbi po osebah.
K temu pripominja »Jugoslavija«;
Rogličev stanovanjski predlog v zadnjem občinskem svetu je vzbudil občo pozornost. Celo demokratsko ča-
sopisje priznava, »da je predlog na prvi pogled zelo popularen in sprejemljiv ter bi naj tvoril ta davek nekako obda-čenje luksuznih stanovanj«. V njem rii namreč nobenih odprtih vratec prav ^za nikogar. Pri vseh dosedanjih naredbah za odpravo stanovanjske bede najdejo zlasti premožnejši še vedno kak izhod, da se zadeva zavleče oziroma pospeši, ali pa sploh onemogoči. Rogličev predlog pa to popolnoma onemogoči. Sloni na principu, kdor uživa nad-rnerno stanovanje in udobnost, ta prispevaj k odpravi stanovanjske bede s tem, da plačaš za svojo udobnost v gradbeni fond. Čim več imaš udobnosti, tem več boš plačal, ali pa se sam prilagodil razmeram, kakor se jih mora tisoče in tisoče. Torej je davek v socijalnem oziru pravičen. »Tabor« sicer išče napake v tem predlogu, pravi pa, da se bode ž njim še pečal. Stvar odsekov je, da predlog preštudirajo i« ga spravijo v sklad z razmerami. Saj ni nikjer zapisano, da bi moral obveljati dobesedno. Sestavljen je na dobrem in socijalno pravičnem sistemu, kateri bode moral obveljati, če tudi se morda tupatam izpremeni kaka beseda ali številka. Ako se ta predlog sprejme in izvede, bodemo imeli v doglednem času odpravljeno stanovanjsko mizeri-jo, pa čeprav je to »narodno socialistično reševanje stanovanjske bede«, kakor pravi »Tabor«. •— Umestno bi bilo, da stavijo slične predloge tudi vse naše ostale delegacije v občinskili svetih, kjer so zastopane.
Dragotin Kosem:
Mizemo bolniško zavarovanje delavstva.
stanovanjske bede.
države, pokrajinske, občinske in vojaške uprave, ki so ^>ila kot taka uporabljena že pred 1. jan. 1922.
4. Državni in vojaški uradi (v kolikor hiše niso last države ali vojne uprave) nastanjeni v prostorih, ki so bili 1. jun. 1914 uporabljeni kot stanovanja, šole ali zavodi plačajo mesečno od vsakega zasedenega kvadratnega metra Din. 0.25 davka.
5. V kolikor se za izvrševanja obrti uporabljajo stanovanja, je na račun obrti prišteti: zdravnikom 50 kvadratnih' metrov neobdačenih, advokatom in notarjem 10 kvadratnih metrov na vsaka uradniško moč neobdačenih.
V vsakem slučaju pa je obrtni prostor in stanovanje (tudi če se nahajajo v raznih hišah), šteti kot enota tako, da se izcimi pri nadkvadratnih v obeh višja davčna mera.
Obrtnikom — rokodelcem se ne računa davek za stanovanjske prostore, ki so kot delavnice faktično opremljeni in stalno izrabljeni.
Vsem ostalim obratom, kakor pisarnam, agenturam itd. je računati v slučaju, da zasedajo stanovanja od vsakega 1 Din. mesečno.
6. Davka proste so vse od vštevši leta 1919 novo zidane hiše in vsi me-blovani in nemeblovani prostori, ki jih stavijo posestniki stanovanj na razpolago stanovanjski komisiji oz. občinski upravi izvzerrši hišni gospodarji v slučajih pod točko 8.
7. Davek na nadmerno stanovanje plača faktični stanovalec direktno, naj je potem lastnik hiše najemnik ali podnajemnik. Davku zavezan je dotični, ki je 1. vsakega meseca stanovanje zasedal.
8. Za nezasedene nemeblovane stanovanjske prostore, ki merijo skupno
Nisem nameraval omeniti bolniških podpor, vendar me sili določba o porodniški podpori svojkam, da jo na kratko omenim.
Porodniška podpora bi imela po mojem mnenju predvsem namen omogočiti postrežniško moč za čas, ko je porodnica odtrgana od gospodinjstva, dalje bi ji morala porodniška podpora pripomoči do izdatnejše hrane za čas poroda in dojenja. Gotovo je, da to še niso edine potrebe in skrbi, ki trenutno motijo vzdrževatelja družine pri pre-skrbovanju, ampak jih je še mnogo več; omenim naj le še babiško in večkrat tudi zdravniško pomoč. Vse te in še druge izredne izdatke hoče bolniška blagajna podpreti z — 1 Din. 50 para na dan in to v najboljšem slučaju. Kaj se danes dobi in koliko si lahko človek danes opomore s 6 K na dan? Niti za liter mleka ne zadoščajo. Dalje nudi bol. blagajna na račun babice 12 din. — 12 Din. in vsaka babica računa najmanj 125 Din.! — Gospoda moja, to ni nikakšna porodniška podpora in nosi to ime po krivici — to je kvečjemu miloščina. Nič čuda ni potemtakem, če so proletarske matere po par porodih jetične, otroci slabotni in vnaprej zapisani smrti, ko se morajo porodnice brez oddiha mučiti in še ob slabi prehrani. Statistike kažejo padanje porodov; podprite matere, da jim ne bo treba uporabljati različna sredstva iz strahu pred porodom in prevelikim številom otrok pa bo bolje.
Nerazumljiva se mi dalje zdi točka, da svojci nimajo pravice do oskrbe v bolniščnici na račun blagajne. In ravno to bi bilo za proletarske porodnico nujno potrebno. Starši večjega števila otrok so skupno z njimi nagneteni večkrat, zlasti sedaj v času stanovanjske krize, v enem samem prostoru. Kako vplivajo 11. pr. porodniški prizori na
pričujočo deco? Vzgojno gotovo ne. Pa to ni še vse! Nesnažnost, ki navadno vlada pri večjih skupaj nagnetenik proletarskih družinah, vlažni, premra-zeni prostori, vagoni, to gotovo ne vpliva posebno ugodno na porodnico in novorojenca. Vsem takim bi bila bolnišč-nica rešilno zatočišče, kjer bi vsega tega ne bilo treba trpeti in bi imele tudi primerno postrežbo. In bolniščnico bolniška blagajna svojcem, torej tudi porodnicam odreka. Čudno, kakšni razlogi so privedli bolniško blagajno do tako imenitnega sklepa! Skoraj gotovo skopost in želja po svoji palači, ki naj bi jo pomagale tudi porodnice uresničiti.
Treba bo temeljite remedure v bolniškem zavarovanju delavstva. To današnje bolniško zavarovanje ni nikako zavarovanje, to je kvečjemu pomoč za silo. Da je to res, in da je remedura neobhodno potrebna, potrjujejo slučaji, ki sem jih navedel, in ki so samo odlomek pritožb, ki mi jih dnevno dona-šajo različni delavci. — Delavsko bolniško zavarovanje je stvar, ki se tiče v prvi vrsti delavstva samega. Neumljivo je, zakaj se potem v teh zadevah r:War ne vpraša delavstva za mnenje, ampak se nove naredbe enostavno birokratično izda, delavsko mnenje pa popolnoma ignorira. Prepričan sem, da bi strokovne organizacije z veseljem de'egTalt svoje zastopnike na anketo, ki bi pre-tresavala bolniško zavarovanie. Na ta način bi se lahko uredilo bolniško zavarovanje tako, da bi bilo delavstvo resnično zavarovano.
Zdelo se mi je potrebno, da sem iz-pregovoril te besede in vesel bom, če bodo našle odmeva in pravilnega razumevanja ter pripomogle do po'r'bnega izboljšanja, kajti izboljšati se mora in se tudi da.
Iz stranke.
Krajevna organizacija NSS za poljanski okraj
je imela dne 21. januarja t. 1. svoj redni občni zbor v društvenem lokalu, Streliška ulica 24 ob polni udeležbi članov. Zborovanje je otvoril predsednik tov. Jakob Babnik ter pozdravil vse tovariše, kakor tudi navzoča tovariša podžupana Riko Juga in obč., svetnika Ambrožiča. O delovanju organizacije v preteklem letu je poročal tajnik tovariš Jakič in izrekel tov. Babniku zahvalo za njegovo izvanredno požrtvovalnost in delavnost, da si je zamogla organi-
zacija pridobiti svoj lastni lokal. Sploh je organizacija za poljanski okraj v preteklem letu jako napredovala in tudi pridobila lepo število novih članov. Na to poroča blagajnik tov. Ludovik Pust o stanju blagajne, katera je bila v popolnem redu. Po absolutoriju blagajnika in ostalega odbora vršila se je volitev novega odbora ter so se izvolili sledeči tovariši: predsednik Jakob Babnik, podpredsednik Janko Verirč. tajnik Franc Keršič, blagajnik Vinko Magister; odborniki: Vendelin Sadar, St. Tomc, Ludovik Pust, Martin Košak,
Karel Starin; namestnika: Franc Rojc in Kavčič Anton, preglednika računov: Fran Gale in Fran Zupan. Po izvolitvi •dbora poročala sta tudi tovariša podžupan Riko Jug in obč. svetnik Ambrožič o delovanju naših tovarišev v občinskem svetu za splošni blagor ljubljanskega prebivalstva. Tovariš Babnik je pred zaključkom občnega zbora apeliral na člane, da naj z vsemi močmi delujejo v prid NSS, katera je edina, da deluje v prid duševnim in mannel-»im delavcem.	.
Tovarišem kolizejskega okraja v Ljubljani
naznanjamo, da se bo vršil redni občni abor Krajevne organizacije Narodno-socijalistične stranke za kolizejski okraj v soboto, drie 4. februarja t. 1. ob 8. uri zvečer pri »Novem svetu« (Prešernova soba). — Dnevni red: Poročilo o delovanju krajevne organizacije, volitev odbora, poročilo občinskih svetnikov in slučajnosti. — Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora gotovo ude-
leži in da pripelje seboj kakega somišljenika. Odbor.
Zahvala.
Na naš poziv v »Novi Pravdi« je daroval tov. podžupan Riko Jug za bolnega mariborskega tovariša 100 kron, za kar mu bodi izrečena srčna hvala. Tovariši, posnemajte! Pomagajte bednemu tovarišu! Prispevke sprejema tajništvo NSS, Narodni dom.
Tajništvo.
Radeče.
Občni zbor Krajevne organizacije se vrši v četrtek, dne 2. februarja ob 8. uri zjutraj v gostilni tov. Mavca. Vabimo vse naše člane in somišljenike, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Za tiskovni sklad so darovali:
Kraj. organizacija NSS Sv. Pavel pri Preboldu 62.60 Din., neimenovana 100 Din., Franc Zupan 1 Din. - Srčna hvala! Tovariši, posnemajte ter se spominjajte naše stvari ob vsaki priliki!
Naša mladina.
Svetosavska proslava.
Mladinsko izobraževalno društvo »Bratstvo« je priredilo v petek, dne 27. januarja zvečer v dvorani »Narodnega doma« proslavo Sv. Save. Proslava sc je izredno lepo završila in je mudila resnično sliko bratstva in pravega demokratizma. Vseučiliški profesor dr. Stojičevič je podal izčrpen referat o kulturni zgodovini pravoslavnega dela našega naroda. — Srbski guslar je zapel srbske junaške pesmi, ki so vsem segle do srca. — »Ljubljanski Zvon« jc z znano umetniško preciznostjo in ubranostjo pod vodstvom pevovodje Zorka Preiovca zapel »Svcto-savsko himno« in Knahlov »Slovan«. Za svoj lep nastop je »Ljubljanski Zvon« žel velik aplavz. — Člani »Bratstva« so ig’rali Trifkovičevega »Škol-skega nadzornika«. Priznati se mora, da je bila uprizoritev na višku diletantskih predstav in so igralci v polni meri izpolnili svojo težavno nalogo. Učitelja je igral g. Kravos z vso živahnostjo nervoznega godrnjača, ki živi in misli podeželsko; učiteljevo ženo je igrala ga. Kravosova z lepim povdar-korn skrbne matere, ki se pa tudi ne ustraši moža, kadar je potrebno zastaviti svojo zadnjo besedo; učiteljevo hčerko je z vso prisrčnostjo grala gospodična Juvanova in izig’rala momente, ki gredo že preko diletantskega odra k samostojnemu ustvarjanju; učiteljskega kandidata je predstavljal gospod Erbežnik z veliko podjetnostjo živahnega fanta, ki stopa v življenje. Režijo je vodil g. Peček, igralec kr.
drame in mu gre hvala in priznanje za požrtvovalnost in trud. — Naravnost burne aplavze je pa žel lamburaški zbor »Bratstva«, ki je s svojimi koncertnimi točkami ustvaril višek, kar se sploh iz tamburic ustvariti more. Tamburaški zbor vodi g. Mikolič z energijo, ki jc občudovanja vredna. — Po oficijelnemu delu se je razvila ob zvokih Dravske muzike zabava, plesalo se je kolo in pelo narodne pesmi. — Proslave so se med drugimi udeležili kot zastopnik pokrajinske vlade dr. V. Baltič, general Dokič z večjim številom častnikov, generalni konzul češkoslovaški dr. O. Beneš, podžupan R. Jug’, starosta Sokolskega Saveza dr. Ravnikar.
Prireditev »Bratstva« v Celju.
Izobraževalno društvo »Bratstvo« ie v četrtek 26. t. m. zvečer priredilo v celjskem mestnem gledališču narodno igro s petjem v štirih dejanjih »Testament«. Igralci »Bralstva« so to pot že drugič nastopili na odru mestnega gledališča. Kakor prva predstava, ki so jo priredili v jeseni, je (udi druga uspela s popolnim uspehom. Igralci so svoje vloge rešili častno in popolnoma zadovoljili občinstvo. Obisk pa bi bil lahko boljši.
Dramatični odsek »Bratstva«
ima v soboto 4. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih lokalih na Rimski cesti važen članski sestanek, na katererp poroča br. Kravos. Udeležba dolžnost. Pridite vsi in točno. Načelnik.
Razno.
* Slepe telefonistke.. Upravitelji
zavoda za slepce v Bordeauxu so dognali, da so slepci najprikladnejši za službo v telefonskih uradih. Mnogo gojencev teh zavodov je sedaj nameščenih v telefonski centrali v Borde-auxu in tudi mnogi zasebniki so namestili kot telefoniste gojence tega zavoda. Francoski časopisi izjavljajo, da so telefonski naročniki zelo zadovoljni -s tem ukrepom, ker raje vidijo, da so jim na uslugo slepe kakor pa »gluhe« telefonistke.
* Sovodnica lastnih otrok. Pred dunajskim sodiščem je stala te dni 36-letna žena tovarniškega delavca Celestina Kern, obtožena sovodstva svojih dveh mladoletnih hčerk. Razun nje sta bili na razpravo poklicana ključavničar
Hartman in uradnik dunajske policije Leopold Hoop. Državni pravdnik obtožuje Kernovo, da je svoji dve hčeri silila naj se radi zaslužka udasta prostituciji, če tudi sta še obiskovali šolo. Ključavničar Hartman je obtožen, da je nečloveški materi pomagal pri tem ter nabavljal nemoralne slike in vodil v stanovanje, s katerimi sta morali deklici spolno občevati. Hoop je obtožen, da je eno teh deklic posilil, če tudi ie vedel, da je še otrok. Po razpravi, ki je bila tajna, obsojena sta-Kernova in Hartman vsak na dve leti ječe, Hoop pa je oproščen, ker je dokazal, da ni vedel za dekličino starost.
* Nezvestoba radi perila. Ivan K., 24 letni elektrotehnik je te dni pred nčkim dunajskim, sodiščem odgovarjal
radi neizvršenih ženitvenih obečanj. Državni odvetnik ga toži, ker je pred dvemi leti pregovoril zasebnico Anico fš., da se je preselila v njegovo stanovanje. Ona mu je ugodila, toda le pod pogojem, da jo poroči. On ji je to svečano obljubil, toda julija t. 1. se je oženil z drugo devojko, na kar je z Ano S. prekinil vse stike. Ana S. je ves ča$, ko je bivala pri njem, delala za njega, pri tem pa še podpirala njegove starše. Obtoženec navaja kot svojo obrambo to, da se jc njegova družica premalo brigala za svojo zunanjost in je nosila na sebi vedno umazano perilo. Tožite-Ijica izjavlja na to, da poč ni mogla veliko skrbeti za čistoto obleke, ker je morala delati ne samo za sebe, nego tudi za obtoženca in njegove roditelje. Sodišče je prisodilo obtožencu tri dni strogega zapora, ker je smatralo nečistost perila za prazen vzrok, ki kaže le obtožencev nizkotni značaj, katerega jc treba kaznovati.
* Petrograd v očeh tujcev. Švedi, ki so se vrnili iz Petrog^ida v Hel-singfors, priobčujejo vtise v tamošnjih čsaopisih. V Petrogradu, . mestu ki umira, se jasno uvideva borba med različnimi elementi sovjetske oblasti. Vprašanje je, kdo bo zmagal. O sko-rajšnem koncu boljševiškega vladanja kaže lakota, ki vedno strašneje raste, dalje katastrofa prometnih sredstev, katero je le težko predstaviti izven Rusije. Sicer je v zvezi 7. novo gospodarsko politiko odprto v Petrogradu mnogo restavracij, kavarn in trgovin, napolnjenih z raznovrstnim blagom, toda cene so naravnost pravljične. Gledišča so prenapoljnjena s predstavniki nove buržoazije. Tujci pravijo, da obličja teh posetnikov spominjajo na tiste, ki sie jih je preje videlo po hlevih in na kozlih raznih vozov. Razlika med bogatimi in reveži je sedaj še mnogo večja nego jc bila prej.
* Spomenik ustreljenemu tihotapcu. V Marzonu pri Salzburgu jc bil nedavno odkrit spomenik tihotapca Feliksa Zillnerja, katerega je meseca julija lanskega leta ustrelila finančna straža, ko je tihotapil v Bavarsko. Pri odkritju je bilo prisotnih okoli 50 oseb. Na spomeiku se pod sliko Matere božje nahaja druga slika, ki predstavlja prizor, kako so tihotapca ubili stražniki. Okrog spomenika, ki je bil obložen z venci je svira so se govorance.
a godba in vršile
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Naznanilo uprave!
V smislu zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah pod 13 člen Vlil, Ur. 1. št. 2-1922 so poleg inseratov podvržene davku tudi vse notice, ki se objavljajo v uredniškem delu lista, ako imajo značaj kake reklame ali naznanila (n. pr. poročna naznanila, priporočila tvrdk, sklicevanje občnih zborov, shodov itd.). Zato takih notic ne moremo priobčiti brezplačno, ker bi jih
davčna oblast obdavčila in mi bi imeli pri tem stroške.
Vsako tako objavo smo prisiljeni računati kot inserat, to je za 1 mm vrstico 50 para. Zato prosimo, da se take notice pošiljajo upravi, ne pa uredništvu lista! To naj upoštevajo zlasti našje organizacije.
Uprava.
Izdaja konzorcij »Nove Pravde*. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik Vladimir Kravos.
f. p. zajsc, «p*
■ Ljubljana .............
zaloga očal, ščlpalcev, ur, zlatnine, srebrnine, itd.
Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske ure, zlatnino in srebrnino kupite najceneje pri tvrdki
it/UH P it RIŽ, Ljubipa, Stari trg Z07 9. RBSSIB, Ljubljani!, Židovsko ulice.
Zaloga uniformskih potrebščin, kožuhovine in razne krzne. Krznarnica in izdelovanje čepic. Nakup kož od divjačine. Kožuhovina, obleka, preproge itd. se sprejemajo čez poletje v shrambo.
Sariiiie potovanje
izvršuje nsjtofiRSjB in po zmernih cenah
SHS
špedicijsko podjetje, informacijska pisarna v Celju, Razlagova ulica štev. 11.
o	«
9
po dogovoru tudi več. 5 g 0 obrestuje hranilne vloge 5
iinska ItroniFrJie in j M posojilnica n Celja j
Gosposka ulica št.? [MMn). | ■ ...................
Posojila pod ugodnimi pogoji. f Eskomotiranje povzetij.
ivana zorico, Ljubljana
Sv. Jakoba nabrežje 23
kupuje in prodaja
vsakovrsfno starin®.
JAKOB UOSPEKNiG, Ljubljano
Stari trg šle?. 34 (nasproti Sent Jakobske Jote)
priporoča
no mn
in iziim in ia iai! - liani!
EJ LZ:I
narclap
s ra
Snserlrajjfe ¥
,Nova Pravdi4
*UB9fBCJB«BWaBSaaa»IM«H0
• Ii ■. |> • • o & © fr © • 0 • o • i i • •
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne  edino le na domačo tvrdko —^
Tone Malgaj
i3—i4	pleskar	in ličar
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6.
. . . ..ec-®@#nf
JADRANSKA BANKA
TRST
Delniška slovnica: Lir 15,000.000’ Rezerva .... Lir 5,009.000*-
H 1 II!!! I
Ihliiiilliiiiillill U	BEOGRAD
=5	Delniška glavnica: kron 120,000.000-
~	Rezejva:	. . . kron 60,000.000-
Ul	Podružnice:
|p Beograd, Celje, Cavtat. Dubrovnik. Ercegnovi, Jelša, Korčula. Kctor Kranj. LJUBLJANA. Maribor. Metkcvič. Sarajevo. Split. Šibenik. Zagreb, Trst Zaaar Opatija, en. jgf	Naslov	za	brzojavke: JADRANSKA — BANCADRIA — Adriabank.
§p	Prejema	vloge na knjižice, tekoči	račun	in	druge	vloge	pod	najugodnejšimi	pogoji.	Izvršuje	vse	bančne	posle	najmočneje	m	najkulantneje.
Naš Amerikanski oddelek	stoji	v zvezi	z	vodilnimi	bankami	v	Ameriki	in	je	v	neposrednem	stiku	z	našimi	izseljenci.
B	Afiiiiran	zavod
FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortland Street - New-York Gtty.
*