v EVIDENČNI LISTI prinašajo kmetom vsestransko zakonitost, ljudskim odborom pa Lqžje delo Eden Izmed temeljev planskega gospodarstva je dobra' evidenca. Zato bi bilo odveč pisati posebej o pravkar izišii odredbi zvezne vlade o organizaciji evidence (o osnovnih sredstvih kmetijske proizvodnje, o setvi in o odkupu pri krajevnih ljudskih odborih), če ne bi pomenila prav prelom v vsem dosedanjem delu. Naši kmetje so to že ugotovili. Evidenčne liste (znane pri nas pod imenom gospodar, skih in odkupnih listov) izpolnjujejo namreč evidenčniki po krajevnih ljudskih odborih že od marca in v mnogih okrajih je to veliko delo za privatni sektor kmetijstva celo že končano. Zato naj danes poudarimo samo nekatere res nove stvari. Uvedbo evidenčnih listov predpisuje odredba ne samo za privatne kmete, temveč tudi za kmečke delovne zadruge, zadružne ekonomije, ohišnice zadružnikov in za zemljišča, ki jih upravljajo državni organi in družbene organizacije. To je gotovo zelo pravično do naših kmetov, saj jim dokazuje, da zahteva naša država od zadrug in državnih posestev isto, če ne več kakor od njih. NEPREMESTLJIVOST EVIDENCNI-KOV IN TRAJNOST EVIDENČNIH LISTOV Po posebnem odstavku odredbe se evidenčniki dve leti ne morejo premestiti niti na drugo službo, niti iz kraja svojega službovanja v drug kraj. To najbrž ne bo prijetno tistim tovarišem na okrajih, ki so vajeni »reševati« kadrovska vprašanja s stalnim premeščanjem ljudi. Gotovo pa bodo ta ukrep pozdravili z veseljem srsi, ki so že dolgo tega spoznali škodljivost takega »reševanja«. Evidenčni listi se razen listov za ohišnico zadružnikov vodijo v dveh izvodih, od katerih je eden pri lastniku ali upravitelju gospodarstva. Tako bo kmet sam lahko zasledoval, ali vnaša evidenčnik v list sproti vse tiste podatke (o izpolnjeni obvezni oddaji, o prirastku ali poginu živine itd.), ki bi jih moral vnašati. Ta kontrola kmetov zagotavlja ne samo zakonitost, temveč tudi onemogoča, da bi ta evidenca polagoma zamrla. Motil bi se namreč, kdor bi mislil, da evidenčni listi ne bodo za dolgo. Zelo verjetno je, da' bodo po potrebi spreminjali svojo obliko, vendar jih ne bomo v bistvu nikoli odpravili. Odredba namreč pravi, da se morajo evidenčni listi za naslednje leto vselej vročiti gospodarjem ali upravnikom gospodarstev še pred začetkom jesenske setve, najpozneje pa do 15. septembra vsakega leta. JAVNI ZNAČAJ EVIDENČNIH LISTOV Zaradi izredne važnosti 6. člena odredbe ga podajamo dobesedno: Ta člen pravi: evidenčni listi so pri krajev- nem ljudskem odboru javno na vpogled in vsak državljan ima pravico dati pripombe glede pravilnosti podatkov. Pravilnost podatkov, vpisanih v evidenčne liste, se lahko obravnava na javnih shodih. Ce nastane spor, ali je podan opravičen sum glede pravilnosti podatkov, mora izvršilni odbor krajevnega ljudskega odbora prekon. trolirati podatke evidenčnega lista na samem kraju. Ker je možno, da pridejo v evidenčni list podatki, s katerimi se gospodar ali upravnik gospodarstva ne strinja, imajo prizadeti pravico pritožiti se v 30 dneh na okrajnem ljudskem odboru. Ce gre pri tem za pritožbo zoper podatke o zemljišču, mora izvršni odbor svojo o.dločbo opreti na podatke stokovnjakov, ki jih preskrbijo s poizvedbami na terenu. NOBENE POSEBNE EVIDENCE NISO VEC DOPUSTNE Naši krajevni ljudski odbori imajo iz svojega dela z višjimi oblastmi veliko dobrih, pa tudi slabih izkušenj. Marsikateri predsednik ali tajnik ali ves odbor je bil pogosto pred (skoraj) nerešljivimi nalogami, ker je višja oblast zahtevala od njih podatkov, ki jih ob najboljši volji ni bilo mogoče dobiti. Z evidenčnimi listi se ta stvar za krajevne ljudske odbore popolnoma spremeni. Ker odgovarjajo ti listi, če so pravilno in vestno izpolnjeni, na vsa za naša kmečka gospodarska važ. na vprašanja, govori poseben odstavek o tem, da državni uradi, ustanove in podjetja, izvzemši statistične organe, ne morejo zahtevati od krajevnega ljudskega odbora podatkov o kmetijski proizvodnji in odkupu, ki niso obseženi s to evidenco. Odredba določa tudi kazni tako za gospodarje, oziroma upravnike gospodarstev, ki bi kakorkoli ovirali uvedbo evidenčnih listov, in rok, v kate-, rem morajo krajevni odbori opraviti to nalogo. Prav tako določa odredba sestav zvezne, republiških, oblastnih, okrajnih in krajevnih komisij, ki mo. rajo poskrbeti za izvajanje. Po vsem tem je popolnoma odveč dokazovati prizadetim vsestranske koristi evidence, kakor jo bo treba uvesti po tej odredbi. Ta ali oni, ki tega danes morda še ne uvidi, bo to spoznal v bližnji prihodnosti, ko se bodo evidenčni listi obnesli kot močno orožje v rokah oblasti in poštenih gospodarjev v borbi za zakonitost in pravočasno izpolnjevanje planskih nalog v kmetijstvu. Druga seja odbora za inozemske zadeve Ljudske skupščine FLRJ V ponedeljek 12. t. m. bo druga javna Seja odbora za inozemske zadeve zvezne Ljudske skupščine. Na dnev.--nem redu seje je poročilo o dosedanjem delu anketnega pododbora zvez. ne Ljudske skupščine za preiskavanje nezakonitega ravnanja jugovzhodnih evropskih držav proti Jugoslaviji. Odbor bo pretresal tudi besedilo konvencije Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju genocidnih zločinov, med katere prišteva konvencija delno ali popolno uničenje nacionalnih, etičnih, plemenskih ali verskih skupin ter nalaga državam, ki so podpisale konvencijo, da preprečujejo in kaznujejo lake zločine, storjene med vojno ali v 'mirni dobi. Po konvenciji je kaznivo tudi sodelovanje pri takih zločinih ter javno in neposredno nagovarjanje, k takim zločinskim naklepom, Osemlctnica sovražne ofenzive na Kozari Na Kozari v Bosanski krajini, ki je bila takrat že vsa osvobojena, se je. pred 8 leti začela velfka tretja sovražna ofenziva. Ta ofenziva se je s poznejšo peto sovražno ofenzivo vpisala med največje in najbolj častno prestane preizkušnje naših oboroženih sil med osvobodilnim bojem. Nemci in ustaši so bili skoraj v dvajsetkratni premoči proti našim borcem, ki jih je bilo tedaj na Kozaru nekaj nad 3400, Se letos bo začela obratovati NOVA VELIKA JEKLARNA v Guštanfu Iz predvojnih razmer se bo guštanj-ska jeklarna po dograditvi novih velikih objektov kmalu razvila v mogočno železarsko podjetje s specialnimi nalogami v naši težki industriji. V starih, mračnih, nizkih in okajenih delavnicah dajejo danes livarji, kova. či in drugi delavci mnogo več proizvodov kakor pred vojno in se zavestne trudijo, da nadalje dvigajo proizvodno zmogljivost, ■ ker vedo, da se bodo lahko v kratkem preselili v nove najmodernejše objekte, kjer jim bo delo olajšano in kjer bodo lahko do. segli še večje uspehe. Lani je guštanjski kolektiv navzlic povečanju proizvodnega plana za 2'2«/o svojo proizvodno nalogo izpolnil 5 dni pred rokom in je hkrati dal naše- Švicarske ore za najboljše organizatorje nabiranja zdravilnih zelišč Na makedonskem državnem posestvu »Prvi maj« žanjejo tudi ponoči Na državnem posestvu »Prvi maj« v vasi Mezdre v Makedoniji je začela žetev že 1. junija. Vso žetev opravljajo v žetvenimi stroji. Takoj prve dni se je razvilo na posestvu živahno tekmovanje. Delovni kolektiv posestva je sklenil, da bo končal žetev na posestvu do 20. junija nato pa bodo šli pomagat kmečkim delovnim zadrugam, ki nimajo dovolj delovne sile in strojev. Da bi delo čimprej končali, žanjejo tudi ponoči. Dober lov istrskih ribičev Letošnji tov istrskih ribičev se je začel z velikim uspehom. Samo ribiči iz Kopria, Izole in Pirana so nalovili okoli *300.000 kg rib. od teh na jveč sardonov in sardel. Ob takem lovu bo dovolj rib za predelavo v tovarnah pa tudi za prosto prodajo na trgu. Nova zračna zveza z morjem Jugoslovanska, aerotransport je po uedavno uvedeni redni zračni zvezi. Beograd—Split odprl novo zračno progo Beograd—Sarajevo—Hercegnovi. Odhod letn.l iz Beograda bo od 13. t. m. dalje ob 8 dopoldne, prihod v Sarajevo ob 9, pristanek na letališču Gruda pri Hercegnovem pa ob 10. S tega letališča bodo letala odhajaia ob 10.30 ter pristajala v Beogradu ob 12.30. Pri letošnjem nabiranju zdravilnih zelišč so se po posameznih okrajih že doslej izkazali nekateri učitelji, akti. visti, vodje okrajnih štabov in poslovodje kmetijskih zadrug kot vneti, dobri in domiselni organizatorji. Z vztrajno propagando in požrtvovalnostjo so marsikje na podeželju prav dobro organizirali nabiranje zdravilnih zelišč, vzbudili med ljudmi živo zanimanje ter hkrati kot dobri frontov.ci Ludem pojasnili velik pomen zdravilnih zelišč kot izvoznega blaga v tujino. Na. še odkupno in izvozno podjetje _»Go-sad« je te dni dobilo iz Švice pošiljko lepih zapestnih moških in ženskih ur znamke »IKO«, ki so' znane' dobre in trpežne ure. S temi urami bo »Gosad« po presoji ocenjevalnih komisij nagradil najboljše organizatorje. Na-sliki je nekaj teh švicarskih ur, ki bodo še letos merile čas najbolj marljivim in' zaslužnim organizatorjem nabiranja zdravilnih zelišč. Zadnja preizkušnja pred jutrišnjo veliko mednarodno veslaško tekmo na Bledu. Spredaj je ženski četverec s krmarjem, ki bo V hudi konkurenci zastopal ljubljansko Savica mu gospodarstvu vrsto novih proizvo-’ dov, zlasti nove vrste kvalitetnega jekla in številne nove kovane izdelke za industrijo avtomobilov in za industrijo krogličnih ležajev. Svojo lansko proizvodno nalogo so guštanjski kovinarji predčasno izpolnili ie s štirimi petinami planirane delovne sile. Za svoje uspehe so zasluženo prejeli prehodno zastavo centralnega odbora Zveze sindikatov in resornega ministra kot drugi najboljši železarski kolektiv v naši državi. Letos pa ima guštanjska železarna, še mnogo večje proizvodne naloge. Letošnji plan železarne je nadalje povišan za 35%. Samo specialnega jekla bo morala guštanjska jeklarna letos izdelati šestkrat več kakor lani, s čimer bo krila velik del naših potreb. 2e lani so v Guslanju nad staro kovačnico začeli graditi novo. Ne da hi bilo treba ustaviti delo v stari kovačnici, so monterji podjetja - »Djuro Djakovič« postavili nad staro kovačnico visoko železno konstrukcijo nove moderne kovačnice, ki bo zaenkrat največja v državi. Prva polovica te nove kovačnice je že zgrajena in v njej so že začeli delati z velikimi pnevmatičnimi kladivi. Zgraditi morajo še temelje za največje stroje, zlasti za veliko parno kladivo in za 600 tonsko hidravlično stiskalnico ter temelje za veliko peč, v kateri bodo žarili posamezne dele za kovanje. Nova kovačnica bo opremljena tudi z velikim žerjavom, ki bo delavcem olajšal delo. Drugi del kovačnice pa bodo zgradili na mestu, kjer je sedaj stara valjarna. Nedaleč od nove kovačnice, onstran reke Meže, so lani zgradili nove pogonske naprave za pridobivanje generatorskega plina, pare in kompri-miranega zraka. Tu je pet novih plinskih generatorjev, za katere so posamezne ->dele izdelali v guštanjski in jeseniški železarni. V generatorskem obratu, kakor tudi pri riovejn parnem kotlu bo vse delo mehanizirano. Nove generatorske naprave bodo omogočile tudi pridobivanje katrana, ki ga prej nismo mogli izkoristiti. Težišče letošnjih del pa je na gradbišču nove velike jeklarne, ki jo gradijo na prostoru med livarno, valjarno in mehanično delavnico. Tu so začeli delati že zgodaj spomladi. Zgradili so močne temelje za železno konstrukcijo, sedaj pa je na mestu že montažna skupina podjetja »Djuro Djakovič«, ki montira železno konstrukcijo jeklarne. Prva polovica te najmodernejše jeklarne v Sloveniji bo še letos dogra- Frontne brigade doline Mirne Pri velikih melioracijskih delih v dolini reke Mirne se vrstijo frontne brigade. I.elos je! delalo že več brigad. med njimi je bila zadnja »Prvi ma.j«, sedaj pa jo je zamenjala bri gada »Naprijed«. Brigada dela pri na peLjavi podzemeljske vodovodne cevi po kateri se bo stekala v Mirno voda ki prihaja iz vznožij obrobnih hribov. V brigadi so po večini domačini iz hrvatskega dela istrskega okrožja. V prosten» času imajo dobre urejene tečaje, predavanja, kulturne in športne prireditve. —If. Delo v obnovljenem novenf rudniku svinčene rude pri Litiji V Sitarjevcu, nedaleč od Litije, imamo rudnik svinčene rude, ki je eden najstarejših v naših krajih, saj so v Sitarjevcu kopali rudo že Rimljani in se še danes imenuje eden izmed rovov Rimski rov. Delo v sitarjevškem rudniku je sedaj obnovljeno. Nakopane rudo pošiljajo v topilnico mežiškega rudnika. Delovni kolektiv sitarjev-škega rudnika je v maju svoj proizvodni plan ne le izpolni), marveč tudi prekoračil za 7«/o. Med najboljšimi rudarji je bil v preteklem mesecu Jože Ambrož, kopač, zaposlen pri vrta. n ju. Svojo normo je presegel za 28°/o. jena. Postavili bodo pivo veliko elek-tropeč, tako da bo nova jeklarna začela obratovati na Dan republike 29. novembra.V novi jeklarni bodo postavili tudi veliko Siemens-Martinovo peč. Vse delo bo docela mehanizirano. Tekoče jeklo bo prenašal 25 tonski mostni žerjav za nadaljnjo predelavo. Ko bo nova jeklarna zgrajena, se bo proiz-vodhja podjetja potrojila. V kratkem bo zgrajena tudi nova čistilnica za vlite dele, ki bo najsodobneje opremljena, kar bo omogočilo še enkrat hitrejše delo kakor v stari čistilnici. Mogočni razvoj guštanjske železarne in jeklarne bo terjal seveda tudi več delovne sile, čeprav bo delo mehanizirano. Zato so že lani zidarji Gradisa zgradili 4 nove stanovanjske bloke,-kamor so se že vselile prve delavske družine. Letos bodo dogradili še 3 nove bloke s 44 stanovanji ter novi dom ,za delavce-samce, ki bo čez nekaj mesecev že pripravljen za vselitev. V prihodnjih letih pa bodo postavili še nadaljnje stanovanjske bloke, tako da jih bo skupaj 20, in še en dom za samce. Tako bo na pobočju nad železarno nastalo moderno delavsko naselje z urejenimi ulicami, parki, igrišči in otroškimi jasli. S,e letos bodo začeli tu graditi sindikalni dom s knjižnico, rdečim kotičkom, klubskimi, restavracijskimi in kavarniškimi prostori, kjer bodo imeli požrtvovalni guštanjski kovinarji vse možnosti za odmor in kül-turno življenje. Sinoči je bil v prostorih Društva slovenskih književnikov 6. redni občni zbor organizacije • naših. pisateljev. Podrobnejše poročilo na 2. strani Tretji splošni pregled krompirišč bo v nedeljo V nedeljo bo po planu za zatiranje koloradskega hrošča tretji • obvezni množični pregled vseh krompirišč v Sloveniji. Ta pregled bo odločilne važnosti za nadaljnjo borbo proti temu škodljivcu. Okrajni ljudski odbor! Ukrenite vse potrebno, da bodo v nedeljo pregledana vsa krompirišča in da bodo odkrite vse morebitne okužbe, če smo jih pri zadnjih pregledih prezrli. Krajevni ljudski odbori! Postavite v vsaki vasi tovariša, ki bo določil vsaki skupiiii področje za pregled. Za vsak ha krohiipirišč je treba postaviti skupino 5 do 10 ljudi. Vložite vse sile, da bodo pregledane res vse njive! Nadzirajte, kako se opravljajo pregledi. Organizacije OF, LMS, AF2 in sindikati! Mobilizirajte svoje člane, da se udeleže pregleda. Iz vaših vrst sestavite skupine, postavite'vodje skupin, vaške in krajevne vodje akcije. Pod* ■prite ljudske odbore, da bodo pravilno organizirali pregled. Poskrbite, da se bodo krompirišča res pazljivo in vestno pregledala. Kmetovalci! V vašo korist je organiziran splošni množični pregled krompirišč! Zato se vključite v skupine in kot najboljši poznavalci terena skrbite, da ne bo nobena krompirjeva njiva ostala nepregledana. Zavedajle se, da je sedaj odločilno razdobje letošnje borbe proti koloradskemu hrošču. Potrudite se, da bo uničen prav vsak hrošč, tako da ne bo drugega zaroda. Ce bomo to dosegli, bomo že v začetku zmagali in bo vse kasnejše delo mnogo lažje. Od pravilno opravljenega množičnega pregleda zavisi uspeh naše, nadaljnje borbe proti koloradskemu hrošču. SLOVENCI V ITALIJI ZAHTEVAJO, naj se Unesco zavzame za SPOŠTOVANJE NJIHOVIH PRAVIC Rim, 9. jun. (Tanjug) Zveza slovenskih prosyetnih društev iz Gorice je poslala generalni konferenci Unesco v Florenci pismo, v katerem navaja težak položaj slovenske nerodne manj- šine^oJU^iv «L itini na. Pt>d®pjp gpjjsjp.pbSasti- kjer zahteva, naj se Unesco zavzame zg spoštovanje pravic Slovencev-u. Iteljji. Zveza slovenskih prosvetnih delavcev iz Gorice poudarja v' začetku pisma, da je Demokratična fronta Slovencev v Italiji že večkrat opozorila italijansko vlado na velike krivice in teptanje najosnovnejših pravic slovenske manjšine v Italiji, toda brez kakršnihkoli pozitivnih uspehov. V pismu so navedena dejstva o divjaškem napadu neofašističnih tolp na Slovence ob lanski proslavi obletnice največjega slovenskega pesnika dr.' Franceta Prešerna v Gorici. * Pri tem je poudarjeno, da so od tedaj slovenskemu prebivalstvu praktično onemogočili Pomembni novi proizvodi naše težke industrije V .tovarni težkih orodnih strojev Ivo Lola ^Ribar v Železniku v Beogradu so doslej osvojili proizvodnjo 40 tipov velikih orodnih strojev. Letos so začeli serijsko izdelovati zračna in pnevmatična kladiva, ekscentrske stiskalnice, frikcijske stiskalnice, stiskalnice za ce-" mentno industrijo, škarje za težko pločevino, stroje za mletje in mešanje cementa, stabilna vitla za vrtalne garniture za nafto, in pa velike cir-kularne žage za izdelovanje železniških pragov, kakršno vidimo na gornji sliki. V tovarni so izdelali že prvo serijo teh žag po načrtih konstrukcijskega biroja tovarne. Žago je mogoče v kratkem času montirati sredi gozda in jo po potrebi zopet prenesti na drugo mesto. Na dan lahko izdela 300 železniških pragov. Na posebnem vozilu ima žaga svojo lastno električno centralo. Z uvedbo takih premičnih žag se bodo stroški za proizvodnjo pragov zmanjšali za več kakor polovico in bo sproščeno veliko število delavcev. Nekatere važne dele nove naprave so izdelali v tovarnah »Prvomajska« in »Ventilator« v Zagrebu, »Zmaj« v Zemunu, »Vicko Krstulovič« v Splitu in »3. maj« na Reki. Drug pomemben nov proizvod, ki so ga izdelali v glavni strojni delavni- ci v Nišu, je velikanski plug za odstranjevanje panjev na gozdnih posekah. Ta plug, ki tehta 4200 kg, so izdelali po načrtih Mihajla Radetiča_ inštruktorja za strojno službo v'kmetijskem ministrstvu LR Srbije. Pri poskusili so s tem plugom v osmih urah. preorali 58 arov zemlje in pri tem izruvali 3600 panjev razne velikosti do premera pol metra. Plug morata vleči dve lokomobili na jeklenih vrveh. Z uporabo novega pluga se bodo znatno zmanjšali stroški v zvezi s čiščenjem tistih posek, ki jih ni mogoče obdelovati, ker nišo odstranjeni stari panji. Ob prvi obletnici smrti Otona Župančiča Ljubljana, .10. junija. Danes ob 17. uri bo v Narodni in Univerzitetni knjižnici odprta, razstava Zupančičevih knjig in rokopisov, ki jo, ob prvi obletnici smrti ljudskega pesnika prireja Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Za obletnico smrti so pravkar izšle pri Slovenskem knjižnem zavhdu tudf Zupančičeve »Izbrane pesmi« v miniaturni izdaji v. 10.000 izvodih na 278 straneh. Zbirko je uredil in skrb za besedilo je imel Janko Glazer, sleherno kulturnoprosvetno delavnost v materinščini. V pismu so nato podrobno navedene minimalne zahteve Slovencev v Italiji v zvezi s šolskim poukom v msterin- jslovenske šole sistematično zapirajo in stalno izvajajo- pritisk tako na starše, kakor tudi učence, da bi zapustili te šole. O tem vprašanju je poslala Demokratična fronta Slovencev v Italiji lani italijanski vladi spomenico, s katero je zahtevala zakonsko priznanje slovenskih šol, imenovanje Slovencev za učitelje, profesorje in šolske nadzornike in uvedbo slovenščine kot' glavnega jezika, v katerem bi poučevali. Na to spomenico, je rečeno v pismu, italijanska vlada še do danes ni odgovorila, temveč je samo goriški prefekt ustno sporočil članom Demokratične fronte negativni odgovor, izgovarjajoč se, da uživajo Slovenci v Italiji že tako vse pravice. Se slabši je položaj: v Beneški Sle-veniji, je poudarjeno nadalje v pismu, kjer živi 60.000 Slovencev, toda še do danes ni nobenega slovenskega razreda, čeprav je z mirovno pogodbo zajamčena Slovencem v Italiji pravica do svobodnega in kulturnega razvoja. Temu delu slovenskega prebivalstva so vzeli vse narodne pravice že leta 1866, vladajoči aparat, ki raznaroduje Slovence v Italiji, pa si vztrajno z vsemi silami prizadeva, da bi v Beneški Sloveniji izkoreninili slovensko Se danes uporabljajo fašistič-metode preti Slovencem, ki govorijo v svoji materinščini. Zveza slovenskih prosvetnih društev opozarja v pismu konferenco Unesco, da je slovensko prebivalstvo ob nedavnem obisku predsednika italijanske vlade De Gasperija v Čedadu v Beneški Sloveniji javno protestiralo proti takemu stališču uradnih italijanskih oblasti, pri čemer je demonstriralo in nosilo transparente z zahtevami za slovensko šolstvo ter narodne manjšinske pravice sploh. Kot posledica tega, je rečeno v pismu, so nekaj Slovencev pred očmi predsednika italijanske vlade pretepli in neposredno na kraju aretirali. Upamo, je rečeno na jrancu pisma, da se bo Unesco zavzel pri OZN za naše pravične zahteve in da jih bo podpri pred vsemi mednarodnimi organ?, da bi se zagotovilo spoštovanje slovesno podpisane mirovne pogodbe. Jugoslavija na velesejmu v Torontu New York, 8. jun. (Tanjug) V Torontu v Kanadi so odprli mednarodni velesejem, na katerem sodeluje tudi Jugoslavija. Klub prijateljev nove Jugoslavije v Torontu je priredil ob tej priložnosti banket, na katerem se je jugoslovanski . poslanik Mato Jakšič zahvalil za pomoč, ki jo dajejo Kanadčani jugoslovanskim narodom. Govorilo je tudi več Kanadčanov jugoslovanskega rodu. Z banketa so poslali pozdravno brzojavko maršalu Titu. .VREMENSKA NAPOVED ZA NEDELJ O: Sončno z delno oblačhoštio. Temperatura ponoči 8« C, podnevi se bb dvignila na 28* C. Str. S StOY MSML M ummiM. V Albaniji so preganjali tudi žene in otroke naših predstavnikov Na seji anketnega pododbora zvezne skupščine, o kateri smo že poročali, je popisoval preganjanje naših državljanov in državnih predstavnikov v Alba» niji tudi Drago Košmerl, bivši svetnik našega poslaništva v Tirani. Po njegovan pričevanju so albanski državni organi preganjali tudi družinske člane naših diplomatskih in uradnih predstavnikov in pred preganjanja» niso bila vame niti gospodinjske po-moarace. Jugoslovanskim predstavni» kam v Albaniji je bilo onemogočeno sleherno gibanje. Albanske oblasti so vsem obrtnikom v Tirani prepovedale, da bi storili jugoslovanskim predstavnikom kakršnokoli uslugo. Tako so v kavarnah prepovedali točiti pijače Jugoslovanom. Pri svojih ukrepih, ki so največja kršitev mednarodnega prava, so šli ta» ko daleč, da so albanskim zdravnikom prepovedali nuditi našim predstavnikom in njihovim družinam zdravniško pomoč. Ko je žena svetnika Košmerla zbolela, ji albanski zdravniki niso smeli pomagati, čeprav so vedeli, da ima malteško malarijo. Najhujše nasilje so izvajale albanske oblasti nad tlBtimi našimi državljani, ki so zahtevali, da se vrnejo v svojo domovino. Bili so številni primeri divjaških are. taci j in mučenj v zaporih. Našo državljanko Račičevo so policijski organi odvlekli iz zapora in ponoči vrgli čez mejo, ne da bi ji dovolili vzetb-s seboj desetletnega sina, ki je bil v bolnišnici. Dečka so pozneje celo zaprli, mu grozili z nožem ter ga naposled kot »nevarnega elementa« tudi pregnali čez mejo. Strokovnjak za mednarodno pravo Kdaj bo naše poslaništvo v Tirani zopet odprto Beograd, 8. jun. Tanjug je pooblaščen objaviti tole sporočilo: Kakor je bilo že objavljeno, je zunanje ministrstvo FLRJ sporočilo 30. maja 1950 albanskemu odpravniku poslov v Beogradu vzroke, zakaj je ustavilo delo jugoslovanskega poslaništva v Tirani, kakor tudi to, da ga bo ponovno odprlo, ko bo dala albanska vlada jamstvo, da bo spremenila svoj dosedanji odnos do jugoslovanskega predstavništva v Tirani. Na to sporočilo je albanska vlada odgovorila po albanskem odpravniku poslov v Beogradu, da želi vzdrževanje odnosov med Jugoslavijo in Albanijo in ponovno otvoritev jugoslovanskega poslaništva v Tirani, vendar meni, da nima ničesar spremeniti v svojem stališču in ravnanju proti poslaništvu FLRJ in njegovem« osebju, ker so bila ta ravnanja albanske vlade in albanskih oblasti proti njim pravilna in korektna. Zunanje ministrstvo FLRJ je obvestilo 7. junija 1950 albanskega odpravnika, da izjavo albanske vlade o tem, da nima kaj spremeniti v svojem odnosu do jugoslovanskega poslaništva in njegovega osebja, ne more tolmačiti drugače, kakor da namerava albanska vlada nadaljevati s prav takimi diskriminacijskimi ukrepi in ravnanji proti jugoslovanskemu veleposlaništvu in njegovemu osebju, ki so jim ravno onemogočili sleherno nadaljnje delo in bivanje v Albaniji. Zunanje ministrstvo FLRJ je ob tej priložnosti ponovno sporočilo albanskemu odpravniku poslov v Beogradu, da bo poslaništvo v Tirani zopet odprto takrat, ko bo jugoslovanska vlada dobila jamstva, da bodo albanska vlada in albanske oblasti spremenile svoj dosedanji odnos do jugoslovanskega poslaništva in njegovega osebja. Pri tem zunanje ministrstvo misli na to, da jim bo omogočena dejanska prostost gibanja, ki jo imajo diplomatska predstavništva drugih držav, da bo albanska vlada vzdrževala normalne delovne stike z jugoslovanskim poslaništvom in da se bodo popolnoma ukinili vsi diskriminacijski ukrepi ter prenehala žaljiva ravnanja albanskih organov oblasti do Jugoslovanskega predstavništva in njegovega osebja. Zunanje ministrstvo FLRJ meni, da bi nadaljnje zavračanje albanske vlade, da spremeni dosedanji odnos do jugoslovanskega veleposlaništva, pomenilo, da prav albanska vlada ne želi, da bi bilo poslaništvo FLRJ v Tirani zopet odprto in da bo v tem primeru odgovorna za poslabšanje odnosov med Jugoslavijo in Albanijo izključno albanska vlada. Borba preiti diskriminaciji ni združljiva z gospodarsko blokado Ženeva, 8. jun. (Tanjug) Na današnji seji evropske gospodarske komisije je prvi govoril v imenu sovjetskega bloka Arutiunian, ki je izjavil, da hoče Sovjetska zveza okrepiti mednarodno gospodarsko izmenjavo. Takoj nato je napadel Jugoslavijo, zakaj je sprožila vprašanje gospodarske blokade, ki jo izvaja Sovjetska zveza proti njej. Za njim je govoril poljski delegat Kac Suchy, ki ja trdil, da se je blokada Jugoslavije začela po njeni krivdi. Jugoslovanski delegat dr. Vilfan je ponovil načelno vprašanje, kako se je mogoče boriti proti diskriminaciji in hkrati izvajati gospodarsko blokado preti Jugoslaviji, kakor delajo to ZSSR in države sovjetskega bloka. Nato je predlagal resolucijo, naj evropska gospodarska komisija pozove ZSSR, Poljsko, Češkoslovaško, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Albanijo ter Jugoslavijo, naj predlože tajništvu komisije podatke, ki jih imajo za potrebne, da se določi kakšen pomen imajo posledice gospodarskih odnosov, kakršni so med njimi. Po razpravi je komisija odklonila sovjetsko resolucijo o diskriminaciji z 11 glasovi proti 5, Jugoslavija pa se je glasovanja vzdržala. Georges Scelle, profesor na pravni fakulteti Sorbonne, je bil izvoljen danes za predsednika komisije OZN za mednarodno pravo, ki zaseda v Ženevi. Georges Scelle je eden najzna^ menitejših francoskih teoretikov mednarodnega prava in jd zastopal Francijo na številnih mednarodni konferencah. Protikomunistični ukrepi japonske vlade prof. Mi ion Bartoš je poudaril, da v zgodovini diplomacije in mednarodnega prava ni mogoče najti toliko izgo. nov diplomatskih predstavnikov v vsem XIX. in XX. stoletju, kolikor jih je bilo z našimi predstavniki iz inform-birojskih držav od 1948. leta do danes. Tokio, 9. jun. (Un. Pr.) Na bližnjem zasedanju parlamenta namerava japonska vlada sprejeti več protidemokratičnih zakonov, ki bodo naperjeni predvsem proti Komunistični partiji Japonske. Predsednik vlade Jošida je izjavil, da bo njegov kabinet odpravil v tem smislu vse potrebne korake. Predstavnik Jošidine liberalne stranke se je izrazil, da je namen teh ukrepov, onemogočiti dejavnost Komunistične partije in prepovedati stavke. V Tokiu so že izdali nekatere ukrepe za nadaljnje omejevanje demokratičnih svoboščin. Policija je objavila, da je poostrila predpise in dovoljenja za javna zborovanja. V Tokiu so zaprli predsednika Federacije državnih uslužbencev Sato, v Osski pa predsednika Komunistične partije za Južno Osako. Danes je napravila policija preiskavo v pisarni partijskega voditelja Nosake. Izdan je nalog za aretacijo generalnega sekretarja Federacije sindikatov državnih uslužbencev Nasakavo. Aretacije in preganjanje komunistov na Japonskem, ki so se začela na ukaz MacArthurjevega glavnega štaba, so vzbudile močan odpor japonskih delavcev. Tuje agencije poročajo, da je osred- nja nadzorstvena komisija Komunistične partije Japonske imenovala začasno centralno vodstvo Partije, ki bo delalo do bližnjega partijskega kongresa. Ta ukrep je bil potreben zato, ker so bili postavljeni izven zakona člani CK KP Japonske, s čimer je bilo dejansko onemogočeno delo Centralnega komiteja. Eden izmed osmih, ki so bili imenovani v začasno centralno ^rođstvo, Kakumi Kikunami je že na 'seznamu novih 17 funkcionarje nove Komunistične partije Japonske, za katere je Mac Arthur zahteval, da se postavijo izven zakona poleg 24 članov Centralnega komiteja. Izključeni iz stranke, ker so obiskali Jugoslavijo Pariz, 9. jun. (Tanjug) Komlnfor-movska večina v upravnem odboru Enotne socialistične stranke Francije je izključila iz stranke 12'njenih soustanoviteljev in voditeljev. V komunikeju, objavljenem v listu »Huraani-tč«, iz katerega so omenjeni voditelji stranke tudi zvedeli, da so izključeni, se navaja kot edini razlog za izključitev njihov obisk v Jugoslaviji. Med drugimi je bil izključen Michel Morin, član upravnega odbora in glavni urednik strankinega glasila »Bataille socialiste«. Izjava Tassa o repatriaciji japonskih vojnih ujetnikov Moskva, 9. junija. (Tass.) Pooblaščenec ministrskega sveta Sovjetske zveze za repatriacijo je 20. maja 1949 omenil, da je bilo od skupnega števila 594.000 japonskih vojnih ujetnikov leta '1949. repatriirano na Japonsko 418.166 ujetnikov, poleg tega pa še 77.880 civilistov. Do 1. maja 1949 je ostalo v Sovjetski zvezi 95.000 ujetnikov. V Tassovem poročilu 22. aprila 1950 pa je bilo uradno sporočeno, da je repatriacija ostalih 95 tisoč japonskih ujetnikov dovršena. V Sovjetski jzvezi je ostalo le 1487 oseb, ki so v preiskovalnem zaporu zaradi vojnih zločinov, 9 bolnikov ter 971 ujetnikov, ki so zagrešili hude zločine proti kitajskemu ljudstvu in bodo zato izročeni centralni vladi Ljudske republike Kitajske. Potemtakem je repa triacija iz Sovjetske zveze popolnoma končana in so vse nasprotne izjave obrekovanja, naperjena proti Sovjetski zvezi. V nasprotju s to izjavo pa ugotavlja japonska vlada da pogrešajo še na de-settisoče japonskih ujetnikov za katere z gotovostjo vOdo da so v sovjetskem ujetništvu. ZDA zavračajo mejni sporazum med Poljsko in DR Nemčijo Washington, 9. jun. (Un. Pr.) Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Michel Mac Dermott je danes izjavil, da ZDA ne priznavajo sporazuma med Poljsko in Vzhodno Nemčijo o končni določitvi meje med obema državama na črti Odra—Nisa. Dermott je podprl izjavo ameriškega visokega komisarja v Zahodni Nemčiji' Mac Cloya o tem vprašanju in pripomnil, da se vprašanje meje med obema omenjenima državama ne more rešiti enostransko ali dvostransko, temveč le z mirovno pogodbo z Nemčijo. Volivna reforma v Franciji odložena Pariz, 9. jun. (Tanjug) Skupščinska komisija za volivna vprašanja se je danes znova izjavila proti takojšnji razpravi o volivni reformi in je odložila to vprašanje za nedoločen čas. Predlog za takojšnjo razpravo so stavili predstavniki radikalne stranke. Po številnih posredovanjih je bil predlog zavrnjen z 31 glasovi (socialisti, komunisti in MRP) proti 11 glasovom (radikali in neodvisni). Nazadovanje proizvodnje premoga v Angliji London, 9. jun. (Tanjug) Nazadovanje proizvodnje premoga v mnogih važnih premogovnih središčih je izzvalo zaskrbljenost v Veliki Britaniji Po podatkih, ki so bili davi objavljeni v tisku, je v važnem industrijskem bazenu srednje Anglije v okolici Birminghama proizvodnja v minulih mesecih padla v primeri z lanskim letom za več kot 200.000 ton. V maju je bila proizvodnja tega bazena za 50.000 F nekaj vrstah, Peking, 9. junija. Tukajšnji Radio je objavil, da je vlada Ljudske republike Kitajske imenovala svoje izredne veleposlanike in pooblaščene ministre pri vladah Romunije, Češkoslovaške in Poljske. Peking, 9. jun. Agencija Nova Kitajska poroča, da sta se vladi Kitajske in Birme sporazumele o imenovanju veleposlanikov. Jao Cung Min je bil imenovan za veleposlanika LR Kitajske v Birmi, a Ming Ten za birmanskega veleposlanika v Pekingu. Washington, 9. jun. Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA je sporočilo, da bo v kratkem sklenjen trgovinski sporazum med Španijo in ZDA. Kakor poroča agencija France Presse, je bilo objavljeno to sporočilo po razgovoru med pomočnikom španskega ministra za industrijo in pomočnikom za zunanje zadeve ZDA za gospodarska vprašanja.. Sidney, 9. jun. Avstralska vlada je sprejela predlog Velike Britanije, da bodo v prihodnje uvažali petrolej za potrebe Avstralije le iz šterlinških področij. Računajo, dai bodo s tem prihranili okrog 10 “/o izdatkov v dolarjih za nabavo petroleja. Glasgow-, 8. jun. Zaradi požara, ki je zajel tri vagone ekspresnega vlaka Glasgow—Birmingham, je zgorelo 5 ljudi. Vsi trije vagoni so popolnoma zgoreli. Število žrtev še niso ugotovili. Pariz, 9. junija. Posebni predstavnik za Marshallov načrt Harriman je izjavil v Washingtonu glede Schuma-novega načrta za združitev zahodnoevropske jeklarske in premogovne industrije, da je vlada ZDA pripravljena finansirati bodočo skupno upravo iz sredstev Marshallovega načrta. Pariz, 9. junija. Predsednik grške vlade general Plastiras, ki se mudi v Parizu, je napovedal splošno amnestijo za politične kaznjence v Grčiji. Taborišča, v katerih je sedaj 11.000 pripornikov, bodo razpuščena. 10.000 pripornikov pa bo izpuščenih. Novi udarniki v železniški lokomotivski delavnici v Šiški Pred dnevi so bili v železniški delav. niči v Šiški zopet razglašeni novi udarniki. Med strugarji so razglašeni za udarnike Anton Križaj, Ivan Stružnik, Mihael Rode, Fran Einhauer, med pleskarji Janez Dimnik in med livarji Jože Vozel in Franc Rupnik. Tovariši prekoračujejo normo od 32 do 79o/0 in so nekateri že večkratni udarniki. . Strugar Franc Einhauer je že sedmič udarnik in je prejel tudi prehodno zastavico kot najboljši delavec v strugar-ni. Prehodna zastavica je bila podelje na tudi montažni skupini Pavčnik za brezhibno izvršeno popravilo na treh lokomotivah in oddelku livarne za preseganje planskih nalog. NAŠA PRESTOLNICA postaja vsak dan večja in lepša Beograd— glavno mesto naše socialistične domovine — menja vsak dan svoj izgled. Včeraj je bilo gradbišče na Terazijah ali pa na Slaviji še zastrto z veliko leseno pregrado, čez nekaj dni je pregrada že padla, za njo pa se je dvignila nova stavba. V središču Beograda na Terazijah so lani kopali mladinske brigade temelje za palačo Jugoslovanske knjige. Letos pa se med kinom Beogradom in kinom Kozara že dviga sedemnadstropna pa. lača. Zgradile so jo mladinske brigade. Za njo pa se dvigajo iz tal več metrov visoki temelji za palačo Cen- lišču na Tošinem bunarju j<4 zraslo novo delavsko naselje — nad 100 malih stanovanjskih hišic in velikih stanovanjskih blokov; Okrog 10.000 delavcev je že našlo v njih udobna stanovanja. Po novem naselju so že razpredeni zeleni drevoredi in parki. Zgrajen je tudi Dom kulture. V novih stanovanjskih zgradbah, ki so grajene zelo raznoliko, so notranji prostori kar najbolj racionalno izkoriščeni. V njih so enosobna, dvosobna ia trisobna stanovanja. (To si lahko vizamejo za tralnega odbora Zveze sindikatov Ju-1 zgled naši arhitekti in gradbena pod-goslavije. V Kardeljevi (prej Dečan-1 jetja, ki gradijo vse naše stanovanjske Nova menza v študentskem naselju je že pod streho ski) ulici so lansko jesen betonirali poleg stare palače »Borbe« temelje za novo palačo »Borbe«. Sedaj pa je nova šestnadstropna palača že dograjena. Mladina in beograjski frontovci so jo zgradili v dveh mesecih. V Kardeljevi ulici so zrasli tudi veliki stanovanjski bloki. Nasproti hotela »Moskva« na Terazijah pa so pravkar dogradili sedemnadstropni stanovanjski blok — velikan. V njem bo nad 100 stanovanj. 2e pri kolodvoru zagledaš lepe večnadstropne stavbe. V njih že stanujejo delovni ljudje Beograda. Tudi palače za ministrstva in druge ustanove so večjidel že pod streho. Novozgrajeni zidovi in rdeče strehe nas spremljajo po vsem Beogradu. Na Cvijičevem bulevarju so zrasli okrog tovarn številni večnadstropni stanovanjski bloki — pravo novo mesto. Tudi na Groblju je polno novih pestrih stanovanjskih hišic. V beograjskih predmestjih, kjer so bile nekoč samo lesene ali iz blata zidane kolibe, so danes lepa, no. va stanovanjska naselja, v katerih sedaj že urejujejo parke, vodovod in ceste. Onkraj Save pa raste popolnoma novo mesto. Vedno bolj so jasni obrisi Novega Beograda. Velikanska palača Predsedstva vlade je že pod streho. Prav tako tudi velik del reprezentativnega hotela. Ob zemunskem leta. /i/im/ž»/iWicff/i tMhnlrkMln. OBVESTILA lOOF SLOVENIJE ORGANIZACIJAM m Učenci v gospodarstvu so po večini mladinci, člani LMS, vendar pa še nimajo povsod postavljenih mladinskih aktivov, odnosno grup. Zato niso povezani s svojo organizacijo, na drugi strani pa tudi frontne in ostale množične organizacije ne morejo nuditi in ne nudijo tej mladini zadostne pomoči. V zvezi z dnevom učencev v gospodarstvu, ki bo letos od 17, do 19. junija, naj frontne organizacije pomagajo mladinskim vodstvom v posameznih krajih pri organizaciji tega dne. Ta pomoč Fronte naj se odraža v nasvetih mladinskim vodstvom, kako naj čim lepše in uspešneje proslave ts dan. Mladinska vodstva streme predvsem za učvrstitev mladinske organizacije. Sprejela bodo v organizacijo mladince, ki imajo za to pogoje. Pri tem naj frontne organizacije seznanijo mladinska vodstva 0 dobrih in slabih straneh mladine, kar opažajo pri svojem delu z njo. Kako bodo mladinske organizacije priredile pros'lavo tega dne, povze- tem manjša kot v istem razdobju lan-1 mamo iz okvirnih navodil, ki so Jih - . _« i: t —;—nI« %« «inKSU rPo skega leta. Število delavcev v premogovni industriji v tem okrožju je bilo v maju skoraj za 4000 ljudi manjše kot v istem razdobju minulega leta. mladinske organizacije že dobile. Ta naj služijo frontnim organizacijam zato, da bodo lahko nudile v tem smislu mladini potrebno pomoč. bloke po enem samem kopitu). Do konca leta bodo v delavskem naselju na Tošinem bunaru zgradili še 40 velikih stanovanjskih blokov. V soseščini novega delavskega naselja je zraslo tudi novo študentsko mesto. Štirje veliki stanovanjski bloki so že dograjeni. Sedaj urejujejo še notranjost. V vsakem bloku je okrog 400 sob, v katerih bo prostora za 1000 študentov. Letos se bo lahko vselilo v nova najmodernejše urejena stanovanja že 4000 študentov. Pred nekaj meseci so pričeli kopati temelje za študentsko menzo. Sedaj pa je menza že pod streho. Gradili so jo po najmodernejših gradbenih metodah. V njej sta dve veliki polkrožni dvorani, ki lahko sprejmeta naenkrat 2009 študentov. Sredi študentskega naselja pa se že beli istotako novi Kulturni dom. Naštel sem le majhen del tega, kar je bilo v Beogradu zgrajeno lansko jeseni in letos spomladi. Beograd, pre. stolnica naše socialistične domovine, prej zanemarjeno mesto, postaja sedaj vsak dan večji in lepši. (—k—) Prvi dan bodo mladinske konference, kjer bodo podane izčrpne analize o delu te mladine v preteklem letu m dane smernice za nadaljnje delo. Poleg tega se bodo podeljevale tudi nagrade najboljšim mladincem in nekaterim mojstrom, ki pravilno vzgajajo učence. Tem konferencam naj prisostvujejo tudi zastopniki Fronte. Kjer so možnosti, naj se prirede razstave, ki naj pokažejo tako strokovno kakor ostalo delo mladine v preteklem letu. Drugi dan naj bodo razne kulturne in fizkulturne prireditve, pri čemer naj Fronta pomaga, da bo dan res smotrno in koristno potekel. Tretji dan pa naj bo dan izletov, bodisi v bližnjo ali daljno okolico, kjer naj sodelujejo tudi SKUD odnosno M KUD, ki naj pripravijo kulturno zabaven program in podobno. Tudi v okrajnem merilu bodo razne prireditve. V oblastnem merilu bodo sprejemi mladincev iz najboljših šol, minister za delo LRS pa bo sprejel najboljše učence iz vse Slovenije. To so ie okvirna navodila, ki so jih dobile mladinske organizacije, vendar je to prepuščeno najširši iniciativi mladine same, pri čemer pe naj jim frontne organizacije pomagajo. Ljubljanski mestni ljudski odbor za Tedea matere in otroka Na včerajšnji seji izvršilnega odbora MLO v Ljubljani so govorniki po. udarili pomen Tedna matere in otroka, nakar je izvršilni odbor na predlog poverjenika za stanovanjske zadeve soglasno sklenil, da se stanovanja v Šiški, ki so tik pred dograditvijo, dodele družinam, katerih otroci so ra-radä slabih stanovanj zdravstveno ogroženi. Stanovanja v celem bičku XI. v Šiški bodo dodeljena prizadetim druži, nam v sodelovanju z organizacijo AFZ ter v sporazumu s svetom za varstvo matere in otroka. S iem sklepom Je ljubljanski mestni ljudski odbor počastil Teden matere in otroka ter tudi s svoje strani prispeval k skrbi socialistične skupnosti za naš novi rod. Mladina iz inozemstva bo letos gradila študentsko naselje v Zagrebu Ljudska mladina Jugoslavije je tudi letos povabila mladino drugih držav, naj se udeleži graditve mladinskih objektov v naši državi. Doslej se je prijavilo že nad 2500 članov iz mladinskih organizacij 12 držav. Po želji študentov, graditeljev štu. dentskega naselja v Zagreb«, da bi jim pri delovni akciji pomagali inozemski brigadniki, pa tudi zaradi boljših možnosti za preskrbo inozemskih delovnih brigad je centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije sklenil, da bodo vse inozemske mladinske brigade sodelovale letos pri graditvi študentskega naselja v Zagrebu in ne v Beogradu, kakor je bilo prej določeno. SLOVENSKI PISATELJI SO ZBOROVALI Zopet 4 smrtne obsodbe t Pragi Praga, 9. jun. (CTK) Državno sodišče v Pragi je izreklo danes sodbo zoper skupino obtožencev, ki so bili obteženi veleizdaje in vohunstva. Obtoženi Milada Horakova, Jan Buchal, Oidrich Petzl in Savis Kalandra so bili obsojeni na smrt, Josef Nestaval, Jiry Heida. František Preučil in Antonija Leiner na dosmrtno ječo, pet obtožencev pa na zapor od 15 do 20 let. Premoženje vseh obsojencev bo zaplenjeno v korist države. Pogrezanje zemlje na Japonskem Tokio, 9. 'jun. (AFP) V četrtek ponoči je prišlo v japonskem kraju Ku-manodaira do močnega pogrezanja zemlje, ki je imelo za posledico številne človeške žrtve in veliko gmotno škodo. Po nepopolnih podatkih je izgubilo življenje 16, ranjenih je bilo okrog 20 ljudi, 35 pa fih je izginilo. Žrtve so pokopane ped približio 30 tisoči kubikov zemlje.. Pri. reševanju sodeluje 500 ljudi. Ljubljana, 9. junija. Slovenski pisatelji so se nocoj torali v svojem društvenem lokalu v Wolfovi ulici k rednemu letnemu občnemu zboru svojega društva. Predsednik Miško Kranjec je pozdravil ministra za znanost in kulturo v vladi LRS dr. Jožeta Potrča in odposlanca Društva hrvatskih književnikov Gri-gorja Viteza. Spomnil se je treh tovarišev, ki so umrli v minulem poslovnem letu: Otona Zupančiča, Prežihovega Voranca in Engelberta Gangla. Prisotni so z enominutnim molkom počastili njih spomin. Grigor Vitez je nato sporočil pozdrave hrvatskih književnikov in v kratkih potezah orisal dosedanje stike med Slovenci in Hrvati za krepitev skupne kulture, ki je sestavni del naše borbe za socializem. Mnogo je bilo storjenega, a vendar je to šele začetek. Slovenske knjige, ki jih mnogi Hrvati čitajo v izvirniku, je treba še. bolj približati hrvat-skem čitatelju in obratno. V prevodih, na gledališkem odru in v radiu, kjer so bili prirejeni cikli predavanj n slovenski književnosti, spoznava hrvatska javnost slovensko kulturno življenje. Dosedanji uspehi naj bodo samo pobuda za še večji razmah medsebojnih stikov. Predsednik Miško Kranjec je nato v obširnem poročilu podal stainje sedanje slovenske književne tvornosti in zanimivo ilustriral našo sodobno problematiko, ki se zrcali v delih sodobnih slovenskih književnikov. Minulo ooslovno leto je bilo izredno bogato, kar se tiče objavljanja književnih del. izšlo je 14 izvirnih slovenskih knjig, od tega 13 povsem novih, ki so večidel plodovi zadnjih let ali posegajo celo v predvojno dobo. V štirih revijah sodelujejo književniki, ki so prav tako sotrudniki dnevnikov. V glavnem je v minulem letu uspelo organizirati književno delo. Poleg domače se je razcvetela prevodna literatura. Miško Kranjec se je nato dotaknil posameznih značilnosti z namenom, da bi se razvila daljša diskusija ne Amo nocoj, marveč tudi na društvenih sestankih, in sicer o vseh vprašanjih, ki zadevajo sodobno slovensko književno tvornost. Socialistični realizem ni problem. Za sodobno sovjetsko literarno tvornost ni pri nas nobenega posebnega zanimanja več, pač pa se čutijo rahli vplivi zahodnih literatur, ki pa imajo svojo kal že v prejšnjih časih. Ali naj naša književnost išče vzorov drugod, ali naj raste iz domačih tal? Graditev socializma in socialističnega človeka pri nas zahteva, da je naš književnik povezan s časom in razmerami v domovini. Naša književnost je razredna, socialna in nacionalna. Proze, kakršna se je pisala pred vojno, ne zasledimo več. Naša literatura ni ne naročena ne diktirana; sleherni naš književnik stoji na razpotju med sedanjostjo in preteklostjo in stremi za tem, da opisuje današnjega človeka, pri čemer se mora vedno vprašati, kak je bil ta človek v času narodnoosvobodilne borbe, v tem velikem vozlu, po katerem smo vsi u3odno navezani na največji prelomi v naši zgodovini.. Nekdanja shema naše novele je danes mrtva. Revolu- naš človek je prepojen z ritmi sedanjosti in naš pisatelj se ne more ogniti srečanju s stvarnostjo naših dni. Miško Kranjec je nato na nekaterih novejših delih orisal, kako' rešujejo naši pisatelji psihološko uganko sodobnega človeka, in je nakazal pojave, ki še čakajo oblikovalcev. Sodobni naš pisatelj ni le opazovalec in mu ni vseeno, kako so naši ljudje razpoloženi do naše revolucije, do soeiali-stične države. Ker je sam šel skoz revolucijo, jo dosledno brani. Najdalje se je Kranjec pomudil pri prozi, ki ima najtrdnejše postavke v naši sodobni književnosti. Nato je orisal sodobno poezijo. Izšle so med letom tri pesniške zbirke. — Okoli trideset pesnikov je objavilo 150 pesmi, ki kažejo voljo do življenja in zbližanja z ljudmi. Bolne sentimentalnosti ne najdeš več, izrazi so preprosti, motivi marsikdaj podobni. Kranjec je označil tokove sedanje slovenske poezije kot drobne curke v vodni kotlini, odkoder se bo nekoč razlil velik odtok. Nato se je dotaknil naših esejev in člankov, na katerih nismo bogati; ni se še razvil esej, ki bi široko posegel v našo problematiko. Kritika povoljno rešuje sodobna vprašanj» in obeta, da se bo čvrsto razvijala dalje. Mladinska književnost je v minulem letu podala nekaj odličnih del, med njimi Prežihove Solzice, Bevkova Mlada leta in Seli-škarjeve črtice. Nadalje se pri nas razvija scenarij kot nova literarna zvrst, ki pa si mora po umetniški plati šele priboriti svojo veljavo, da bo lahko tekmoval z ostalo prozo. Kranjec je zaključil s poudarkom, da je v svojem poročilu načel le nekatera vprašanja pri prebiranju literature v enem samem letu, ne da bi jo cijskd proces je vse pregnetel, sleherni | tudi kritično vrednotil, zgolj z name- nom, da bi zbudil zanimanje za problematiko našega sodobnega knjižnega ustvarjanja. Tajmk Peter Levec je očrtal nove ugodnosti pa tudi nova bremena, ki jih našim pisateljem nalaga čas. Društvo šteje 86 članov in 17 kandidatov in je po številu članstva v Jugoslaviji na prvem mestu. Kar je za literaturo zaslužnega, je v glavnem včlanjeno, poslej je pričakovati le še dotok iz vrst naraščaja. Odbor je imel 12 sej, namenjenih v glavnem pripravam za članske sestanke, nadalje 3 žalne seje in 11 delovnih sestankov, med katerimi so bili zlasti tehtni: razgovor o antologiji jugoslovanske poezije, predavanje Mirka Rupla o novem slovenskem pravopisu, diskusija o izvajanjih Borisa Ziherla in Ivana Bratka ter razgovor o poeziji mladih. Opaz-ljiva je molčečnost mlajših, takisto kakor v drugih republikah; vzrok je v še premajhni razgledanosti in v prejšnji vkalupljenosti, katere pa se bolj in bolj rešujejo. Društvo prevzame posle Zavoda za avtorsko posredništvo, s čimer bo dobilo tudi nov vir dohodkov. Naloga novega odbora bo, da bo poleg drugega skrbel za nabavo inozemske literature in za nakup knjig na domačem trgu. Društvo je priredilo 16 literarnih večerov v raznih krajih Slovenije. Na Dunaju je predaval Mile Klopčič, v Ameriki pa se ta čas mudita Drago Sega in Tone Seliškar. Tajnik je še omenil gostovanje hrvatskih književnikov v Ljubljani in Mariboru ter slovenskih v Zagrebu, na Reki in v Kopru. Na koncu se je zahvalil našim ljudskim o blast vom za naklonjenost in gmotno pomoč. Blagajnik France Vodnik je nave- del, da je imelo društvo v minulem letu nad poldrugi milijon prometa. Največ izdatkov je šlo za vzdrževanje doma na Bledu, o katerem je nato poročala gospodarica Mira Pucova, da se je v domu mudilo 50 članov, bolj na delu kakor na oddihu. Dom je na precejšnji višini, potrebna pa eo popravila, za katera je kredit že odobren. Uredili bodo tudi novo čolnarno s kabinami in gospodarsko poslopje. V diskusijo sta med drugimi posegi« Josip Vidmar, ki je zlasti krepko karakteri ziral naloge in delo sodobne slovenske kritike, ter minister dr. Potrč, ki je opozoril na letošnje leto kot veliko prelomnico; sprožilo bo toliko novih problemov, da bodo naši književniki postavljeni pred velike naloge, ki bodo zatemnile vse dosedanje probleme. Nadalje so se cglasili v diskusiji dr. Vladimir Bartol iz Trsta, pesnik Matej Bor, pisatelja Kumbeto vič in Branko Rudolf. Na predlog predsednika nadzornega odbora Josipa Pahorja je bila odboru podana soglasna razrešnica s pohvalo. V tajnih volitvah je bil izvoljen novi odbor; predsednik Miško Kranjec, podpredsednik France Bevk, v tričlanskem sekretariatu pa so Milan Sega, Ivan Pctrč ln Peter Levec, blagajnik je France Vodnik, gospodar Mira Pucova, odborniki pa: Ivo Minatti, Tone Seliškar, Anton Ingolič, Josip Ribičič, Cene Vipotnik in Drago Sega. Nadzorni odbor: Fran Albreht, Jože Pahor in Jože Udovič, v častnem razsodišču pa so dr. Via-dimir Bartol, dr. Makso Snuderl in dr. Anton Slodnjak. Tričlanski sekretariat je bil izvoljen zato, da bosta dva pomagala pri naraščajoči vsakodnevni administraciji, tretji pa vzdrževal zvezo z mladimi književniki- prazmknaših Pri Zagorja gradijo čez Save železni brez montažnih odrov Oton Zupančič: Ciciban in čebela Čebelica leti z neba, leti leti vse niže, vse niže in vse bliže čebelica leti z neba. »Čebelica, odkod in kam te nesejo pečati po jasni zračni poti? Čebelica, odkod in kam?« »Kje pa je tisti Ciciban, ki venomer razgraja, ki mamici nagaja, kje pa je tisti Ciciban?« »Ce bi! bi tukaj Ciciban, čebela svetlokrila, kaj bi mu naredila, če bil bi tukaj Ciciban?« »Ce bil bi tukaj Ciciban, takoj mu bridko želo zapičim v trdo čelo, če bil bi tukaj Ciciban.« »Potem bi jokal Ciciban in kričal na vse grio, da vse bi skupaj drlo, tako bi jokal Ciciban.« »O naj le joče Ciciban, kriči naj kakor hoče, zvoniti izza toče nič ne pomaga Ciciban!« * 11 * * V »Kaj misliš, da bi jokal sam? jokala brez pokoja bi še-!e mama moja; kaj misliš, da bi jokal sam?« »Kaj tudi joče mamica, če Cicibanček skače, pa si raztrga hlače, kaj tudi joče mamica?a »Ce hlače strga Ciciban, jih mamica zašije, a očka mu nabije s cvetlično bilko zadnjo stran.« »Premotil si me, Ciciban; ne vem kaj sem hotela, po kai sera priletela; premotil si me, Ciciban.« O, saj pove ti Ciciban, le prsšaj ga, čebela, po kaj si priletela; ne laže pa ne Ciciban.« »Ce pa ne laže Ciciban, potem je fant od tare; naj skače, vse potare; da le ne laže Ciciban!« In: »Cici.Cici-Ciciban!« čebelica prepeva, vse više pbleteva, T ’ za njo mi gleda Ciciban. 8ttri »Djoro Djabnić« v Slavonskem Brodu delajo na gradbiščih v Sloveniji, v drugih lJndekBi republikah pa je Je 10 skupin monterjev, ki montirajo fc-lezne konstrukcije. V Sloveniji so tri skupine zaposlene pri montaži novih velikih objektov v guštamjski železarni, v stroiški tovarni glinice in aluminija in v železarni Store. Četrta skupina monterjev pa dela v ozki savski soteski, nekaj sto metrov daleč od železniške postaje v Zagorju. Ta skupina, ki jo vodita industrijski tehnik Rudolf Ramljak, ki je že štirikratni udarnik, in osemkratni udarnik poslovodja Djuro Gr-čič, že od sredine maja čisto na svojevrsten način gradi nov, 43 m dolg železni cestni most čez Savo. Načrte za ta most in železno konstrukcijo so izdelali v tovarni »Djuro Djakovič«. Struga Save je pri Zagorju zelo ozka in globoka. Med skalami in čez skale divjajo savski valovi tako hitro, da so odnesli železno konstrukcijo starega mostu, ki so ga razrušili partizani, 800 m po Savi navzdol. Nemci so nedaleč postavili nov leseni most, vendar prenizko nad Savo. Svojo neugnano silo' je tu Sava pokazala ob nekem neurju, ko je v pičlih urah narasla za 6 metrov in odnesla tudi most. Kmetje in delavci iz revirja so morali zato že ves čas po osvoboditvi hoditi na delo in po svojih opravkih ure in ure dlje, kakor bi bilo treba. Zaradi skalnatega dna je tu težko graditi nov most z montažnimi odri ali s pomočjo pilotov. V tej ozki soteski, kjer je na levi strani dvotirna železniška proga, na desni pa ozka cesta, prav tako ni prostora, da bi na enem ali drugem bregu sestavili železno konstrukcijo in jo nato povlekli čez Savo. Zato gradijo novi most prvič v naši državi s pomočjo visokih železnih stebrov, ki jih imenujejo tudi montažne igle. Na desnem in levem bregu so postavili po dve takšni »igli« Da se ne bi montažne »igle« med delom nagnile, imajo za protiutež montažne kljune, na katere bodo naložili po 25 ton skal. Močne jeklene vrvi, ki bodo teki« če« volje na vrtki montažnih ige}, bodo med montažo držale posamezne dele nove konstrukcije nad reko, dokler ne bo postopoma sestavljen ves most. Montirali bodo z obeh strani, hkrati. Tak način montaže je posebno težaven, ker se morajo deli konstrukcije sredi reke stikati skoraj do milimetra natančno. Ko bo zgrajen novi most, ki bo prosto ležal na obeh obrežnih stebrih, bodo podrli tako montažne igle kakor tudi oba montažna kljuna Montažne igle m kljuni so že postavljeni Gostinstvo eden najbolj pestrih poklicev J Vedno večja potreba Po sposobnih strokovnih kadrih v gostinstvu in turizmu je napotila našo ljudsko oblast, da je že prvo leto po osvoboditvi ustanovila srednjo šolo za turizem in gostinstvo. Sola te bila prvotno triletna: z dvoletnim poukom in enoletno prakso. V šolskem letu 1949-50 pa se je tudi na tej šoli začel štiriletni pouk. Namen srednje šole za turizem in gostinstvo (turistično gostinskega tehni-kurna) je vzgajanje gostinskih in turističnih poslovodskih kadrov. Iz šole bodo izšli bodoči gostinski in turistični računovodje, statističarii. planerji, ko. mercialisti. ekonomi, uradniki potoval, nih uradov, pa tudi tehnični strokovnjaki večjih gostinskih obratov. Iz teh kadrov bomo črpali poslovodje za podjetja množične prehrane, direktorje in sekretarje hotelov, šefe in referente, ter poverjenike uprav in poverjeništev za "turizem tn ' gostiristvrs pri ttrrdslnb odborih. Učni načrt te šole 1e prikrojen tako. da je teorija tesno povezana s prakso in da se učenci ne učijo samo tehnike gostinskega poslovanja, računovodstva, planiranja in statistike, temveč tudi osnovne kuhe. postrežbe in drugih del v gostinstvu. V šoli se učijo poleg ruščine tudi francoščina V letošnjem šolskem letu je urejen za učence srednje šole za turizem in gostinstvo internat, v katerem dobe stanovanje najpotrebnejši učenci Internatske prostore pa bodo povečali, tako da bodo lahko stanovali vsi učenci v internatu. Hranijo se vsi učenci v šol ski tnenzi. k, ie obenem tudi učilnica za praktično delo. Socialno šibki učenci dobivajo tudi štipendijo. Med poletnimi počitnicami morajo opraviti učenci obvezno enomesečna prakso v naših gostinskih podjetjih. Absolventu srednje šole za turizem in gostinstvo se odpira po končani šoli toliko različnih možnosti udejstvovanja v javnem življenju, da lahko trdimo, da ie gostinski poklic eden najbolj pestrih poklicev sploh V. A DMST1E VESTI KOLEDAR Sobota, 10. junija: Marjeta. Nedelja. 11. junija: Feliks: Barnaba. Ponedeljek. 18 junija: Zora. Hrvoje. SPOMINSKI DNEVI 10. VI. 1903. — Častniška zarota v Srbiji. Srbska coiitika se preobrne v aemokratično in protiavstrijsko smer. 10. VI. 1912. — Umri v Ljubljani pesnik Anton Aškerc 10. VI. 1942. Začetek velike fašistične ofenzive na Kozaro planino. 10. Vi. 1943. — Hudi boji v okolici Grosupelj na Dolenjskem. 10 Vi. 1844. — Letalski napad na Trst. Težko poškodovan geofizični zavod. 11. VI. 1871. — Rojena hrvatska politika Anton in Stjepan Radič. 11. VI. 1903. — Umorjena r.a dvoru v Beogradu srbski kralj Aleksander in njegova žena Draga. 11 VI. 1942. — Ubit v zloglasnem Pa-veličevem taborišču v Jasenovcu hr. vat ski ljudski pisatelj Mihovil Pav- \liškin3 11. VI. 1949. — Umrl v Ljubljani pesnik Oton Zupančič. DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. Tromostje. Trg Franceta Prešerna 5. NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Ljubljana: Nočna dežurna zdravniška služba je vsak dan. tudi ob nedeiian od 8. zvečer do 6. zjutraj, v nedeljo od 6. zjutraj do 8. zvečer. Miklošičeva cesta 20. telefon 50-81. Celje: dr Bitenc Maks, Ljubljanska cesta 8, od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj. Razstava Zupančičevih knji* in rokopisov, ki jo prireja Slovenska akademija znanosti in umetnosti v prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice od II. do 18. junija, je odprta vsak dan od 10 do 18. ob nedeljah od 9 do 13. Vstop prost Gluhonemnica v Ljubljani bo v ponedeljek. 19. jun. proslavila 50 letnico svoieea obstoja. V zvez,- s tem bo v zavodu odprta tudi zanimiva razstava učil in izdelkov zavodovih gojencev in odraslih gluhih. Obveščamo posebno starse zavodovih gojencev, da se udeleže proslave in ogledajo razstavo. Po proslavi bodo starši lahko odpeljali svoje otroke domov na počitnice. PUTNIK Ljubljana obvešča da bodo uradne ure poslovalnice v Ljubljani od 12 junija zjutraj od 7 do 12 in od 17 do 19. Dentist PAVLOVEC do 30 junija ne ordinira. V nedeljo ob 9 uri je na pionirski progi, postaja T. V. 15 (Vič) proslava druge obletnice obstoja pionirske proge. Vabljeni vsi. Ob 18 ie istotam zabava za pionirje železničarje. Vabljeni tudi starši. Zveza borcev terena Rožna dolina priredi v nedeljo 11- junija vrtno za-bavo pri »Marnu«. Petje, godba. ples. Za Jedačo in oiiačo preskrbljeno. Klub za konjski šport v St. Jernjju priredi tradicionalne konjske dirke v nedeljo 25. junija na stadionu v St. Jerneju. Začetek ob 14. Za prevoz in prehrano i reskrblieno. Vabimo! Uprava Gradbenega tehnikuma l.RS v Ljubljani, Goruoova in-UI naznanja vsem kvalificiranim zidarjem, tesarjem in kamnosekom, ki imajo veselje in soc.-sobrost da bi š+udirab ne Gradbenem delavskem tehnikumu. da le prostih še neftai me:-; v pripravljalnem tečaju gradbenega delavskega tehnikuma. — Ravnateljstvo. Zaradi nujnega popravila lesenega mostu v Šmartnem ob Paki — KLO Šmartno ob Paki. OLO Šoštanj bo na republ. cesti Šmartno ob Paki—Letuš promet zaprt za vsa vozila od 13. junija od 6. ure zj. do 23. jun. do 24 Promet se preusmeria na lok. cesto čez hrib Gorenje—Soteska oz. Letuš—Polzela—Šmartno ob Paki. Radioamaterje UL rajona vabimo, da se udeleže informativnega sestanka, ki bo v sredo 14. junija ob 19.30 v prostorih ROLT III rajona. Pokopališka 31 (RK. LMS). Hkrati tudi vabimo vse interesente-tke. ki se bi zanimali za to panogo Ljudske tehnike, da se tega sestanka udeleže Za člane bivšega radioamaterskega društva, ki stanujejo na teritoriju rajona III. (Moste) — sestanek obvezen. Začetek točnu ob 19.30. V času od 24. (unija do 2. julija lokalna razstava industrije in obrti v Kočevju. Planince, posetnike Vrat opozarja mo. da bo postojanka Aljažev dom v Vratih v dneh 11.. 12.. 13. in 14. junija zaradi nuiafiga čiščenja in popravil zaprt. Planinske društvo Dovie-Moj-strana. Cirkus v Tivoliju z 8. junijem zopet redno obratuje. Nov program z novimi prvovrstnimi artisti in dresiranimi konii. Predstave ob 20.30 Svengali v Ljub! lani Opozarjam«' občinstvo, da nastopi danes zvečer ob 20.30 v dvorani kina Moskva, mojster sugestije, jasnovidec in telepat Svengali. Zanimivosti sporeda, ki sa izvaja s sodelovanjem partnerice Elize in solista Parme so atrakcija za Ljubliano NAROČNIKOM, ki nimajo naročnine poravnane do konca maja. sporočamo, da iim od L julija dalje revije ne bomo več pošiljali — Naročnina mora biti poravnana vnaprej! — Uprava revije »Tovariš«. GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja. 11. junija ob 11: V vež; Drame odkritje kipa Otonu Zupančiču; ob 16: Calderon: Dama-škrat. Gostovanje na Jesenicah Izven; ob 20: Calderon: Dama-škrat. Gostovanje na Jesenicah Izven. OPERA Nedelja. 11. junija ob 20; Hristič: Ohridska legenda. Zaključena predstava ob Tednu matere in otroka. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Sobota 10. junija ob 18: Levstik-Som: »Martin Krpan«. Nedelja. 11. ob 10. dop.; Levstik-Som: »Martin Krpan«. SKUD »IVAN CANKAR« (bivši kino Moste) Nedelia. 11. junija ob 20: Nušič: »Sumljiva oseba« KAKŠNO BO VREME od 11. do 18 junija Konec tedna bodo večje padavi-ne. Sicer v splošnem ugodno vreme, ie s pogostimi krajevnimi nevihtami. zlasti v drug; polovici tedna. Padavine bodo verjetno v dnevih: 10. in 17 večje padavine; 13 in lb. lahne krajevne r.evihte (predvsem na Gorenjskem in Štajerskem); 15. tn 16 večje krajevne nevihte. Ljubljana. 9. junija 1950. Dr. Vital Manohin. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Nedelia. 11 iun. ob 17: Nazor-Gradmk »Pepelka«. SINDIKALNO GLEDALIŠČE TRBOVLJE Nedelja. 11. junija ob 19.30: Dr B. Kreft: »Celjski groje«. Četrtič. Po. slednja uprizoritev v sezoni. SI.O VENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Sobota. 10. iun. ob 20: Verdi »Traviaia« Red Z1S Nedelia. 11. jun ob 15: Goldoni »Laž-nik«. Izven — zadnja popold. oredst Ponedeljek. 12. iun.: zaprto. OKUÜ — KOS - HHIUERNIK Sobota. 10. junija ob 20: Otvoritvena predstava: Karlo Goldoni: »Pri lepi krčmarici« (Mirandolina) Komenskega 12. Rokodelski dom. Nedelja. 11. junija ob 20: prva repriza Vstopnice so v predprodaji Sv Petra cesta 9 — Zadruga oblačilnih strok V Žirovnici bo jutri v nedeljo ob 20 koncert moškega zbora »Prešeren« iz Kranja nod vodstvom Petra Liparja. Javna produkcija Glasbene šole Ljubljana. Moste rai. III. bo v ponedeljek 12. junija ob 20 v bivši dvorani Kino Moste. RlflO LJUBLJANA UNION: angleški barvani film »Blanche Fury«. Vriština in klasje Predstave ob 16.15. !8.15 in 20.15. MOSKVA: sovi. barvana risanka »Zgubljena račka« Bosanski mesečnik 25. Predstavi ob 16.15 in 18.15. Zadnja predstava odpade -nastopa Svengali ob 20.30. SLOGA: ameriški film »Moja draga Klementina«. Filmske novosti 207. Predstave ob 16.15. 18 15 n 20.15. — TIVOLI: avstrijski film »Dolga pot«. Predstava ob 20. TRIGLAV: ameriški film »Sestri iz Bostbna«. Kratek film Inozemske brigade na avtostradi. Predstava ob 20. SISKA; ameriški film »Jane Eyre«. Obzornik 36. Predstava ob 20. uri. OBVESTILA INDUSTRIJSKA SOLA »LITOSTROJ« SPREJME 20 učencev strojno ključavničarske stroke. 10 učencev strugarske stroke, 20 učencev livarske stroke in 10 učencev modelno mizarske stroke. Vpis bo v času na 26. junija do 15. julija v upravi šole. soba št. 39. Potrebne tiskovine se dobe v upravi šole. — Šolanje traja 3 leta. S«,la ima svoj internat s popolno oskrbo gojencev. — Vse podrobne informacije se dobijo v upravi šole Gutsmanova ulica. SPRFJEM GOJENCEV V I. LETN VRTNARSKE SOLE CELJE-MEDLOG Sprejemalo se telesno* in duševno zdravi mladinci in mladinke v starosti od 15 do 18 let, ki so z uspehom kenčalt ljudsko šolo ali sedemletko in imajo voljo in veselje do dela v kmetijstvu zlasti pa veselje do dela v vrtnarstvu. — Prednost pri spreiemu imaio starejši gojenci in pa tisti, ki se nameravajo Po končani šoli posvetiti delu v državnem in zadružnem sektorju. — Sola ima lep dekliški in fantovski internat, v katerem imajo gojenci vso oskrbo brezplačno. Mladinci in mladinke, ki imajo veselje do vrtnar- stva. nat se prijavijo čimprei osebno ali pismeno na upravo šole. kjer bodo dobili potrebna navodila za vlaaanie prošenj. — 1962-1 OBVESTILO Ministrstvo za socialno skrbstvo LRS — Uprava za socialno zavarovanje v Ljubljani obvešča vsa podjetja in ustanove vštevši privatne delodajalce in zavarovance, ki imaio svoi sedež na območju OLO — Ljubljana - okolica in OLO Grosuplje, da sta pri Pover-■eništvu za socialno skrbstvo OLO Ljubljana - okolica in OLO Grosuplje ustanovljeni upravi za socialno zava rovanje, ki poslujeta od 1. junija dalje samostojno vsaka na svojem območju. Vsi prizadeti se obveščajo in pozivajo da se v bodoče obračajo v vseh zadevah socialnega zavarovanja na omenjeni upravi. Uprava za socialno zavarovanje za OLO Ljubljana -okolica ima uradne prostore v Ljubljani Sv. Jakoba tre št. 4. — Uprava za socialno zavarovanje za OLO Grosuplje ima uradne prostore na- sedežu OLO Grosuplje OBJAVA Poverjeništvo za ljudsko zdravstvo MLO Ljubljana obvešča, da bodo v času letnih dopustov zaprte mestne lekarne po sledečem redu: Lekarna »Ajdovščina«. Gosposvetska cesta 4 od 12. junija do 9 julija: Lekarna »Vič«. Tržaška cesta od 12. junija do 2. julija; Lekarna »Bežigrad«. Tvrševa cesta 43 od 10. julija do 3. avgusta- Lekarna »Tabor«. Sv. Petra cesta 78 od 10. julija do 3. avgusta: Lekarna »Mirje«. Rimska cesta 31 od 7 avgusta do 3. septembra; Lekarna »Moste«. Zaloška cesta 47 od 7. avgusta do 3. septembra; Lekarna »Planjava«. Sv. Jakoba trg št. 9 od 4. septembra do 27. septembra; Lekarna »Šiška« Celovška cesta 62 od 4 septembra do 27. septembra. RAZPIS za sprejem dijakov (dijakinj) v državno Srednjo veterinarsko šolo v Ljubljani Telesno in duševno zdravi dijaki, ki so dovršili nižjo gimnazijo z nižjim tečajnim izpitom naj se vpišejo v Srednjo veterinarsko šolo v času od 27. junija do 5. julija K prošnji za sprejem kolkovani z 10 din nai prilože spričevalo o nižjem tečajnem izpitu, rojstni list. potrdilo o volivni pravici (zadnje samo dijaki, stari nad 18 let). PRESKRBA DELITEV MESA Potrošniki v Ljubljani si lahko nabavijo sveže meso v soboto. 10.. in v nedeljo. 1L jun., na živ. nakaznice Ria jam. Sla. Rib. R2a Rži RŽ2 R1 RS1 R2 RS2 Dl D2 D3 za mesec junij. Meso si lahko nabavijo tudi bolniki, noseče žene. dajalci krvi. dojilje in udarniki. — V soboto deje meso vse prodajalne mesa neprekinjeno do 18. v nedeljo oa običajne rajonske poslovalnice in na trgu od 6 do 11. DELITEV FIŽOLA Potrošniki v Ljubljani si lahko nabavim fižol za mesec maj In sfcer: Blaiam Ria R3 RS3 po lOOOe na odr-št. 1 rep. dopol preskrbe živ. nakazn. za mai: Dl D2 in D3 po 1000 s na levo polovico glave živ. nakazn. za maj. iz katere mora biti razviden mesec. -7 Fižol dele vse prodajalne raciomranib živil. DELITEV SVEŽIH MORSKIH RIB Potrošniki v Ljubljani si lahko nabavijo svež« morske ribe v soboto, Skupina monterjaf Je -doslej porabil* največ časa m Izkop temeljev ca montažne igle, ki. Bo v tavli »kališ, za postavitev montafcnšh kljunov im za njihovo pravilno ter vazno obtežitev. Pripravljalna dete bodo trajala «e približno 6 tednov«, manitaSo mostne konstrukcije pa bodo potem «opravili v 10 dneh. \ Mojstri monterji Rudolf Ramljak, Djuro Grčič, Mirko Bošnjak, Ljudevit Bognar, Ljubo Bazara, Šima Has in Drago Kvesič. ki delajo v Zagorju, so že ves čas po osvoboditvi zaposleni samo po gradbiščih. De redko se vračajo v domačo tovarno »Djuro Djakovič«. Od l. 19*5 90 montirali 10 železnih mostov. Na posameznih gradbiščih so se v tej manterski skupku pridružile desetine preprostih kmečkih sinov. Izmed teh dela danes na gradbišču pri Zagorju 15 poikvalificiiamh delavcev. Vodja montaže Rudolf Ram-Ijafc je prepričan, da bodo tudi ti priučeni delavci že v 2 letih, prav dobri, samostojni mojstri-monterji. Na gradbišče železnega cestnega mostu pri Zagorju je ta skupina prišla iz Siska, kjer je montirala veliko dvorano za strojno delavnico bodoče velike valjarne brezšivnih cevi. sa*. POPUST PSI VOŽNJI Z ŽELEZNICO ZA OBISKOVALCE KONGRESNE RAZSTAVE UUdT TCHNIKE V LJUBLJANI. Med kongresno razstavo Ljudske teh. nike. ki bo odprta od 17. do 38. junija v ill. gržavni gimnaziji za Bežigradom, bodo imeli njeni obiskovalci in delegati I. kongresa iz Slovenije pravico na polovični popust pri vožnji z vlakom. Na odhodni postaji nai kupijo legitimacijo K13 ter jo izpolnijo po dobljenih navodilih. Na osnovi te legi'imaciie nai kupijo celo vozovnico «1o Ljubi jane. k< iim bo skupaj z legitimacijo in potrdilom o obisku razstave veljal za brezplačen povratek. Legitimacijo morajo dati ob povratku žigosati na liub-Iianski postaji. — Glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije. Otona Župančiča rac zap t, ki so v zvezi z življe-ljndsfcega «metsto — Zrsssnčšča, ce ustanovi oyoev«. Beta 1830 sta izšla romana- »OH^eer Twis&s in »Nicholas ffickleby«, po poviStku iz Amerike pa »Ameriške beležke« in roman »Martin ehuzzlewit«, ki je odlična satira na ameriške družbene razmere. Sladile so »Božič&a pesem«, »Zvopovi«, »Ovrček za pežfo«. »Življenjski boj« in »Preganjani človek«, po povratku iz Italije pa »Slike iz Italije«. Pri vsem tem nenehnem literarnem delu, je bil Dickens še glavni urednik časopisa »Daily Newsa« in Chesterton pripoveduje o tem garaču Charles Dickens takole: »Njegov duh je bil tako ustvarjen, da je hotel sam opraviti vse vrste dela obenem in še vse delo dru-ih ljudi poleg svojega. Pred očmi je imel časopis velikanskega obsega ih si je predstavljal sebe kot izdajatelja pri odpiranju pisem, kot pisca uvodnikov, kot reporterja, ki poroča o borovanjih, kot knjižnega recenzenta in če le mogoče tudi kot kurirja pri odpiranju vrat«. Dickens je snoval in snoval. Leta 1848 je izšel roman »Dombey in sin« za njim avtobiogral-ki roman »David Copperfield«, »Težki časi«, »Mala Dorit«, »Povest o dveh mestih«, »Velika pričakovanja«, »Naš skupni prijatelj« in njegovo zadnje delo, ki je ostalo nedokončano, ker je Dickens 1. 1870 komaj oseminpetdesetleten umrl nenadoma za pisalno mizo. »Oliwer Twist« je Dickensovo mladostno delo, vendar srečamo v njem značilnosti kakor tudi odlike in slabosti njegovih poznejših romanov. Napisal je vrsto družbenih socialnih romanov in v njih opisoval po pretežni večini proletariat in malomeščanstvo. Glavna odlika teh romanov ni morda vzorna gradnja zgodbe, dosleden zaplet in razplet, niti niso posebno blesteči njegovi glavni junaki, ki so v primeri s stranskimi figurami često prav medli, kar nenaravno pridni in spodobni in jim niti na misel ne pride, da bi uganjali burke in rasli svojemu očetu Dickensu čez glavo. Dik-kensova odlika je njegova globoka človečnost, živo zanimanje, razumevanje in ljubezen za vse človeško. Dickens ne spada med tiste »velike« ljudi, spričo katerih so vsi drugi majhni in nepomembni, on je velik zares, saj vzbuja v ljudeh zavest, da so tudi sami veliki in pomembni. V njegovih očeh ima najmanjša stvar svoj poseben pomen in je ni na svetu kreature, ki bi se ob njem počutila nepotrebno. Vsako živo bitje laže prenaša žalitve in krivice, kakor pa da Bi bilo prezrto. Te lastnosti same po sebi še ne bi zadostovale in ne bi zagotovile velike prepričevalnosti in sugestivnosti njegovih del. Njegovim delom so dale moč in plastičnost posamezne epizode, drobne sličice iz življenja in posamezni liki, tiste tipične Dickensovske figure in prizori, ki jih je ustvarila njegova neugnana, bujna fantazija, jim vdihnilo življenjsko •p pe p rič e valno st njegovo duhovito prikazovanje, včasih polno grotesknih domislekov in jun je botroval njegov humor. To so tiste stvari, ki ustvarjajo tako popolno sliko življenja in družbenih razmer v njegovih delih. Takih figur je ustvaril Dickens na desetine in desetine in vse so tako polne življenja, da jim je v njihovi MEDNARODNA KOŠARKAŠKA TEKMA Varane : Železničar koži kar pretesno. {Kadar opisuje Dickens svoje ljCfdi, ali bolje, kadar pd&i, da ie v besedah in dej&n-jjh räatoryajo sami, čtttjš njegovo mnO prizadetost do njihovih usodi, slišiš njegov smeh ob njihovih frudpih razvadah. norčavosti, čutiš njeaoyo ironijo ob npfaovi ne&immoeti, Kbbetajvoštl in bahašlvu, njegovo grajo, kadar se vedejo preveč odurno, in kujejo pre-črne naklepe, njegovo zaskrbljenost, kadar so v nevarnosti in njegovo veselje nad vsemi, ki so preprosti, krotki in čistih src. Njegovi junaki vselej pritegnejo nase pozornost, do njih ne moremo biti brezbrižni, saj so orisani s tako preciznostjo, da jih vidimo, kdt bi bili fizično prisotni. Ce so hoteli nekateri zmanjšati njegov pomen in so mu očitali, da pretirava, slika črno belo, da je melodramatičen, so to slabosti, ki jih njegove odlike prav gotovo odtehtajo (zlasti, ker je z njimi opozoril na protislovja in abstfldno-sti, ki so postale tako vsakdanje, da so ljudje zanje otopeli in da jih niso več videli). Naj si je v glavnih obrisih svojih povesti nekoliko nedosleden, fantastičen, preradodaren s srečnimi naključji in konci, je v podrobnostih vselej docela pristen. Razen tega pa je prav s temi svojimi kontrasti, ki so dali njegovim delom tako veliko plastičnost s svojimi pretiranimi, smešnimi, pretresljivimi in nadvse človeškimi zgodbami, premagal marsikateri zakoreninjeni predsodek in razvado ter dosegel, da so v Angliji odpravili zapore za dolžnike in da so polagoma izginili' zavodi in šole, ki niso bile vredne tega imena. Roman »Oliwer Twist« se bere kakor pravljica. Poln je humorja, poezije in romantike, v njem najdeš ves čustveni register od najbolj hladnih do najtoplejših, poln pa je tudi grozljivih doživljajev. Toda v Dickensovi grozi ni nič patološkega. Tako grozo srečamo v mnogih pravljicah, v Grimmovih in Andersenovih, v »Otoku zakladov« itd. Kakor v vseh svojih delih je ustvaril Dickens tudi v »Oliwerju Twislu« človeške podobe, ki jih ne boš pozabil, četudi bi pozabil potek zgodbe same. Tu je predvsem veličastno bedasti gospod Bumble, pa Noe in Char-lota in poosebljeni hudobec Fagin, pa Nancy, ki je morda psihološko najbolj zanimiv, pa tudi najbolj zapleten značaj v »Oliwerju Twislu«. In mali Dick. Dickens mu je posvetil komaj nekaj stavkov in vendar si živo predstavljamo tragiko nebogljenega, zapuščenega, drobnega človeškega bitja. Pri tako živih podobah je seveda nujno, da so tudi prizori živi. Napetost nikoli ne poneha, v delu ni mrtvih točk, vse je v neprestanem gibanju, vsi dihajo iz polnih pljuč, nihče ne. mara zamuditi niti trenutka v veličastnem gibanju, ki mu pravimo življenje. Prizorov, kakršni so Faginovi zadnji dnevi v ječi, Sikescv beg, Oli-werjevo slovo od malega sotrpina Dicka, tatinska igra v Faginovem brlogu itd., prav gotovo ni mogoče kmalu pozabiti. Kar hoče povedati Dickens, je pravzaprav preprosto: če bi se ljudje vedli bolj naravno, če bi urejali medsebojne odnose po zakonih zdrave pameti, če bi rajši brzdali svoje ego. istične željice in strasti, namesto da z njimi nadlegujejo in preganjajo druge, bi bila njih družbena morala morda manj zapletena, bolj znosna in humana, već bi bilo dobrih ljudi in manj grešnikov. Prepovej človeku neko stvar — naredil jo bo. Zato naj bi ta morala temeljila manj na prepovedi in na omejevanju svobode kakor na načelu: ne stori drugemu, česar sam ne bi rad, da bi ti storili drugi. Dickens je torej videl glavni vzrok zlega v družbi le v moralnih kvalitetah poedincev in ne v protislovjih družbenega ustroja. Vendar pa so bile Dickensove simpatije vselej na strani ponižanih in zatiranih, bil je prvi v zahodni literaturi, ki je dojel veličino in dostojanstvo preprostega človeka in, kakor pravi Chesterton, je bil optimist prav zato, ker je čutil s preprostimi ljudmi in kakor oni verjel v zmago pravice in dobrote. Zato je njegovo delo še danes dragoceno. Ob koncu je treba opozoriti še na to, da so v tekstu v knjigi na več mestih zamešane vrste in so zaradi tega stavki nerazumljivi, kar je tem večja škoda, ker gre v tem primeru za odličen Zupančičev prevod. Sploh pa so tiskovne napake v naših knjigah vprašanje, ki ga bo treba čimprej rešiti. Blanka Janc. akim - -jem je nied ljtibljan-— občinstvom veliko zani-.. Z mji uspehi in zčlo dobra for. panogo , _ da bo dyjoboj zanimiv. - tfefcne'Kbob 20.30 na igrišču Ddma »Ljuba Šercerja« v’ Šiški. NOGOMET Jutri Radnički Železničar V VI. kolu nacionalne nogometne lige sg bo ljubljanski Železničar jytri pomeril v Ljubljani s favoritom ža prvo mesto, moštvom Radničkesa iz Beograda. Začetek tekme bo ob 17.30. ob 16.15 pa bo predtekma na Stadionu ob Tyf-šev; cesti. *. Lokomotiva : Branik 2:1 (1:1). Mari. borški nogometaši Branika šo preteklo sredo odigrai prijateljsko tekmo z Lokomotivo, k; se ie končala z zmago gostov 2:1 (1:1). Čeprav je Francija preklicala svoje sodelovanje v tekmovanju za svetovno prvenstvo v nogometu, to ne bo spremenilo razporeda tekem. Prvak skupine, v kateri bi morala Francija tekmovati, bo postal zmagovalec edine tekme med Urugvajem in Bolivijo. SPORED prvenstvenih nogometnih tekem mladinske lige v nedeljo 18. l. m. Kladivar : Rudar ob 15.'30 (Skomina-); Korotan : Sobota ob 14 (Tršinar); Odred : Slovan ob 9 (Tmovšek) — igrišče stadiona: Železničar (Lj) : Branik ob 10.15 (Tmovšek) — igrišče stadiona: Železničar (Mrb) : Kamnik ob H (oblastni Maribor): Proleter : Krim ob 15. Danes prijateljska nogometna tekma ODRED : DINAMO — Crv. ZVEZDA (kombinirano moštvo) Začetek tekme ob 18 s predtekmo . na Stadionu ob Tyrsevi cesti Motorne dirke v Celju Avtomoto društvo »Šlander« iz Celja ho priredilo jutri v Celju velike med. društvene ulične hitrostne dirke, na katerih bodo sodelovali tekmovale,- iz vse države. Najboljši vozači bodo prejeli lepa darila. Trening tekmovalcev bo danes ob 15. Včeraj se je začel šahovski dvoboj Švedska : Jugoslavija Dvokrožni šahovski dvoboj na 10 deskah med reprezentancama S Vedske in Jugoslavije, ki se je pričel včeraj v Stockholmu, je velikega pomena, saj zavzema Švedska eno najvifjh fnest v svetu. Švedska ip Jugoslavija sta doslej tekmovali samo ha predvojnih ša. hovskih olimpiadah, in sicer na 4 de- Kakšno mnenje imajo švedski šahov, ski strokovnjaki o jugoslovanskem moštvu, ie najbolje razvidno iz izjave velemojstra Stahlberga. Dejal je. da je jugoslovansko moštvo zelo resen nasprotnik. kj je na vrhuncu svoje moči. zaradi česar stojijo Švedi _ pred zelo težavno nalogo. Stahlberg je poudaril. da sodi na. med S'iden največjih stockholmskih listov »Stockholm Tidningen« posveča tejT" srečanju dolg članek ped naslovt »Ali Švedska lahko Ogrozi sahovs&su. državo štev 2?« Švedsko časopisje navaja uspehe, ki so jih dosegli jugoslovanski mojstri Gligorič. Pirc,in Trifunovič na zadnjem mednaroanem turnirju, ter poudarja, da sodijo tudi drugi člani jugoslovanskega moštva nieu znane svetovne igralce. Listi posvečajo veliko pozornost 17-letnemu Ivkovu. Danes bodo igrali prekinjene partije, jutri popoldne pa drugo kolo. Jutri prvenstveni tekmi zvezne odbojkaške lige: ob 9 POLET : ENOTNOST (ženske) ob 10 POLET : ŽELEZNIČAR (Lj)) (moški) Tekmi bosta na igrišču Ljuba Šercerja v Šiški Namiznoteniški igralci Gregorčiča v Celovcu Namiznoteniško moštvo Gregorčič z Jesenic, ki v slovenskem prvenstvenem tekmovanju beleži lepe uspehe, je od, potovalo v Celovec, kjer se bo danes Domerilo s prvakom Koroške KAC. — Moštvo Gregorčiča bodo zastopali Strumbl, Jeram. Korbar, od žensk pa Korbarjeva in Strumblova. Telovadni nastop v. Zgornji Šiški Telovadno društvo Triglav priredi danes ob 18 na stadionu v Zgornji Šiški zanimiv telovadni nastop, združen z raznimi točkami športnih panog. — Za hrano in pijačo preskrbljeno! Prva letošnja ' plavalna tekma v Mariboru Prva letošnja plavalna prireditev je bila preteklo nedeljo na Mariborskem otoku, kjer sta se pomerila ljubljanski Železničar in domači Polet. Dvoboj je pokazal, da so se Ljubljančani v minuli zimi marljivo pripravljali, saj so bile borbe v vseh disciplinah zanimive, medtem ko so v walerpolu nepričakovano premagali lanskega prvaka Slovenije. Med ljubljanskimi plavalci sta se izkazala mladi Turk in Jakominova ki kaže da se bo uvrstila med najboljše prsne plavalke v Sloveniji. Rezultati najboljših so tile: moški: 200 m prosto Brandner (P) 2:42.6- 200 m prsno: Kancler (P) 3:13.0; 100 m hrbtno: Brandner 1:25,0; 100 m metuljček: R. Turk (2) 1:28 7: 100 m prosto: Tušek (P) 1:10.2; 4X100 m mešano: Polet 5:37,4; 4XJ00 m prosto: Železničar 5:18.5. Ženske: 100 m prsno: Jakomin (Z) 1:40,2: 100 m prosto: Sajko (P) 1:36 5 100 m hrbtno: Vauhnik (P) 1:41,7 4X100 m prosto: Železničar 7:25,1 3X100 m mešano: Polet 5:25.0. Vaterpolo: Železničar : Polet 6:5 (3:2). Končni izid dvoboja je 81.8 : 69.5 v korist Poleta. r W¥ltl Im zanimivosti 174 stavk italijanskih delavcev v marcu. Po uradnih podatkih je bilo v letošnjem marcu v Italiji skupaj 174 delavskih stavk, to je za 50•/• več kot v februarju in za 45 •/• več kot lani v istem razdobju. V znamenje protesta zoper množično odpuščanje delavcev je v marcu stavkalo v Italiji 949.000 delavcev. S prenehanjem dela je bilo izgubljenih več kot 10 milijonov delovnih ur. Stavkovno gibanje, ki se je v letošnji pomladi posebno razmahnilo, je sedaj znova popustilo zaradi »sindikalnega premirja«, ki ga je razglasila Generalna konfederacija dela zato, da bi se lahko neposredno pogajala s predstavniki delodajalcev glede odpustitev delavcev in za zagotovitve ekonomskih terjatev delavcev. Razvoj težke industrije v severovzhodni Kitajski. Predsednik vlade severovzhodne pokrajine LR Kitajske Kao Kang je objavil letošnji načrt za razvoj osnovnih panog težke industrije. Proizvodnja surovega železa se bo povečala za 4Ö0*/« v primeri z lansko, valjanega jekla za 450 V«, elektro-litičnega bakra in svinca za 250 */«, premoga za 15•/• in motorjev za 600 odstotkov. V načrtu je tudi določeno, da se bo precej povečala proizvodnja lahke industrije. Poljedelski načrt računa s proizvodnjo 8 milijonov ton žita, kar je za tretjino več kot lani. Da bi zadovoljila povečane potrebe kmetov in dala vzpodbudo kmetijski proizvodnji, bo vlada razvijala lahko industrijo1 v državnem sektorju in podprla proizvodnjo zasebne industrije za potrebe kmetov. V začetku ieta 1949 je delalo komaj nekaj tovarn, v decembru pa že 307. Težka industrija je lami prekoračila svoj načrt. Razvojni tempo v proizvodnji je precej pre- kosil hitrost obnavljanja industrije, kar je posledica povečanja storilnosti dela. V kratkem se bodo lahko že nabavile potrebne količine sredstev za industrijsko in kmetijsko proizvodnjo in se bo tako iz temeljev spremenilo sedanje razmerje med industrijo in kmetijstvom. Lani je stopilo v državno industrijo 250.000 novih delavcev, povprečno povečanje realne mezde pa je znašalo 27 V«. Podražitev avtomobilskih gum v ZDA. Od 5. junija dalje so cene za luksuzne avtomobilske gume in za notranje avtomobilske gume v ZDA zvišane za 10 ’/o, ker so narasli stroški proizvodnje kavčuka. Odločba rimskega sodišča o zapuščini bivšega kralja Viktorja Emanuela KI. Rimsko sodišče je sprejelo zahteve dedičev bivšega italijanskega kralja Viktorja Emanuela, naj se izroči vsa nepremična zapuščina italijanske dinastije zakonitim dedičem. Sodišče je bilo namreč razveljavilo sklepe o zaplembi celotnega premoženja bivšega kralja z utemeljitvijo, da je »kralj Emanuel umrl 80 ur prej, preden je začela veljati italijanska republikanska ustava, i» kateri je bila opravljena zaplemba«.- Tako bo dedičem bivšega kralja, ki so pobegnili v tujino, vrnjeno vse nepremično premoženje, ki sestoji iz 10 dvorcev, vil in gradov. Skupno vrednost teh nepremičnin cenijo na več milijard lir. Kakor je znano, se je italijanski dinastiji posrečilo pred razglasitvijo republike spraviti v tujino vse premično premoženje po večini v Veliko Britanijo, kjer so ga. nedavno deblokirali v korist dedičev. SLOVANSKA OBRAMBA Beli: inž. M. Vidmar Cmi: dr. M. Cbristoflel Prvo kolo dvoboja Jugoslavija : Švica 1. c2—c4 Angleška otvoritev. Te vrs-te otvoritve navadno kmalu preidejo v regularni damski gambit. Tako tudi v tel partiji 1. . , . Sg8—16 2. Sgl—f3 c7—c6 Cmi hoče igrati torej slovansko obrambo. Na tem mestu navadno igrajo e6. 3. d2—Ö4 d?—d5 4. e2—e3 To nadaljevanje je danes zelo priljubljeno. Cmi sicer lahko brez škode razvije damskega lovca, kar v drugih variantah te obrambe ne bi bilo umestno. Najnovejše partije, igrane s tem nadaljevanjem so pa pokazale, da jč obramba za črnega vendarle zelo težavna. 4. . . Lc8—15 5. c4:d5 Pirc je v dvoboju z Euw eiern igral na- tem mestu dosledno 5 Ld3. 5 ... c5:d5 6. Sbl—£3 e7—e6 7. SI3—e5 Zelo ostro nadaljevanje. Grm mora najti pravilen odgovor-. 7. . . . S£6—d7! .... „ Edino pravilno! Slabo bi bilo ■ ... Sbd7. n, pr, 3. s4! L°6 9. h4 h5 10. S86: f:s 11. g5 Se4 12. Ld3 itd ali pa 8. . . Se5: 9. d:e Sg4: 10. Da4~ Kži 11. Db4~ Kd.7 12. D.b7:+ itd. 3. Ddl—b3 Dd3—c8 3. Lel—d2 Beli mora čimprej zasesti s trdnjavo c-linijo. drugače mu hitro splahne vo- .... Sd7:e5 10. d4:e5 Sb8—cb 11. Tal—cl . . Posredna obramba kmeta e». Saj bi rta 11. . . . Se5: sledilo 12 Sd5: z močnim napadom. _ , . 11 . . . Lf8—e7 12. Sc3—b.r Ta skakač hoče na d4. 12. . . . 0—O 13. Sb5—<54 Sc6:d4 Seveda, saj je tudi bela dama napadena. 14. e3:d4 Dc8—bS 15. Lil—e2 Beli ima v oblasti c-iini.io in pritiska na črno damsko krilo. 15 . . . n—16 ^ . Logična protiigra. Belo sredisce je treba razbiti. 16 Ld2—f4! Vzdržuje napetost v srediscu. 16 . 15:e5 17. L14:ej Le/—o6 18. L14:d6 DbS:d6 13. 0—ft Belemu ie ostala kljub vsemu precejšnja prednost: c-liniia je njegova. Poleg tega ima črni slabega zaostalega e-kmeta. 19. . . TI3—17 Skrb za b-kmeta. 20. Db3—e3 Preprečuje nadležno potezo Df4 26. . . Dtš6—b4 21. De3—c3 DM—a4 Po zamenjavi dam na c3 bi :mer beh mnogo boliso končnico. 22 12—13 Vzame črnemu lovcu važno polje e4. Kmeta na a2 črni itak ne sme vzeti, ker bi no Tal izgubil damo. 22. . . Lf3—g6 23. a2—a3 Pripravlja eventualno b4. 23. . . . T17—e” Crni bi se rad znebil slaoega e-sme-ta in pripravlja potezo ec. Izvedba te poteze ie pa - brez izgub nemogoča. 24 TU—el e6—e5 Obup! Švicar ni borben. Malo je prišel pod pritisk in že je vrgel puško f 1 rci j o iacnrt rla IP 7?? DTOnOT v koruza, saj ie jasno, da ie ta prodor brezuspešen. 25. d4:e5 Da4—14 Seveda, saj ne gre 2o. . . . d4 zaradi 26. Dc4-r itd' 26. Le2—11 d5—d4 Na 26. . . . Tae8 bi sledilo 27. =3 m nato f4. 27 Dc3—c4+ Kg8—hS 28. g2—g3 Najenostavnejše. Beli bo imel dominantno pozicijo in še prostega kmeta več 28. . . . Di4:f3 29. Dc4:d4 D13—£5 30. Tel—c5 Trdnjava mora priti pred damo 30. . . . b7—b6 31. Tc5—d5 Ta8—18 32. Lfl—b5 Grozi že odločiti s Tfl. 32. . . D15—c8 33. Tdi—G? Te7—e6 34. Td7 —d5 TeS—e7 Stane celo figuro. Crna pozicija je pa že itak brezupna. 35. Td6:s5 36. Dd4—ft4rf KhB— g8 37. Dh4:e7 DcS—s4 38 Be7—!i4 Crni se ie vdal. Ce umakne danjo. sledi na u4 smrtonosni šali z lovcsg, če pa zamenja damo. e-kmet hitro določi. Opombe: inž. M. Vidmar. Prva številk» II. letnika glasila ŠS5S Sah, v kateri so wredihäfc. mojstri ih mip-strsfci kanotoati prikazali potek in vse Partije z radio matcha Amerika—Jugoslavija. je izšla. Poleg šestih problemov prinaša revija na ovitja, seznam njihovih reševalcev in kroniko. Priloženo jc kazalo prvega letnika. Ureja uredniški odbor do 55-25, telSfon uprave štev. 38-96. Tekoči ra& . ____ Poštnina glačana v gotovini. — četrtletna naročnina izhaja vsak dan razen ob nedeljah in praznikih. (fin. polletna 27€ din. celoletna 540 din. — »Slovenski poročevalec« Uc Strašile Müudaäa JJeäa ÄSJÄMI 82 Mišek »In kako odlične gonjače imate!« je nagovoril Lam-mingerja eden izmed gostov, tuj plemič, ki je prišel z grofom pl. Vrtba. Lamminger, ki je ravno izpraznil pol kozarca rdečega, iskrega vina, se je nasmehnil in dejal: »Bobre, da, toča trde. Moral sem si jih šele izvežbati. In to ni bila šala, preden so se blagorodni gospodje Chodi navadili.« »To so bili sami Chodi? Tisti —« je vprašal grof. »Da, tisti puntarji. Oitrajni poglavar bi vam lahko povedal, gospod grof, koliko kompanij vojaštva je moralo priti nadnje —k Gosta Lammingerjeva ni rada slišala takega pogovora, ker’je videla, kako njen soprog cd pijače razigran vedno bolj rdi. »Pa še vedno ne vem, kako se bo to z mano izteklo,« j'e nenadoma porogljivo pristavil in se zakrobotal. »To se čudite, kaj gospod rrol! Dali so mi rok — leto dni. Tisti njihov kolovodja — To vam je napihnjenost, to Je kmečka trma! Stal je že na lestvici « Gospa, ki je gledala, kako so soprogu nabreknile žile, se je nežno dotaknila njegove roke in ga prosila, naj neha. Gn na se za to ni zmenil in je razburjeno, v siloviti razdraženosti nadaljeval: »— vrv je imel že na vratu, pa se je Se predrznli klicati me pred božjo sodbo! O, Kozina, slab prerok sl! Leto je že okoli, ti si tam, Jaz pa Se vedno tu —« Nenadoma je umolknil in zdajci omahnil nazaj v stol. Kriki gospä in gospodov so udarili po sobani, nekaj stolov se Je prevrnilo, ko se je nekaj gostov kar vrglo z njih, da bi priskočili na pomoč svojemu gostitelju. Lam-minger je pol leže pol sedč v svojem rdečem stolu bil nezavesten. Oči je imel odprte, njegove zenice so se bile razširile; a niso se zganile in bile ko okamenele. Se nekaj kratov je na dolgo, globoko dihnil, iz grla se mu je trgalo hropenje, toda ne dolgo. Preden so se vsi gostje v grozi m zmešnjavi zgrnili okoli njega, že ni dihal več. Grel pl. Vrtba mu je položil roko na čelo. Začutil je lepki znoj, ko pa je roko položil na srce, ni več bilo. Zaman so budili gospoda Albenreuthskega, zaman so ječale prestrašene gospe, zaman so poslali v mesto po zdravnika. Trhanovski gospod je odšel tja, kamor ga je bil poklical Kozina. In to je bilo, kar je vse navzoče napolnjevalo s posebno grozo. Ko je prišel poklicani zdravnik, ki so ga vsi pričakovali, je potrdil samo to, kar so si gostje tihoma šepetali med seboj. »Ni pomoči. Kap —« Da, kap, toda vendar so vsi mislili na to, o čemer je govoril rajnik sam In so se pretreseni, z grozo In s strahom v srcu razšli v svoje sobe Na trhanovskem gradu je bilo gos'tije konec, utihnilo je razveseljevanje. — Sijaj v oknih je ugasnil in migljal I v dvoje samo tam, kjer sta goreli sveči ob vzglavju go-! »poda barona pl. Albenreuthskega. V predsobi je sedel stari Peter, ves iz sebe sklepal roke in šepetal sam pri sebi: »Božja sodba! Božja sodba!« — Zjutraj, ko je stari belolasi Pfibek, opirajoč se na robevnico, prihajal s kmetije, ga je že zdaleč s krikom ustavljal ftehfirek Jiskra. In ko je pritekel do njega, je vrgel iz sebe, da je komaj lovil sapo: »Lomikar je mrtev!« Ko je na kratko, raztrgano povedal, kako je končal, izzivajoč Kozino, je starec sklenil roke in, ne da bi mogel takoj spraviti iz sebe besedo, pogledal proti nebu; potem pa se je iztrgalo iz njega: »Se je pravica, še je Bog. Zdaj lahko umrem —a Isti čas sta na dvoru pri Kozinovib, kjer so to novico ravnokar zvedeli, zajokali Hanči in stara mati. — In potem je letela dalje novica po širni Chodski. Povsod so slavili mogočnega Boga in se spominjali Kozine. Novica je rasla v pripovest, kako se je tam na trhanovskem gradu Lammuger rogal in kako se je na mah dvignil vihar, kako so se med žvenketanjem in ropotom razletela okna In vrata in kako je skozi gručo zgroženih gostov počasi stopala bleda postava. — Tam v cerkvici v Klenču so položili v grobnico gospoda pl. Albenreuthskega in kletve Chodov so šle za njim. Ko so mu zvonili k pogrebu, se je mudil stari Serlovsky ravno na obisku pri sinu, ki se je bil priženil na Pfibkovino sebi in Manki v srečo. Bivši pocinoviSkl rihtar, kajti Serlovskemu so po onem puntu rihtarstvo vzeli, je stal na grič«, kjer je postajal in kjer je tudi zdaj stal stari Pfibek z mnogimi sosedi, pokazal proti Klenču in dejal: »Kozina je pravdo dobil in mi z njim. Kaj ima zdaj ona zver?« Takoj po pogrebu se je plemenita vdova z družino vred odpeljala in se na Trhanov ni vrnila nikoli več. Cez leto ga je prodala s Kutom in Ryzmberkom vred. S Kozinovine žalost ni več odšla. Zjasnilo se je šele, ko sta dorasla Pavlik in Hanči, ko je Pavlik prevzel kmetijo. Da pa bi obnovil stare majestate, iega ni poskušal niti on, niti kdo drugi. Zdaj je res zavladal perpetrtoum Silentium, žalostno je bilo na Chodskem, pa vendarle svobodneje, ker jim ni več vladal Lamminger. Od stare chodske slave je ostal samo sijaj spominov, ki so dajali moči krepkemu rodu Chodov, ko je povsod ljudstvo ječalo v suženjstvu in v temi ponižanja. Na Jana Sladkega, Kozino, pa niso pozabili. Od roda do roda je šla o njem povest in se bo ohranila, dokler bo v prelepem Pošumavju, dokler bo v teh krajih okoli Domažlic, nam na veke slavnih, tudi s chod-sko krvjo obilo poškropljenih, živelo krepko, jeziku, šegam in nošnji svojih pradedov zvesto ljudstvo gorjansko, potomstvo Pe5janov. * Ko sem hodil po teh krajih, sem se ustavil tudi v Oujezdu pred Rozinovo kmetijo. Srečal sem tu starko, uvelo in preprosto ženico, in sem jo med pogovorom vprašal po Janu Sladkem. Pogledala me je in ker mi mogoče ni zaupala, odgovorila samo toliko: »Jaz nič ne vem, gospod dekan imajo pisanje o njem. Jaz vem samo toliko, da so Kozino po nedolžnem ubili in da je svetnik (KoBMjj