rft t Posamezna Številka t : 1 krono. • S ,TXBCV maju mt Ju, navn J 0«4*y* i* frwi>a«T, tb 18. ui ■ S dktsmm aule4ij»« iu» t« »tar* ■ eeloUtoo 180 K, polletne SO S, % 6«bU«hie it K, nusino It K. J U««r»tl pu ijgoToni. Pri T»ikr«t» j «l)r*l perut. 5 1,1 mg- «• jn Bpr»Ti -TA BOBA*, j MAitlBOB, JarltOCT« oUrt $i*T, 1 T5 ROR JL jLIsl JklJt FoBamezna številka t | 1 krono. S VUOHlirvO <• uilji i Mu!, £ J tora. JuUitTt iLill, 1 »s- S 3 »tropi«. J«Ufoa Uternrt. IL 1K. j! J UPBAV x m nriuj* t Juiiiivi » S allol it. t, Miiiiijf, l«no. T«te» S * •« It. M. fc5,oltnoi»k«™i «r J Jun IUt. 11.T87. $ J *» »»rolU» tm duujk mm \ , i)tiri. — BokopUi >« n« m&je, J , isERsaBBKca Ute: H. Maribor, četrtek 20. januarja 1921 Številka: 15. D’Annunzio zapustil Reko. Za izpremembo poslovnika. Muslimani o poslovniku. — Protic o prisegi. — Nova italijanska nasilstva v Dalmaciji. Francija in Avstrija. Maribor. 19. januarja. Francoski listi se te dni mnogo ba-v*jo z nevarnostjo poloma avstrijske republike ter zavzemajo skoro vsi brez 'zjeme stališče, da je treba polom preprečiti. Zdravila, ki jih za to priporočajo, pa so seveda različna, a več ali manj nam škodljiva in zdi se, da naši merodajni krogi, kakor tudi naši listi posvečajo tej zadevi premalo pozornosti. Namen francoske republike, ki ga zasleduje s podpiranjem samostojne Avstrije, je znan in bi bilo škoda ponovno o njem razpravljati. Francija se boji, da bi se dežele sedanje Avstrije združile z Nemčijo in v tem strahu je Popravljena žrtvovati vse, samo, da to Prepreči. Kako važno se zdi Francozom vprašanje, nam dokazuje najbolj dejstvo, da je vplivalo celo na sedanjo vladno krizo in na sestavo nove vlade, se je konstruirala samo za to s tako hitrico in brezglavostjo, samo da s tem omogoči čimprejšnji sestanek repara-c,jske konference, katere glavni namen bo — pomagati Avstriji. Kaj bo ta konferenca ukrenila, in kako bo rešila Avstrijo propasti, s tem • se danes ne da prorokovati, izključeno Pa ni, da ne bi morda lahko sklenila *udi nekaj, kar bi težko oškodovalo naše interese. Da ta strah ni popolnoma neupravičen, nam izpričuje Bainvillesov ^zadeven članek v sobotni številki pa-r>ške „Libertč\ Bainvilles avrača vso r,vdo na obupnem položaju avstrijske republike na nasledstvene države, torej pred vsem na Jugoslavijo in Cehoslo-vatrko, |*arja — bohema. Umrl je, kakor umi-ajo bohemi: sam, zapuščen, brez predenja in brez svojcev, ki bi stali pri postelji in mu kazali svoje so-Je‘ ~ Gorje tistemu, ki sprejema so-1 P()dlejše laži, kakor jo sočutje .J,1 ,v l*iah trpljenja in umiranja. tln^!i Je ohem °"e vrsle. k* zahteva ®bn°nko vz8°jo lastne osebnosti in raii- «util s ”??,rani° 0 živ^enju. Nikdar ui nieJi t ila sabo in sknžal do Allf- ^.otZolli“ r“Ui ,e!’0t0 STOjt' ,10- U oS2® miJe, pred 0:1 njegova smrt oddaljen, bolnici in spoiil sem - Nenaravna francoska ljubezen do avstrijske republike nas je doslej že stala neprecenljive narodne izgube; oropala nas je Radgone in Spilja ter našega Korotana; sedaj pa n3tn hoče torej še diktirati, da stopimo z Avstrijo v federacijo. Kako si predstavljajo osnovanje te federacije in s čim nas mislijo prisiliti do tega, da stopimo v tako federacijo, je seveda uganka. Zdi pa se, da zidajo vse svoje upe in nade edinole na našo poslušnost in ubogljivost na-pram vsem ukazom zapada. Kadar kdo v politiki ne more s stvarnimi argumenti podpreti svojih teženj, postane često naiven. To smo opazili pri Italijanih, ko se reklamirali zase naše Primorje, to opažamo danes zopet pri Francozih, a osobito pri g. Bainvillesu. Kajti kaj naj bo drugega nego naivnost, ako g. Bainvilles trdi, da bi taka federacija bila istotako potrebna in koristna Jugoslaviji, kakor Avstriji? Dve leti živimo že samostojno državno življenje in še nikoli nam ni prišlo na misel, da bi bilo koristno združiti se s kako Avstrijo, uomaj g. Bainvilles je sedaj naenkrat prišel na to ter nas hoče prepričati, da smo potrebni nečesa, česar ne potrebujemo, samo za to ker to potrebujeta Francija in Avstrijs. Ravno za to, pa, ker je ta trditev tako naivna, bodi povedano ne le g Bainvillesu in Franciji, nego tudi bodoči reparacijski konferenci v Parizu, da se mi prav nič ne čutimo dolžni pomagati Avstriji pred polomom, in to iz enostavnega razloga, ker mi nimano nikakega interesa na obstoju te države, pač pa imamo mnogo večji interes na tem, da ta država izgine ter da se sedanje njeno ozemlje brez naše Radgone, Spilja in Korotana, ki naj pripadejo nam, združi z Nemčijo. Iz tega razloga pa tudi ne bomo nikoli niti vinarja žrtvovali za francoske interese na obstoju Avstrije. Mi ne le ne potrebujemo nikake donavske federacije, nego tudi Avstrije kot take ne bomo podpirali. To naj si konferenca zapomni! Ce je Franciji toliko do obstoja Avstrije, potem ji je prosto, da pokrije tej Avstriji vsakoleten deficit iz svojega suficita (?). Avstrija ji bo gotovo hvaležna in se prav gotovo ne bo nikoli združila z Nemčijo. Živela bo mirno in brez skrbi na francoski račun ter pripravljala skupno z Nemčijo dan revanše, s katero bo poplačala Franciji njeno velikodušnost. Iz mariborskih odvetniških krofov. Pred nekaj dnevi so poročali mari borski časopisi, da se dr. Mravlagg seli iz naše države. V tej zvezi bodi tukaj v informacijo javnosti in Od vetniški zbornici v Ljubljani povedano neKuj želo zanimivih dejstev iz krogov mariborskih odvetnikov, da se je osvetli naša kulturna borba za Maribor in pokaže naš narodni ponos v vsej svoji veličini 1 Da moramo Maribor nacijonalno in kulturno šeie pridobiti, to bo jasno vsakomur, ki je le enkrat hodil po mariborskih ulicah in čule nepretrgano švabčarenje in vsakomur, ki je čital v zadnjem listu vesti o izzivalnem postopanju Nemcev proti Slovencem. Da je treba v interesu državo same ta iridentistični in prevratni element, ki javno večkrat deluje tudi v ovirju komunistične in socijalistične stranke v Mariboru, na vsak način potlačiti ali pa na smrt lepe f.< ne. kakor sem jo videl na sliki. In duša je spregovorila: Dodile kakor plice v sinjih višavah, brez strehe ko lilije v polju. Živite od pisanih barv, ki jih tke vaša duša, opajajte se z večnimi zvoki, naslajajočimi v harmoniji med vami in vsemirom, umivajte se z roso, ki jo dajejo vaši bratje oblaki. Živite za božji dih, ki je v vašem umu, vašemu srcu, vaših mišicah in vaši kivi. In ne iščite ničesar, kar ni v vas in v ritmičnem gibanju vaše notranjosti . . Bohemi! Pravzaprav je bohemstvo, kakor pravijo, nezdrav pojav. A kdo jim more bianiti, da niso ko ptice v višavah in lilije v polju? Kaj nam je dala narava za na pot v življenje ? Nekoliko temnih nagonov, par ZVezd, ki se skrivajo za meglami, a na vsakemu koraku kamenje, ki se drsa ■/. nami proti prepadom. Živimo, ker moramo živeti. Živimo, ker hočemo živeli. A kdo živi radi živ-jen:a samega ? Kdo je prinesel ta zvrham kelih k svojim ustnam in se mu niso tresle roke in no skalile oči? Da, tudi življenje ima svoj čisti artizem — Je vie pour le vie“. Treba ga jo iskati in najti. Toda po^oj sanj je iežojt in podoben kakor pn kijjevi vsaj držati ga v strahu pred državo, je javno ravnotako in še bolj. Da se pa to doseže, je dolžnost vsakega poediuc^ storiti vse, kar smatra kot potrebno za dosego tega cilja. Predvsem pa je to dolžnost oblasti, korporacij, stanovskih skupin itd. Najbolj nevarna, ker je opremljena z vsem orožjem v zakonit okvir stisnjenih protidržavnih sredstev in politični borbi proti Slovencem radi dobrega poznanja vseh njihovih slabosti močen faktor je Mariboru falanga nemških odvetnikov. Ta slabost, bolezen, ki sužnju ostane tudi po oprostitvi, se je najsijajnejše pokazala, ko merodajni ljudje po prevratu do danes še niso imeli poguma, zapreti pisarne najstrupe-nejšim političnim škodljivcem našega naroda pred in med vojno, dr. Mrav-laggu, dr. Orositi in drugim; ti ljudje niso imeli toliko narodnega ponosa, da bi uvideli, da ni mogoče izročati zaščito državljanov protidržavniin odvetnikom, dasi so vedeli, da bi radi nezanesljivosti lahko vsaki dan zaprli tem ljudem pisarne. Nemci pa so takoj po plebisi citu v Borovljah edinemn slov. odvetniku na Koroškem dr. Boštjanu Schau-bachu iz navedenega vzroka vzeli pravico izvrševanja advokature 1 ; A ne le merodajni faktoriji, vso mariborsko publiko in vse politična stranke zadene krivda, da se niso kot en mož uprli proti tem smrtnim sovražnikom našega naroda 1 Nihče ni imel mrvice ponosa in smelo lahko trdim, da ga ni kmalu na svetu naroda, ki bi tako redil svoje Efijalte kot mi! To še vedno ni vse. Mi nismo le pasivni napram temu dejstvu, mi celo z vsemi legalnimi sredstvi pomagamo protidržavnemu življu do moči. Na- hferi, katero dobi le junak, ki prodre gore in ustavi reke. Kako gremo v življenje? Nezavestno stopajo milijoni in milijoni, tipajo kiog sebe in iz vsakega dotika izmišljajo čudovite iluzije v Življenju, ki ga ne poznujo, ker koraka pred njimi. Drugi so spoznali Življenje, ko so se jim za hip odprle oči, a videli so, da je drugačno, kakor so si predstavljali in so šli v službo njegovi negaciji — smrti. To so asketi. Mnogo jih je, ki se ubijajo z življenjem, ker niso razumeli smrti. Ti ponarejajo njegovo čisto zlato in pravijo temu blesku strast in slast. Najmanj pa jo onih, katori so našli v življenju Življenje in prejeli hostijo njegovega veselja. Ti domujejo v višavah kakor plice in se hranijo s svili juter in s tišino večerov. Ti vedo, kaj so trenutki — in jih iščejo. Zakaj, znali živeti, najti Življenje, to je imvtuost. Oni, ki so ga našli, so artisti življenja, virtuozi tajinstvenega instrumenta, ki se n”' pravi Človek. Ms’i! s . ;;) iii h-po Seno in na smehljaj bo': uiu, ki ti«če vedeti o smrti . . Saj je vseeno, v kaki ulogi nastopamo na odru življenja. A kljub temu si zataknemo rožo v gumbnico in se nasmehi jamo solnču ... A ko se odpro tajinstvena vratca, za katera smo vedelFt a se nismo drznili potrkati ? In ko stopi izza teh vratc na'oder našega življenja — ona? — Srait ... ;■ Z nami gre na delo, v kavarne in zabavišča; z nami vred se hahlja v opojnem smehu in reži v pritajeni bolesti. In na potu v naše samotne sobe gre sključena za nami, korak za korakom. . Kakšen smisel jo v tem, da smo prosti kakor ptice, da letamo v višave in vpijamo solnčne skrivnosti, če končno omahnejo naše peruti in nam zmrzne srce v ledenem dihu zemlje? Kakšen smisel je v tem, da nosimo v sebi vso lepoto in veselje življenja, da; leta in leta s skrbjo negujemo naše telo. in našo notranjo osebnost, če potem-umiramo na posteljah in razgaljamo smrti vso svojo slabost . . , Ko sem mislil na smrt lepev žene in umiranje bohema, ljubitelja Življenj*# sem spoznal, da izvaja instrument-člover silne disakorde, ki zvene v vsemir kof obto/ba naše ničevosti. - - mesto torej, da smo, dokler v drugem odstavku omenjeno, v stalni borbi proti njemu, ga celo še dopuščamo, ga podpiramo in favoriziramo, pojedina in Oblast! Dopustili so nedavno Nemca dr. BlanUeja, da je začel v Mariboru svojp prakso. Ali tii Maribor itak že prenasi-č£n odvetnikov? Ali ni videla odv. zbornica; da so vsa ta naseljevanja rfemških odvetnikov pri nas le nemška reakcija proti našemu stremljenju, pridobiti si nazaj naša deloma ponemčena mesta, in da jim s popustljivostjo le pomagajo pri temu? Ljubljana pa je slepa n dela dalje, kakor je delala s Koroško. Dopustili so dalje dr. Kupniku, kon-cipijentu pri dr. Mravlaggu, da zastopa naše državljane. Človeka, ki je leta I9i4 psoval Slovence besen kot najogabnejši janičar s Hammeldiebe, KCnigsmOrder itd. bi bil ponosen narod prvo uro svoje osvoboditve z bičem pognal iz države’. Mi pa trpimo, da z ironičnim nasmehom stopa po sodišču izzivalno govoreč švabski. In temu najostudnejšem renegatu sedaj prodaja dr. Mravlagg svojo pisarno. Odv. zbornica mu bo sedaj dovolila, izvrševati advokaturo, mi bomo molčali, Nemci pa se nam rogali še bolj. Neodpustljivo je tudi naslednje. Po nemških univerzah, posebno v Gradcu, so juridični rigorozi za Nemca iz Jugoslavije le formalnost; tako kar en masse vzgajajo nemški naraščaj — mi pa priznavamo slepo in brez pomisleka vse izpite Nemcev v Avstriji. Poznam slu-žaj, da se je mladenič po šestih tednih vrnil iz Gradca z judicijelnim rigorozpm ra z izpitom v žepu, dasi pri odhodu tje ni imel niti pojma o snovi tega ižrpita. Toliko o zanikarni pažnji naših merodajnih oblasti. Ravnotako pa nastopajo tudi mnogi slovenski odvetniki. Mnogi slovenski odvetniki in nekateri sodniki občujejo z nemškimi odvetniki nemški, vkljub slovenskemu službenemu jeziku. Dopis slovenskega odvetnika nemškemu je čestokrat nemški. A še delj sega naša popustljivost pri nekem odvetniku, ki mu zaslug ne bo nihče kratil, ki ima kot koncipijenta javljenega Nemca dr. Hansa von Hol-tegha. Ta mož sedi na svojem posestvu v Kamnici, v pisarno sploh ne zahaja. Tako bo po preteku za prakso predpisane dobe mirno odprl svojo pisarno, dasi te prakse ne izvrševal, kakor to morajo slovenski koncipijenti. Cemu le en sam dan prakse manjka, ga zahteva Odv. zbornica, sicer ga ne dopusti k lastni advokaturi! Ta pa je z nezaslišano nesramnostjo zlorabil drugega, da še fžo^rte zahtevi prakse, in še bolj nezaslišano in neodpustljivo je, da ga je tudi sprejel. Torej celo pomagamo jim, da z illegalnimi sredstvi pridejo do močil O tem, kako podpira naša publika, posebno pa nezaveden naš kmet nemškega advokata, ne bom govoril. To je staroznana resnica; naš kmet redi nemškega trgovca in nemškega advokata. Mi zahtevamo, da uvede Odv. zbornica in oblast, v koje kompetenco spada kak tu omenjem slučaj, takoj vse korake, ki bodo odpraviii te škandalozne razmere. Zahtevamo, da se izvede retorzija napram avstr, vladi, ki je vzela dr. Saubahu advokaturo. Zahtevamo, da se prizadeti odvetniki drže tega, kar jim veleva njih narodna dolžnost! Nadaljna sredstva si pa pridržimo 2a pozneje, ako bi bil ta apel brez odziva. Notranja in zunanja * Protič o današnji politični situaciji. V prvem govoru, ki ga je ime Stojan Protič v radikalnem klubu, je razjasnil svoje mnenje o današnji poli tični situaciji, braneč decentralističoo stališče ter objavljajoč poslovnik in po laganje zakletve. Njegove razlage je vzel odbor naznanje z rezervo. O razgovoru z dr. Basaričkom ni govoril, a kakor se govori, je mnenja, da Radi-čevci ne bodo prišli v Beograd. Koncem govora se je odpovedal časti predsednika demokratskega kluba, na kar je bil izvoljen za novega načelnika kluba dosedanji podpredsednik Aca Stojanovič. * Čudno postopanje zemljoradni-kov. Zemljoradniki se zadnjih par dni drže zopet rezervirano in je zmva čisto negotovo, ali vstopijo v vlado ali ne. * Radičev zastopnik v Beogradu. V Beogradu se mudi te dni Radičev zastopnik, poslanec hrvatske seljačke republikanske stranke dr. Bosariček, ki konferira z raznimi političnimi osebnostmi. Po njegovi lastni izjavi njegova misija ni oficijelna ih so njegovi razgovori čislo osebnega značaja. * Izpraznitev zasedenega ozemlja. V torek je konferiral Gjolifli z vojnim ministrom Bonamijem, kjer mu je naročil, da ukrene vse potrebno za izpraznitev onega ozemlja, ki pripade Jugoslaviji. Izpraznitev se izvrši takoj po izmenjavi ratifikacij. * Pokret za avtonomijo Gorice. Med goriškimi Italijani se je razvila borba za avtonomijo, ki se razvija na dve strani. Struja, kateri načeluje dr. Petarin zahteva, da se v avtonomijo Gorice ne sme posegati, ampak, da ostane taka, kakor je bila pod Avstrijo. Druga struja pa se bori za državno, občinsko in šolsko avtonomijo po italijanskem vzorcu. Slovenci so se pridružili prvi struji. * Manifestacije za združitev Avstrije z Nemčijo. Ob priliki 50 letnice združenja Nemčije dn& 18. t. m. so se vršile uri Dunaju in v Gradcu velike manifestacije za združitev Nemške Avstrije z Nemčijo. * Francija za Avstrijo. Poslaniška konferenca se seštane 24. t. m. Glavna njenn naloga bo vprašanje podpore Avstriji. Po izjavah francoskih politikov Francija pod nobenim pogojem ne bo dovolila združitve Avstrije z Nemčijo. * Borba med zmagoslavno in de-fitistično Italijo. De Ambris. predsednik bivše D’Annunzijeve rešite vlade je izjavil dospevši v Milan, da s tem, da je dovršena borba na Reki, ni še tudi dovršena borba zmagoslavnih (naci-jonalistov) z defitisti (vladinovci), ampak, da se bo ta borba komaj pričela. D’Annunzio zbira sedaj mnterijal za knjigo dokumentov o zadnjih borbah za Reko. Ko dospe v Italijo, bo izdal tudi lasten dnevnik. * Ameriški teroristi. Kar so pri nas boljševiki ali komunisti, a v Nemčiji spartakovci, to so v Ameriki teroristi. Ameriške oblasti jih preganjajo z vsemi sredstvi, vendar pa jih ne morejo popolnoma iztrebiti. Sedaj poroča „Daily Telegraph" iz Newyorka, da so tam odkrili teroristično zaroto, ki je nameravala razrušiti vse javne zgradbe in hiše imovitejših ljudi, katere so sedaj zastražene. * Pred nastopom nemških komunistov. V glavnem odboru nemške narodne skupščine „e izjavil notranji minister Koch, da bo treba na komuniste [bolj paziti, ker v zadnjem časa po danih dokazih pripravljajo nov poizkus prevrata. * Perzijski šah ni zapustil prestola. iz Londona se poroča, da se vest o odpovedbi perzijskega šaha dosedaj še ne potrjuje. Informirani krogi smatrajo, da ta vest ni resnična. 1 Kabinetna seja nove francoske vlade. V pondeljek ponoči seje vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika kabinetna seja, ki se je bavila o glavnih vprašanjih vladne izjave. Posvetovanja so se nadaljevala v torek v poznejši večerni kabinetni seji. Včeraj zjutraj se je vršila v palači ,Elyse“ pod predsestvom Milleranda ministrska seja, ki je končno določila vsebino vladne izjave. Novi kabinet se predstavi zbornici danes. * VVinston Curclll minister kolonij. \Vinston Gurcill je izjavil, da sprejme mesto kolonijskega ministra mesto od-jtopivšega lorda Milnerja. Dosedanje mesto Curcilia bo prevzel bivši poslanik v Parizu lord Derby. Zanimivosti. Mati prodala svojo hčerko. Vele« nesla in tejak boj za življenje v njih so nam tudi 2e pred vojno prinesla mnogo žalostnih in vsakemu moralnemu človeškemu čutu nasprotnih dogodb. Vojna pa e rae to Se v obilni meri povečala. Glad in beda so v nekaterih zemljah, ki jih je upropastiJa svetovna vojna, a 030bitc< v Avstriji, tako strašni, da izvršujejo zene, ko se počutijo matere, iz strahu pred bodočo prehrano in preskrbo otroka, amomor, na drugi strani pa da matere same vodijo svoje hčere v zloglasne hiš«;. Dunajska policija je odkrila te dni v Tiefgrabnu v javni hiši strašne stvari. Lastnica te javne hiSe je neka 45 letna Vfarija Sch6n, ločena žena, ki ž^vi pod controlo že od leta 1894. Istotako so )od kontrolo tudi vse Štiri njene hčerke. Pred drema mesecema pa se je priselila k njej tudi neka Marija Stanek, udova z dvema hčerkama, da opravlja hišne posle. Obe njeni hčerki, ii letna Marija, ter 15 letna Hermina sta ves dan' neovirano stikali okrog ter se v najkrajšem času upoznali z vsemi skrivnostmi zloglasnega kraja ter tako zabredli v propast. Pri sedanjem odkritju je policija razkrila, da je ga. SchGn ponudila nedolžno 15 letno Hermino nekemu posestniku za 20.000 K. Pri zaslišanju sta obe SchGn in Stanek priznali, da je SchGn s privoljenjem matere izročila pozneje Hermino nekemu gostu za 8000 K. Od te 3Vote je dete dalo Schonovi 1000 K, a materi 2000 K. Drugemu go3tu pa jo je prodala za 500 K, od katerih je dobila SchOnova zopet 100 K, a mati 200 K. Obe dve nečloveški ženski sta sedaj v zaporu, a Schonovi je poleg tega odvzeta tudi koncesija. Dnevna kronika. — Stanovanjski grehi. Kakor nam od več strani zatr|ujejo, je novi predsednik na stanovanjskem uradu začčl radikalno in temeljito delati ter čistiti saj najgrje naše stanovanjske grehe. Gotovo nam bo hvaležen, če mu gremo pri tem prepotrebnem delu po možnosti „na roko*. Morda mu sledeči grehi še niso znani: Na koroškem kolodvoru nasproti kontroli dohodkov se nahaja vagon, notri pa družina invalida in železničarja Alojza Komelja- Družina se nahaja že od jeseni v tem vagonu, pohištvo, kolikor ga je rešil, mu gnije, otroci in žena bolehajo. V koloniji je polno ljudi v udobnih stanovanjih, in sicer ljudi, ki si že* liio sami v Avstrijo. Par takih navajamo na drugem mestu. — V celem prvem nadstropju hiše — last okr. bolniške blagajne — se nahaja diuzina, obstoječa iz g. zdravnika, njegove milostivc in služkinje. Vsi trije rabijo nič manj kakor 7 sob. Da g. zdravnik v mestu nima bogvekaj opraviti s civilno prakso, to je znano. Da je nujno potrebno, da železniški zdravnik biva v bližini železnice, to vedo povedati vsi železničarji in to potrjuje tudi zdrava pamet. Da g. zdrav- ' nik ni naš 42ovek, to potrjujejo naši naj (hujši nerrtčurski prvaki, ki §e v družbi g. doktorjo zbirajo v „Ailheil “-kavarni nasproti njegovemu stanovanju. Kako potrebno bi bilo, da se bolniška blagajna presoli v zgornje svojo prostore, kjer bi bili nastanjeni vsi uradniki, ki bi tako dali prostora drugim strankam in kjer bi se poleg pisarne nastanila tudi prfl" potrebna ambulanca za težje bolnike, ki fse jih pošlje v bolnico itd , to mora biti vsakemu pametnemu človeku jasilo. Posebno, če se vpošteva, da bi se spodaj izpraznjeni prostori lahko oddali v najem za trgovino in obrt, tako da bi se poslopje lahko obrestovalo, dočim - mora zdaj bolniška blagajna še doplačevati. G. predsednik stanovanjske komisije si lahko pridobi lepih zaslug, če malo pogleda na sodišču, zakaj se tam branijo odpovedati stanovanje g. doktoiju. — Nem.-avstrljskl kurzovcl Južne železnice. Iz slovenskih železniških krogov se nam poroča: Zgornji naslov je tako razumeti: Ob prevratu smo imeli med nami mnogo takih, lei so imeli slabo vest pred Jugoslavijo in so se prostovoljno javili za Avstrijo. Ker pa so s Časoma uvideli, da jih višji gospodje raje vidijo in redijo tu in so na drugi strani tudi sami spoznali, da bo treba v Avstriji stradati, dočim je pri nas kruha dovolj, so lepo ostali. In za to zvestobo so tudi —■ avanzirali. Da nam in zavednemu občinstvu odvzamejo povod za kritiko, so ustanovili - slo-venske kurze, v katere se sedaj prigla-šajo vsi tisti; ki so se še lani priglašali za Avstrijo. Na temelju teh kurzov stoji stavba jugoslovenskega prepričanja našega obratnega ravnateljstva. Koliko časa še? — Patrijotl Iz delavnice. Iz delav-nice na koroškem kolodvoru nam poro-čajo: Pri nas imamo več patrijotov, ki bi bili veseli, če jih obratno ravnateljstvo odpošlje k sorodnim dušam v Avstrijo. Tako n. pr. ključavničarja Smolej-Mož je bil namreč svoj čas pri ,,folks-verovcih”, na Koroškem je pri plebiscitu pomagal za zmago Avstrije, zdaj-je v Jugoslaviji postal komunist, ima švojo ženo v Avstriji na svojem posestvu, odkoder prihaja večkrat na obisk V Maribor ter prinaša seboj raznega blaga; ki ga tu potrebujemo. Iqia sicer lepo Stanovanje tu v koloniji, ampak na dva kraja živeti je težko, zato bi raje šel na dom žene preko meje. Trtdi ključavničarju Pflanzerju ne kažč se ubijati tu kot komunistu v Jugoslaviji. Ze latti se je prijavil za Avstrijo.in so mu to pot tudi že dovolili z dekretom meseca Septembra, pa ga kljub temu šiloma drž6 nazaj v delavnici. Pflanzerjti je tudi zato hudo tukaj med nami, ker ima dve hčerki, ki v svojih nežnih srč; kih ne moreta trpeti Slovencev in bi raje danes kakor jutri bili zopet pri svojih nemško-avstrijskih sovrstnicah. Ne razumemo torej, čemu še zadržujejo nazdj ljudje, ki se ne marajo vživeti v naše jugoslovanske razmere in sam* tako hrepenijo po Avstriji. — Pod nemško komando. K tel naši notici v št. 14. našega lista natfl pošilja okrajno glavarstvo sledeče pojasnilo: „Požarna bramba v Zgornji Bistrici je že popolnoma preustrojena, ter ima slovenskega načelnika in namestnika-Istotako ima požarna bramba tudi žg slovenska pravila. Iz kakšnega vzroka je načelnik Gurtčer odstopil poveljstvo Blutamullerju, ki niti slovensko ne zrt0 in tudi ni v odboru požarne brambe, bo dognala preiskava, ki je že v tekU-Iz tega je torej razvidno, da okrajne#* glavarstva ne zadene nikaka krivda-Na željo okrajnega glava f' stva, naj mu navedemo z imen' druge slučaje, katere omenja naša notic* mu za danes rade volje omenimo ^ par krajev, tiko n. pr. Pekre, Sv. Lenart Sv. Trojico itd. — Himen. V soboto, dne 22. t. se poroči tukajšnji odvetnik g. dr. Franj0 Hojnik z gospodično Olgo Z up a*1' čičevo iz Ptuja. Poroka se vrši Ptuju. Obilo sreče in blagoslova! — Maturo na tukajšnjem državn^ učiteljišču je napravil 17. t. m. $ain?\ zijski abiturijent Ernest Franc, sed® šolski vodja na Kaplji. Predsednik kortl^ sije: višji šolski nadzornik dr. Polja«0 ' Promocija Masaryka za častnega spodnja tračnic dva tovorna vlaka. Štirje doktorja zagrebčke filozoiifcne fakultete se je izvrlila v torek 18, januarja. vozovi so se močno poškodovali ter preobrnili, lokomotive so se zarile dni Zamenjava še ostalih kronskih t?« v drugo. Ranjenih je bilo sedem • novčanjc se izvrši koncem tega meseca, i vozovnih spremljevalcev, trije vlakovodje, dva kurjača, dva orožnika in dva živinska spremljevalca. Oba državna tira so očistili še-le danes zjutraj, tako, dn je bil do tega časa promet ukinjen. — »Dijaški domM. Občni zbor dfuStva ^OijaSki fOvencev odda 1272 mH sesekanih drv področja državnega šumskega urada v Vinkovoih, in sicer po lastni ceni. —- Carlnarne v zasedeni Dalmaciji. klavno carinsko ravnateljstvo je odposlalo vsem carinarnicam na demarkacijski črti v Dalmaciji naredbo, naj pripravijo vse potrebno, da se instalirajo novem kraju, ki se označi, kakor sitfo izpraznijo Italijani Dalmacijo. — Na novo urejeno brivnico otvori soncem tega tedna znani tržaški brivec. -Novenec Vekoslav Gjurin v Jurčičevi ulici 9. —; Mestno kopališče bo od danes -v^jarr^arja zopet odprto kakor na- . ~ Zopetno podraženje železnic? J'■ Beograda se poroda, da se bodo že-■ejniSki tarifi za osebni in tovorni promet zopet zvišali. — Ustanovitev ukrajinske univerze na Dunaju. Iz Dunaja se poroča, da ^ je ustanovila pred dvema dnevoma ^ sobani društva inženirjev in arhitek- ijudska univerza svobodne Ukrajine, — Poskusen samomor. V torek v opoldanski uri je skočila 36 let stara Rozalija Mažut, kuharica pri dr. Schie-nerju v Strossmajerjevi ulici štev. 29. iz prvega nadstropja na dvorišče. Kljub padcu iz te visočine, nesrečnica ni dosegla svoj namen, zadobila je le težke notranje poškodbe (zlomljena rebra itd,). Nesrečnico je odpeljal rešilni voz v javno bolnico. — Strašen zločin v Prekmurju. V gozdu pri Upi v Prekmurju so nnšli na drevo obešeno popolnomn nago i žensko. Ze ta nenavaden prizor je 'vzbudil sum, da se tu ni zgodil samomor. Ta sum je potrdil tudi način, kako je bila obešena. Poznalo se je, da je samomoT le fingiran. Pri nndaljni preiskavi se je dognalo, da je morilec svojo žrtev že preje umoril in umorjenci zavlekel k drevesa ter markiral, kakor da bi se bila žena sama obesila. Pri tem poslu jo je najbrže tudi siekc!. V bližini se je od storilca našel gumb od srajce. Umorjena je kakih 35 let stara in kakor sklepa tudi naš poročevalec, ki je videl sliko umorjene, je> v katerem dokazuje na katastrofalno naraščanje jetike med dunajsko mladino Pri 1599 smrtnih slučajih v starosti oc IG -20 let se je ugotovilo pri 1067, to rej 67 odstotkov, kot vzrok jetike. Za te letne dobe se od inozemskih pomožnih akcij deluje manj, nego za otroke poc šestnajstimi leti. Ako ne pride od zuna pomoč, b:> ves prihodnji naraščaj tuber-. kulozen ter zapade tako brezposelnosti in pohabljanju. Avstriji preti na vseh koncih in krajih pogin. Slovan, narodno gaiališča. Repertoire bodočih dni: V sre Jo 19 : „Pri belem konjičku'*. Abon. V -1«. V četrtek SO.: ,,Heda Ggom, predovedan pa *woz vseh ostalih vrst kronskih nov-"<čanic avstro-ogrske banke, ki so ne-l2igosane, ali žigosane z avstrijskim lab madžarskim žigom ter markirane. >Kdor bi poizkusil uvoziti take novča-hiče, se bode kaznoval kakor verižnik po predpisih carinskega zakona. | Likvidacija avstro - ogrske banke. V pondeljek se je vršil po vabilu avstrijske vlade pri zveznemu kanclerju dr. Mayru sestanek zastopnikov avstrijske vlade in reparacijske komisije, kakor tudi treh likvidatorjev avstro-ogrske banke. Likvidacija se bo povzpešila s konference, ker je s tem zvezano vprašanja sanacije Avstrije. Kakor izve »Acht-Uhr-Blatt«, bo imel ta sestanek tudi praktične strani. Av-etrijsko-ogrska banka bo najbrže izda-iala po načrtu sira Goodesa nove ksportne in importne bankovce za naprosila Cehoslovaška za posojilo v Londonu in je dovolitev tega posojila odvisno od pripoznanja omenjenega sir Goodesovega načrta. | Cene na raznih tržiščih. Zagreb: Kava «Cuba», I. Posfarica kg a 88, «Sarfos» 66, «Biser» 76, «Rfo» 57, Frankova 24, sladkor v kockah 60, kristalni 55, «Kandis» 88, riž I. 30, II. 24, ječmena kaša 12, moka 0 16’50, testenina najboljša 17, čokolada francoska 110, kakao «Taimcne> 140, švicarski 155, čaj ‘Peko range* 110, Sou-chong 90, cimet cel 58, zmlet 80, poper cel 45, zmlet 80, mak 28, vanilija naj-fineiša 760, vanilni sladkor 150, muškatov cvet 300, majaron 280, Javorovo listje 16, paprika, sladka 100, poiusladka 88, huda 65, mandelje 90, lešniki 130, slive suhe 19, marmelada 48, sveče stearin 52, parafinske 64, olje fino ‘Sezam* 66, kisova kislina 80 odstot. 95, vinska kislina 300, modra galica da bi zatrla to «obrt», toda v očigled velikemu številu nepošfenih uradnikov, ki so v zvezi s tihotapci, si ne more pomagati. Tekom zadnjih par mesecev se je spravilo na skrivaj čez mejo za miljene merk vrednega tobaka, cigar, cigaret, kavo, sladkorja Itd. no da b! se od vsega plačalo cent ednine. Organiziralo se e škvadrone eroplanov, kateri naj bi lovili tihotapce, ki so svoj posel tako sistemizirali, da so colninski dohodki od dne do dne manjši in ne bo dolgo, če razmere ostanejo, da bo treba te urade sploh odpraviti, ker bodo postali povsem brez pomena. Neko poročilo se glasi, da se vtihotspi samo na enem mestu 50000 funtov kave vsak dan. Vse obmejno prebivalstvo je v zvezi s tihotapci in jim pomaga kolikor najbolje zna in ve. Kako je bila plačana pevka pred 20 leti. Znana Patti, ki je nahala peti zadnjega potovanja v Ameriko. Navajamo le nekaj številk iz te pogodbe: Patti dobi za vsak koncert 5000 dolarjev in polovico vstopnine, ako bf' ta prekašala vsoto 7500 dolarjev. 2» 60 koncertov bo toraj dobila najmanj 300.000 dolarjev, kojih šesti del se ji izplača takoj, ostalo pa pri njenem odhodu. V Ameriko se odpelje na kar najlepše opremljenem parniku v razkošni kabini. Patti si sama izbere svoj hotel, kjer ji bo na razpolago sedem sob. Kuhala ji bosta dva kuharja, ki’ bosta z njo potovala. V vsakem rnesiu ji bosta na razpolago v hotelu dve kočiji, po dnevi in po noči. Patti se obveže, da bo pela na vsakem koncertu samo tri tečke, dve pesmi in eno točko iz oper: Aida, Rigoletfo, Travlata, Faust alj Troubadur. Tako kakor Patti niso potovali niti kralji. 98 odstot. 24, zelena gal ca 10, ssda- sijajno plačana. Francoski tednik »Des pikarbona 16, vazelin 78. boraks 60, Annales« je objavil njeno pogodbo iz škrob 24, petrolej ameriški v zabojih!--------------------------------- 900 K. — Sofija: Kolonijalno blago : Mala r»7rsani!n Milo marsiljsko 23, italjansko 15, ukra-j Uclioillld. jinsko 19'50, usnje boks 46 50-63,; Prvovrstna kuharica in šeuro 51-64, galoše ameriške (par) ena služkinja *a vse se m. MleJnl produkii: ovčji .Ir 35, ESB&f firSTU kravje maslo 36—38, mleko 6. Svinis-j n. nadstr., levo. 76 tlna 20, ovčje meso 20, krompir 1 do w lvl1* A,nd4i« i lc iiouuia peli ^ i / - » - v pred 14 leti, je odšla v pokoj na svoj ^.OtliGVOjtG OOVSOa grad Craigy Mos s premoženjem 30 milijonov frankov. Res, da je pela skoraj pol stoletja, a bila je tudi dnevnik „Tabor’ Glavni urednik: R a d i v o i Rehar Odgovorni urednik: Fran Voglar 1-50, jajca I—150, kokoši 16-20, lesno V‘*?J 30 hektolitrov letnika noH* 1 50—9 1950 ™ prodat'. Gregor- °9',0 1 Z. čičeva ulica št.- 4, It. nad- stropje. 71 3—2 Išče se meblirana soba s prostim vhodom za enega ati dva gospoda. Ponudbe na upravo lista. f t* 10-7 TRIGLAV i« 909 Ruska industrija nafte. Po predležečih uradnih poročilih o položaju ruske industrije se ugotavlja sledeče: V letu 1920 se je izvozilo preko Astrahana v sovjetno Rusijo 148,508.489 pudov nafte. V Krasno-vedsk je bilo odposlanih 452.480, v Pe.tr,ou/skra L425.279 Pudov. Po žele- carill8ko redn5eko podnzeče zrnci se je prevozilo 2,179.974 rudov; . 1 j v Rusijo, tako da znaša skupen kon-j T,h- s- Mdcsevtca, Maribor zum Rusije 160,559.000 pudov. Brezposelnost v Franciji se^ veča. V Lyonu in okolici se veča brezposelnost polagoma, ampak vzne-mirlfvo. V bombaževih predilnicah Roane se dela samo 40. ur tedensko, in mnogo delavcev se je moralo od- j pustiti.V Istem mestu so ustavile bar-, valnice svoje obratovrnje, med tem ko se dela v belilnicah sam oše 45. ur na teden. V usnjarnah in strojarnah, je obrat še normalen. Diiamantnltn; brustlnfcam v juri grozi katastrofa, ravnotako tudi tovarnam čevljev v Nimesu. Iz ameriškega gospodarskega življenja. Po uradnih vesteh znaša skudna vrednost zunanje trgovine v Ameriki od januarja do novebra pre-ečenega leta 12 250,000.000 dolarjev. Prebitek izvoza nad uvozom znašaj 2.494,206.000 dolarjev. — Ameriška' jrodukcija surovega železa v novem->ru znaša skupno 2,934.908 fon, je oraj neprimerno nižia napram prejšnjem mesecu (3,292.597). — Iz Londona je bilo prepeljano v Newyork v novembra zla'a v znesku 18,045.000 dolarjev. Kleparji! Vse kleparske stroje in orodja ima stalno v zalogi zastopstvo tvrdke Erdmann & Kircheis, Ane: lili. Kario Okretič i drug | Zagreb, Hatzova ul. 25 Strugalnice, vrtalnice, brnsllaice, žage za pločevino, gladilnlce itd. tt 4-3 Opozarjamo naše cenjene naročnike in odjemalce, da smo za inkasiranie in se ra tov, naročnine ter tiskovin pooblastili g. F. Antončiča, hišnika naše tiskarne, kateri se izkaže tudi s tozadevno izkaznico. Mariborska mm JUGOSLOVENSKA MATICA priporoča krojača Konrada Mihelič rodom iz Sv. Barbare pri Mariboru. Bii je najboljši krojač v Pulju, postal nedavno žrtev italijanske druhalf, ki mu je požgala hišo z vso opravo in živi sedaj kot begunec v Mariboru, Volkmarjeva ulica lit. 1, Švabova h<ša. Prosi pomoči s krojaškim delom. Izvršuje vsa dela točno, solidno in po najnižjih cenah. Zavod za zaklepanje straženje in v Mariboru Razno in humor. Tihotapstvo v Nemčiji. V Nemčiji se je Izza časa volne razvilo tihotapstvo do naravnost c gromne mere. Tihotapstvo se vrši preko mej Danske in Holandske in znano je, da so v zvezi s tihotapci celo nekateri visoki vladni oficijali. Vlada se trudi na vse načine, Pristopajte k Jugoslov. Matici! Ulanec se sprejme kot lito-grafični strojnik v podružnici Mariborske tiskarne, Stross-maYerieva ulica Št. 5. f prevzame vsako vrsto straienja y mestu, na kolodvorih, kakor tudi spremljani« Železniških vozov. — Pojasnila v pisarni: Pri* stanlika ulica 2. Mota rje za isf osmeniitok (Gleichstrom) 14 HP, 3 HP, 1 HP z napuščžji (Anlass), ter motor na plin proda Mariborska tiskarna d. d. Jurčičeva ulica 4.