l'reja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ivan Renko — Tiska tiskarna »Jadran« — Vsi v Kopru — Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica št. 26, telefon 170, poštni predal 2 — Celoletna naročnina 500 dinarjev, polletna din 250, četrtletna pa din 130 — Tekoči račun pri Narodni banki v Kopru št. 657-T-1G2 — Rokopisov ne vračamo LETO IV. ŠTEV. 36 cri3 tp V petek, 26. avgusta jo sklical Okrajni Ljudski odbor Koper svojo zadnjo sejo obeh zborov. Okrajni ljudski odbor bo 31. avgusta razrešen svojih dolžnosti, zato dajemo nekaj podatkov o njegovem delu v treh letih. Ustanovljen je bil maja 1952, ko je bil ukinjen Istrski okrožni ljudski odbor. Njegove funkcije sta prevzela okraja Koper in Buje in se naslonila na Ljudsko republiko Slovenijo in Ljudsko republiko Hrvatsko. Delo OLO v tem času pomeni nedvomno velik korak v izgradnji in utrditvi ljudske oblasti, socialistične demokracije, kakor tudi krepak korak naprej na gospodarskem, kulturnem in socialnem pod-dročju. za leto 1954 sta ustvarila trden temelj posameznim občinam, ki so povečale svojo gospodarsko moč in se tudi organizacijsko utrdile. Tako se bodo lahko ustanovile nove samoupravne enote, komune, izvedel pa se bo lahko tudi načrt, da postane Koper središče upravnega, političnega in kulturnega središča južnega dela Slovenskega Primorja, IN D USTRIJSKA PROIZVODNJA Porast proizvodnje je bil viden tudi v letih 1952 in 1953 povsod, razen pri proizvodnji morske soli, kjer so zaradi slabih vremenskih razmer dosegli komaj 39,4% planirane proizvodnje. Industrijska proizvodnja Mehanotelinika v Izoli V vseh povojnih letih se je gospodarstvo stalno krepilo, njegova struktura postaja vedno bolj so,cia-Iistiona. Gospodarski razvoj koprskega okraja je dosegel nagel vzpon, ki je zlasti jasno Viden v modernizaciji proivzodnje. Zmogljivost starih podjetij je bila povečana, zamenjane so bile mnoge opreme v delavnicah, uvedli smo nove vrste proizvodnje v modemih industrijskih obratih, obnovili opuščene obrate in podobno. Struktura gospodarstva se stalno veča v korist industrije. Leta 1952 je bil odnos za 44:56 v korist kmetijstva, a se je že naslc-dnje leto menjal v 51:49 za industrijo, v letu 1954 pa je narastel na 55:45, za leto 1955 pa je to razmerje planirano na 60:40 v korist industrije. Po doseženem brutoprbduktu sta v primerjavi s celotnim gospodarstvom udeležena kmetijstvo in ribištvo, leta 1952 s 35%, 1953 s 30%, 1954 s 25%, 'leta 1955 pa s 23%. To je ressultat večjih investicijskih del y industriji, so pa zaradi klimatskih • in talnih razmer ugodni pogoji tudi . za kmetijstvo, predvsem za pridelovanje zgodnje povrtnine in sadja. V akladu z razvojem gospodarstva se je povečal izvoz, ki je bil letu 1954 za 22,5% večji cd izvoza v letu 1953 ter za 30,7% večji od izvora v letu 1952. Na večji obseg je' vplival predvsem povečan izvoz izdelkov ribje industrije in kmetijskih proizvodov. Močno so so povečale 'investicijske' gradnje, ki so dosegle leta 1954 2,209 milijonov dinarjev in so bile v primerjavi a prejšnjim letom za 96.9% večje. Večji del investicij je ¿lo za dvig družbenega standarda, predvsem ža gradivo stanovanj. Dosedanji gojspfadaraki razvoj in uspešna' izvriitov družbenoga plana je bila leta 1954 za 3S% večja kot leta 1953, leta 1955 pa za 35,7% večja kot leta 1954. Stalen porast, zlasti od leta 1954 dalje, je rezultat večjih investioijskih del v prejšnjih letih. Tako je bilo investirano v letih 194S do 1953 skupno 736 milijonov dinarjev, v letu 1954 618 milijonov, v letu 1955 pa bo investiranih 740 milijonov dinarjev. Večji del investíoij v letu 1955 bo seveda prišel do izraza šele v naslednjih letih. V stroki razdeljevanja električne energije smo začeli z investicijami v večjem obsegu šele leta 1954. zgrajeni so bili nekateri daljnovodi visdke napetosti in lokalne trafo postaje. Proti koncu leta 1953 je bil izvršen prehod frekvence od 42 Hz na 50 Hz in v zvezi s tem direktno nabavljanje električne energije Iz soških elektrarn. ■Predelava premoga se bo povečala, ko bo začel sečovejski rudnik z normalno proizvodnjo, kar bo v glavnem že v letošnjem letu. Lani so zgradili separacijo in dobavili ostalo opremo, vendaT je imel rudnik vse do sedaj značaj poskusne proizvodnje. V kovinski- industriji sta bili leta 1953 ustanovljeni podjetji »Lama« v Dekanih in »Mehanotchnika« v Izoli, ki pa še nista pričeli delovati k polno kapaciteto. Ladjedenliška "industrija je tudi narasla. Piranska ladjedelnica je težila za tem, da se modernizira in usposobi za popravila tudi večjih železnih Indi-i. Uredili so obalo za izvlače.nje ladij večjo tonaže ter razširili ,in izpopolnili mehanično delavnico. Razen J'Var.ne so nabavili še razno opremo, toda vse te .inve-stioije »o le dopolnilnega značaja, ker za podjetje- še ni bil dokončno izdelan perspektivni program razvo- V kemični industrijli je stalno naraščala proizvodnja mila in ostalih kemičnih izdelkov, vendar predej neenakomerno. Investioije v tovarni »Salveliti« v Piranu niso dosegle v celoti predvidenega uspeha. Podjetje ' je nepremišljeno nakupilo razne stroje, ki jih je pa po podrobnejši proučitvi moralo ponovno prodati. Precejšen napredek je dosegla industrija gredbenega materiala, V podjetju »Ruda« v Izoli so že leta 1952 pristopili k modernizaciji tehnološkega procesa. V glavnem so bile investicije v tej smeri leta 1953 končane. Podjetje je pričelo izkoriščati surovine v svoji neposredni bližini z mehaniziranim postopkom, ter ljoi.talo neodvisno od ilovice. Visoko proizvodnjo v lesni industriji predstavlja tovarna »Stil«, ki se stalno prilagojuje potrebam trga. Ko se je tovarna preselila v nove prostore, bo laliko svojo zmogljivost še povečala. V ščelkarski proizvodnji se naglo dviga tovarna »Istra«, ki je dos'ei slabo poslovala, saj je imela leta 1953 19 milijonov izgube. Razne pomankljiviosti so bik odpravi j. nc leta 1954, zato tovarna ca v. „.-, večje uspe-he Letos 1;do :i.;b.i,v'ili še več strojev, s čimer bo podjetje lahko razširilo asor-t.imenli proizvodnje. V ribji 'nduslriji in v pridelovanju kmetijskih proizvodov so bile v letih 1952-in 1953 vložene večje investicije, ki. so omogočile znaten napredek. Tovarna -Ex Ampelea« je poenostavila proizvodni proces, povečala obseg proizvonje ter s svojimi izdelki uspela na inozemskih tržiščih. Tovarna »Arrigoni« je začela leta 1954 predelovati paradižnik in sadne sokove z neprekinjenim proizvodnim procesom. V obeh. podjet--jih so obnovili strojni park. nabavili najmodernejše stroje, izpopolnili transport, kupili eno hladilno ladjo in več kamionov. .Lani je bila proizvodnja za '/4 večja kot leta 1953, takrat pa je proizvodnja presegala za 47% proizvodnje v lelu 1952. Plan za letošnje leto predvideva še večji porast proizvodnje .konzerv, ribje moke, ribjega olja te£ paradižnikove moke in sadnih sokov. Grafični park so začeli obnavljati predlanskim. Nabavili so modem tiskarski stroj za tiskarno »Jadran« v Kopru, letos pa bodo dobili še stroje za offsetni in navadni tisk in knjigoveznico. KMETIJSTVO Kmetijska proizvodnja jc bila v posameznih letih tega obdobja različna z ozirom na različne klimatske pogoje. V letih 1948 do 1954 je bilo investiranih po dejanskih cenah 837 milijonov dinarjev za povečanje obdelovalne površine in hektarskega donosa z regulacijo Dragonje. Valderi.ge, Komalunge, spodnjega in srednjega dela hudournika v Tr-novščici, melioracijska' dela v Ankaranu in za vzdrževanje drugih melioracijskih naprav, za vzpostavi-ter državnih kmetijskih posestev (¡Brič, Debeli rtič. Škocjan—Ankaran) in še za nekatere drage kmetijske investicije. Za letošnje leto so predvidene investicije v znesku '207 milijonov dinarjev. Kmetijska proizvodnja se bo a temi investicijami dvignila. Mnogo bodo pripomogle tudi investicije v razne kmetijske predelovalne obrate (vinska klet v Skocijanu, predelava paradižnika, sadja in povrtnin v tovarni »Arrigoni«, hladilnica in (Nivliiijevanfe na 2. strani) Minuli četrtek je bila v Sežani zadnja seja dosedanjega Okrajnega ljudskega odbora, ki je s tem prenehal delovati, .njegove kompe-tence pa iso z včerajšnjim dnem prešle delno na novi OLO v Kopru, delno pa na nove občine Sežana, Divača in Herpc-lje, medtem ko Komen odslej spada pod goriški okraj. Seja ni bila že po svojem županjem videzu prav nič »pogrebna«. Odborniki so s« dobro zavedali, da so v času svojega delovanja opravili veliko delo, ki ga je v svojem poročilu še enkrat prikazal .predsednik Danilo Petrinja. Iz obravnavanega družbenega plana sežanskega okraja za prvo polletje 1955 .ie dobro razviden celoten napredek sežanskega okraja, ki je najlepše spričevalo za delo njegovega 'ljudskega odbora. Preveč bi bilo. če bi hoteli na tem mestu opisati celotno gospodarsko problematiko, kot jo obravnava poročilo, Dejstvo je, da dosedanji Okrajni ljudski odbor v Sežani kljub znani pasivnosti okraja zapušča ob zaključku svojega delovanja področnim komunam že dovolj solidno gospodarsko osnovo za njihov nadaljnji razvoj, / Ko se je leta 1917 takoj po priključitvi Primorske k FLRJ formiral okraj Sežana, ni bilo na njegovem obširnem območju sledu o kaki industrijski dejavnosti Edina izjema jo bil rudnik Tuiiav v Vranskem Britofu. Prav tako ni bilo socialistične obrti. Celo privatnih obrtnikov jc bilo zelo malo. Ocl t-, daj pa do danes so 'ustanovili 82 industrijskih in cbrtnih podjetij, Med njimi so najvažnejša sledeča: Tovarna pletenin, telekomunikacijo (tovarna za montažo radiosprejemnikov), Tovarna steklene galanterije, Industrija kraškega marmorja. • Tovarna pohištva. Elektro Sežana, mlekarna v Sežani, mlin v Kubedu. Razen tega so ustanovili tudi več zadružnih posestev v Črnem kalu. Gornji Branici, To-maju .in Državno posestvo v Dolini. Zgradili so zadružne domove v Komnu, Povirju, štorjah, Divači, »Lokvi, Iieipeijah. Sočergi, Dolenji vasi, Štanjelu itd. in vrsto gospodarskih .poslopij ter nabavili več traktorjev in drugih poljedelskih strojev. Pogozdili so 1,816 ha površin, očistili 9S5 ha gozdov, zgradili nad 200 itistoč metrov raznih varnostnih naprav — suhih Židov, žičnih ograj, požarnih jarkov itd., kar je izrednega pomena za ves Kras. Uredili so večje drevesnice v Komnu, Klanou lin Dutovljah, Na področju prometa so zgradili železniško tarogo Kreplje — Sejana, cesto Rižana —- Črni kal, katere gradnja do Senožeč je še v teku, daljo cesto Obrov — Pregarje, Ocizla —• Reka, popravili cesto Storje — Vrabce, zgradili avto^mehanično delavnico v Sežani in nabavili prevozni park. Postavili so telefonsko omrežje med občinami, v Sežani pa zgradili novo poštno poslopje. Elek-trificirali so 136 vasi in -zaselkov, s čimer je bila naloga elektrifikacije podeželja popolnoma izvršena. Napeljali so vodovod Lipa—Sežana, ki je omogočil .otvoritev bolnice TBC in Mlekarne v Sežani ter ojačal vodovod izpod Nanosa: podaljšali so istrski vodovod na območju Hrpelj in Kozine, napeljali lokalne vodovode v Slivije, Velike Loče, Divačo, Obrov, Hdtično, Štanjel, Tatre, Brezovico, zgradili dva velika vodnjaka v Avberju in na Vrabčah, medtem ko je gradnja vrste lokalnih vodovodov še v teku. Na novo so zgradili 251 hiš in 1S0 gospodarskih poslopij. popravir li 262 stanovanjskih zgradb in 220 gospodarskih zgradb — vse to v okviru obnove podeželja. Razen tega so zgradili 48 novih družinskih stanovanj. Na področju prosvete in kulture, socialne politike in zdravstva: pod streho je poslopje za gimnazijo v Sežani, gradnja telovadnega doma v Sežani je v zaključnem obdobju, zgrajeni sta bili šoli v Krvavem potoku in v Kovoicah, v zaključni fazi je gradnja osemletke <; telovadnico v Gračišču. Nadzidan in opremljen je bil dijaški! dom na Herpeljah, obnovljenih je bilo šest šol, večje število šol .pa je bilo popravljenih in adaptiranih. Vse šole so dobile nad 70 odstotkov nove opreme. Uredili so prosvetno dvorano v DuloVljah, popravili nrosvet-ni dom v Štanjelu, v grndnii oa sta prosvetna domova v Avberu in Materi j!i. Prav tako so dosegli lepe uspehe na področju zdravstva. Zgraddi so veliko bolnico TBC v Sežani s stanovanjskimi objekti in zdravstvena domova v Sežani in na Hrpeljah, obnovili zdravstvena domova v Komnu in Podgradu, zdravstvene postaje v Dutoviljah, Kubedu, Pregarjah, Divači, bolnico TBC v Senožečah, lekarne v Komnu, na Kozini in Podgradu. Vse te ustanove so dobile novo opremo. Uredili so tudi dom počitka v Rocliku in mladinski dom v Dutovljah. Še in še bi laliko naštevali, saj so gornji uspehi le tisti, ki so najbolj vidni. Od leta 1947 do 1955 so v (Nadaljevanje na 2. strani) ..i:.',- iti v" C;;:. |.i|| Ili-illillF ........... .m i'.«i.;. , : ¡:;i:'.¡, ■j-sr- . ;{;?■:,??-s ........ .ŠKiiiv i^ÉK ■'..: »-K. ji: .. , - , '" -i i a®8 lili Ud,,,.,. v, J K-........ i'»-; -M'.; m-. •- §•/ ,r^\Tt-f"s¡..,.. Tov-ama radiosprejemnikov o Sežani ---- .........—- ; ------------ 1 (Nadaljevtnje s L stremi) mlekarna v Dekanih). Razumljivo, da se rezultati!: investicij v kmetijstvu ne pokažejo takoj, ampak šele v naslednja h lotili. Iz leta v leto se veča tudi preskrba s kmetijskimi potrebščinami, tako da pride na 1 ha obdelovalne zemlje 271 kg umetnih gnojil, kar je gledo na druge okraje v Sloveniji zadovoljivo. Tudi zatiranju živalskih kužnih bolezni so pošast,ili veliko skrbi. Zlasti uspešno je bilo tubeikulitziranje goveje živine v zadnjih dveh letih. Lani so bila ustanovljena tudi kmetfcjska podjetja (Brič, AnkaTan—Skoctjan in Debeli rtič. V našem okraju obstaja sedaj 13 splošnih kmetijskih zadrug in 3 kmetijske obdelovalne zadruge. RIBIŠTVO Predelava rib v naši industriji stalno narašča, zato smo morali v tzadnjih letih zgraditi ribiško floto, da je laliko zagotovila potrebne količine svežih rib. Leta 1953 je zalagalo trg s svežimi ribami podjetje »Riba« v Izoli. Podjetje »Ribič« Piran je začelo delovati lani in s1! je v teku leta pridobilo 7 ribiških ladij, 2 hladilni ladji za prevoz svežih rib in eno športno ladjo. »Rliba« je v tem času zgradilo-pet ribiških ladij, obnovilo pa tri. Obe podjetji razpolagata sedaj z 22 plovnimi objekti, Letos bodo zgradili še šest ribiških ladij in nabavili potrebno opremo za vse ladje. Od leta 1953 se je ulov povečal za 8,4% do leta 1954. Proizvodnja se giblje od 2.200 do 2.500 ton letno in predstavlja še sedaj samo 40% zmogljivosti naše ribjb industrije, kar narekuje na- dalnjo krepitev ribiškega ladjevja. GOZDARSTVO V jeseni 1952 in spomladi 1953 je .bila ustanovljena stalna gozdna drevesnica v Dekanih. Lani so jo tako razširili, da ibo zagotovila ves potreben material pri vseli vrstah pogozditev. Nad Ospom so pogoz-diili kompleks v velikosti 3 ha. Vedno večjo pažnjo posvečajo varstvu gozdov pred požari in raznimi živalskimi škodljivci. Lani so izvršili inventarizacijo gozdnih površin; na osnovi tega je bil ustvarjen plan pogozdovanja. GRADBENIŠTVO V preteklih letih se je .gradbena dejavnost zelo razgibala 'in je znašala v letih 1953 718 milijonov dinarjev, lani 950 milijonov. Gradbena dela so izvajala predvsem tri gradbena podjetja: »Gradbenik« —• Izola, »Gradiš« in »Slovenija-ceste« iz Ljubljane. Manjša gradbena dela je izvajalo podjetje »i. maj« v Kopru ter lokalna podjetja. Sedanja kapa-oiteta naših podjetij ne zadošča, zlasti je težak prdblem oskrbovanja z gradbenim materialom. PROMET Ker naš okraj nima železnice, se je naš cestni promet vsa leta stalno dopolnjeval in izpopolnjeval. Od leta 1952 dalje se je spremenila kvaliteta prevoznega parka, ki sedaj razpolaga z modemimli vozili. Leta 1953 so izločili iz prometa zaradi zastarelosti tramvaj, ki je vezal Piran s Sv. Lucijo, avtobusno podjetje »Primorje« pa je prevzelo to progo s tremi avtobusi. Pri podjetju »Slav-riik« je bila razširjena avttomehanič-na delavnica. Za tovorni promet so nabavili precej kamionov. V pomorskem prometu je bil dosežen velik razmah v zadnjih dveh letih. Za podjetje »Splošna plovba« Koper so nabavili tri ladje: »Rog«, »Gorenjska« in »Martin Kipan« s skupno nosilnostjo 12,140 ton. GOSTINSTVO Turizem in gostinstvo predstavljata zelo pomembno vlogo v gospodarstvu našega okraja zaradi izredno ugodnih naravnih pogojev predela ■db Portoroškem zalivu, v Fiesi in Ankaranu. Prvi večji uspehi na tem področju _ so se pokazali, ko so bili dograjeni ali popravljeni nekateri gostinski obrati. Iztržek gostinskih turističnih obratov je bil v letu 1954 za 38% večji kakor v letu 1952 in le za 1% večji fcakor v letu 1953, močno pa se je dvignil v državnem sektorju gostinstva in je za 10% večji kot leta 1953. V letni 1954 je zaradi ukinitve regresa in slabc-ga vremena padel promet nočnih domačih gostov, nasprotno pa se je promet s tujimi gosti znatno povečal. V gostiimske objekte je bilo investiranih v letih 194S do 1952 215 milijonov dinarjev, leta 1953 23 milij., leta 1954 30 milij.. leta 1955 66 milij. dinarjev. Znaten napredek je naredila tudi trgovina. OBRTNIŠTVO V letih 1953 in 1954 se je močno spremenila struktura v lastništvu obrti. Samo lani je odpovedalo svojo obrit 125 privatnih obrtnikov. Zato so upravno-gospodarsla organi po-stevili vso pozornost razvoju socialistične obrtne dejavnosti. Lani so dali 80 novih obrtnih dovolilnic, največ za krojaško, šiviljsko in kovaško stroko. Močno pa se občuti pomanjkanje nekaterih strok. Državno in zadružno obrtništvo je doseglo v letu 1953 84 milijonov dinarjev dohodka, v letu 1954 pa 154 milijonov, to je za 82,1% več. Lani in letos so bila dan> za razvoj obrtništva znatna investicijska sred-S'tva, ki jih v prejjšnj.ih letih ni bilo. 1954 so izdali 82 milijonov dinar-;e\ za okrepitev socialističnega sektorja Obrti, letos pa so določili še 82 milijonov dinarjev za pospeševanje lesno-galan terij^iko ¡stroke;. aMtome-hanične, servisne in neka£eriih strok gradbene obrti. KOMUNALNA DEJAVNOST Gradnja cest: Na območju koprskega okraja je 152 km cest II. in III. reda, od katerih je 46.7 km cest z asfaltiranim cesitiščem. Od leta 1952 do danes je Okrajni ljudski odbor investiral v ceste 273.871.000 din. Največji znesek je bil porabljen za gradnjo ceste Rižana, ki jo je gradilo podjetje »Slovenija-ceirte« iz Ljubljane in sicer 116,683.285 dinarjev. Vodovodno omrežje: Obstoječe vodovodno omrežje dobavlja potrošnikom vodo, ki jo zajema iz izvira v Rižani. Celotno omrežje z vsemi odcepi meri 49 km, mestna omrežja pa merijo 15 km, Leta 1953 so izboljšali naprave za kloriranje in filtri. Prejšnja leta so bile izgube vode zelo velike. Sedaj se izgube postopoma manjšajo. Obnova podeželja: Med vojno je bilo na območju Okajnega ljudskega odbora požganih 251 stanovanjskih hiš, 256 gospodarskih poplopij in 4 šole. Do leta 1952 je prispeval Okrajni ljudski odbor 45.939.S50 din, v kitih od 1952 pa do 1955 pa 79,680.000 din. Porušene pomorske gradnje: Za obnove obalnih zidov in pomolov je bilo izdanih do konca leta 1954 din 44,300.000. Letos pa bodo v te namene porabili še 6,195.860 din. Do sedaj je bilo obnovljenih 40% nujno potrebnih pomorskih objektov. Za dovrsitev in vzdrževanje teh bo potrebnih v prihodnjih letih še okrog 220 milijonov dinarjev. Elektrifikacija: Okrajni ljudski odbor je lani spejel plan elektrifikacije podeželja, ki je bil dosedaj izvršen 63% v vrednosti din 103,560.000. V tem letu se nadaljujejo ta dela ter je v proračunu za to predviden znesek 20,000.000 din, Do leta 1952 smo prejemali električno energijo preko trafo postaj na Opčinah in v Roco-lu. Sedaj pa dobivamo . električno energijo .po novem vodu iz Soške elektrarne. Kanalizacija: v letih 1952 in 1953 so se izvršila kanalizacijska dela v Kopru, Piranu, Izoli, Portorožu, Dekanih. Za kanalizacije, .ki so jih izvajali mestni ljudski odbori v Kopru, Izoli in v Piranu je bilo izdanih približno 70 milijonov dinanjev. Stanovanja, Lani so v našem okraju izvršili kategorizacijo stanovanj. Ugotovili so, da je v našem okraju 6.178 stanovanj, od tega v Kopru 1.882, v Kopru-okoMoi 230, Izoli 1.721, Izoli-okalici 35, Portorožu 567, Piranu 1.497, Sečovljah 147, Dekanih 99, Zaradi velikega dotoka novih kadrov ter zaradi majhnega števila razpoložljivih stanovanj je v vseh obalnih mestih precejšnja ¿tamovanj3ka stisika, zlasti v Kopru, Število prosilcev za stanovanja znalša v vsem okraju 1997, od tega 949 prosilcev za dvo-ali več- sobno stanovanje, 657 za enosobna stanovanja ter 391 za samska stanovanja. Z letošnjimi investicijami ibomo to vprašanje vsaj deloma omilili, Tudi na področju prosVete in kulture je bilo mnogo narejenega Samo v zadnjih treh letih so zgradili 5 novih šol, uredili Okrajni muzej, ustanovili Gledališče Slovenskega Primorja itd. Ureditev bolnišnic, obnova sana-torij v Valdoltri in drugi objekti zdravativenej službe pa pričajo o skrbi odbora za zdravje in zdravstveno zaščito deilovnih ljudi. Iz tega vidimo, da je Okrajni Ljudski odbor v treh letih svojega obstoja opravil veliko delo in popolnoma opravičil zaupanje volivcev- Gospodarski in drugi uspehi, ki smo jih v tem času dosegli pa so obenem plod vztrajnega in požrtvovalnega dela vseh delovnih ljudi, kakor tudi velike materialne in moralne pomoči jako zvezne ¡kot republiške vlade. Postavljeni so temelii za nadaljnji razvoj (Nadaljevtnje s 1, strani) okraju Sežana investirali okrog 5 milijard dinarjev. Narodni dohodek bo znašal v letu 1955 okrog 1 milijardo 799,000.000 dinarj ev, kar pomeni, da se je dvignil v primerjavi z letom 1952 za 209 odstotkov. To je seveda deloma tudi rezultat porasta cen, v veliki meri pa rezultat povečanega obsega proizvodnje. Število zaposlenih se je v primerjavi z letom 1952, ko je bilo zaposlenih 2506 ljudi, dvignilo na koncu leta 1954 na 46S9 ali za 182 odstotkov, •Navedeni uspehi okrajnega ljudskega odbora Sežana in podatki o investicijah in o zaposlitvi delovne. sile, ki je v stalnem porastu, za vsakogar prepričljivo in zgovorno kažejo da se je lice našega Krasa in Slovenske Istre v povojnih letih temeljito spremenilo in se še vedno spreminja. Proces te preobrazbe še vedno traja in se bo v okviru novih občin laliko samo stopnjevalo. Za to so dani vsi pogoji. Garancija za nadaljnje uspehe je v duhu, ki preveva delovnega človeka s Krasa in Istre, ki je na svoji koži že občutil kaj pomeni zapostavljanje in izkoriščanje. Garancija je tudi v ljudski oblasti, ki teži za tem, da postanejo ti kraji ekonomsko močni, aktivni in napredni, seveda ob pomoči, dokler bo potrebna, delovnih ljudi ekonomsko razvitejših krajev naše socialistične domovine. Ko se je predsednik Petrinja zahvalil vsem odbornikom za njihovo rdelo in pomoč pri graditvi okraja, je obenem pohvalil in izrekel priznanje v svojem in v imenu odbornikov vsem uslužbencem okrajnega ljudskega odbora ter vsem občinskim ljudskim odborom in njihovim uslužbencem za uspešno opravljeno delo ..na področju ljudske uprave. Oba zbora sta nato razpravljala in sprejela, še nekatere gospodarske ukrepe, tako nekatere .spremembe družbenega .plana za drugo polletje 1955, potrdili so zaključni račun okraja za leto 1954, pravila okrajnega sklada za pospeševanje kmetijstva, pravila nekaterih gospodarskih organizacij itd- Med drugim so tudi odobrili ustanovitev zdravstvenih postaj v Dutovljah in Divači. Zbor proizvajalcev je na ločeni seji potrdil zaključni račun za leto 1954 Tovarni steklene galanterije v Iierpeljah in imenoval nove direktorje v nekaterih gospodarskih organizacijah (Industri ja kraškega marmorja Dušan Rudež, Tovarna pletenin Rado Dolgan itd.). Na seji so odborniki tudi razre--šili vseh dosedanjih dolžnosti in jim izrekli priznanje za njihovo delo tajnika OLO Janka Valentin-čioa, načelnika svetov, šefa uprave za dohodke in uprave za ceste, finančnega inšpektorja in sodnika za prekrške. S tem je dosedanji OLO Sežana prenehal ,s svojim delom, ljudski odborniki in člani upravnega aparata pa bodo na svojih novih delovnih mestih še naprej delali za .izgradnjo naše socialistične skupnosti. Kazalec na uri mednarodne politične pozor n-ce se je pretekli teden ustavil v arauskem svetu. Dogodki v Severni Afriki, Palestini, in Sudanu so razviaoL.i, pomirljivo poženevsko vzdušje; nerešenim vprašanjem, ki vznemirjajo svet, se je priključilo še eno — arabsko vprašanje. Vrenje arabskega ljudstva za nacionalno in socialno osvoboditev segajo sicer že stoletja nazaj, vendar so dobila jas-nejše, naprednejše in tudi icven-verske oblike šele po drugi svetovni vojni. Te dni se je vsa leta do vrha napolnjena časa razlila: arabski svet je sklenil uporabiti vsa sredstva, da se otrese kolonializma. Reagiranje javnosti, in previdne izjave svetovnih politikov, ki nikakor nočejo odobravati zgrešene politike prejšnjih francoskih vlad. v Severni Afriki, kažejo, da p rot i koloni alistič-na zavest v svetu narašča. Tucli sama francoska vlada, ki je doslej trdovratno dojila preživeli kolonializem v Severni Afriki, je morala ne samo pod pritiskom svetovne, temveč tudi lastne javnosti nekoliko popustiti. Ministrski svet je namreč sklenil, da bodo skušali že v prihodnjih desetih dneh sestaviti novo maroško vlado, .v kateri bi bilo zastopanih čimveč gibanj. Nekateri francoski listi se tudi zavzemajo za vrnitev bivšega sultana Ben Jusefa, ki pomeni za Ma-rokance simbol njihove osvoboditve. Toda to so samo namigovanja, brez konkretnih ukrepov. Maroškega- in alžirskega vprašanja ne bodo rešili s formalnimi reformami in obljubami. Dosegli bodo le začasno pomiritev, ne pa trajne rešitve, ki. sloni na podelitvi neodvisnosti obema pokrajinama. Upajmo, da bo tudi Organizacija Združenih narodov na svojem bližnjem- zasedanju vložila nekaj naporov za rešitev tega vprašanja. Tudi ponovni, incidenti na arabsko-izraelskih mejah imajo svoje korenine o kolonializma — saj se je marsikdo na račun sorvaštva med Arab- V nekaj vrstah BAGDAD: Iraška Vlada je prejela brzojavko^ da sta vladi Libije in Libanona sprejeli predlog Iraka o sklicanju konference članic Arabske lige ' v Beirutiu, na kateri bi proučevali vprašanje Maroka in Alžira. HONGKONG: Kitajska še danes ni članica Organizacije Združenih Narodov. Te dni so radijske postaje poročale, da ■ je CK KP Kitajske poslal ministrskemu predsedniku Anglije Edenu poslanico, ki se nanaša na sprejem Kitajske v OZN. V poslanici prosijo britansko vlado, naj ukrene vse potrebno, da bi predložili Generalni skupščini OZN resolucijo v prid sprejemu Kitajske v to organizacijo. SANTIAGO DE CHILE: V San-tiagu že več dni stavka 50.000 državnih uslužbencev in delavcev, zaposlenih v privatni industriji. Vojaki stražijo pred vsemi javnimi poslopji in bankami. Uslužbenci zahtevajo zvišanje plač za 60 do 100'odstotkov zaradi povečanja zivtljenjlskih stroškov. Vlada je ponudila 30 odstotno povišanje. TRST: Občinski svet repentabor-ske občine je sklenil, da bodo na vseh cestnih 'križiščih postavili skupne napisne deske s krajevnimi imeni v slovenščini in italijanščini. Ob začetku in konau vasi te občine bodo prav tako postavili deske z dvojezičnimi napisi. PEKING: Predsednik vlade LR Kitajske je v ponedeljek popoldne sprejel predstavnike jugoslovanskega ansambla narodnih plesov in pesmi »Kolo« pod vodstvom Olge Skovran. ^ LONDON: Britanska vlada je začela podrobno proučevati vprašanje skrajšanja vojaškega" roka. Za to se je vlada odločila po številnih zahtevah v tisku in v javnosti. NEW DELHI: V indijski pokrajini _ Bihar je zaTadi poplav prišlo do e.pidemije kolere. Do sedaj je za to boleznijo umrlo 364 ljudi. BOMBAY: Odbor za osvoboditev Goe, ki že več dni za-seda v P.uni, je sklenil, »nadaljevati miroljubno gi-lanje za osvoboditev Goe.« Odbor je sprejel resolucijo, v kateri zahteva od indijskega naroda, naj »še nadalje podpira boj za osvoboditev Goe, da hi tako odatraniil poslednje ostanke kolonializma v Indiji«. ci in Izraelci okoristil. Toda če so pred. nedavnim posamezne velesile gledale na ta incidenta z blokovskimi očmi, je zdaj vendarle zavel nekoliko drugačen veter. Naj omenimo predlog ameriškega zunanjega ministra Dullesa o ureditvi stikov med arabskimi deželami in Izraelom. Dul-les opozarja Izrael, da je njegova dolžnost skrbeti za arabske begunce, ki. že več let žive v največji bedi. Hkrati se zavzema za mednarodno, predvsem pa ameriško pomoč, da bi trajno uredili vprašanje arabskih beguncev in da bi se Srednjji Vzhod gospodarsko razvil. Ta predlog je nov dokaz, da veje v mednarodnih odnosih zdaj drugačen veter, saj je bila ameriška in sploh zahodna diplomacija še pred kratkim usmerjena predvsem na organiziranje Srednjega Vzhoda v vojaškem smislu. Med. dogodki., ki so te dni zlasti pomembni, za pomiritev v svetu moramo vsekakor na prvem mestu omeniti zasedanje pododbora Združenih narodov za razorožitev. Prvi razgovori predstavnikov štirih velesil in Kanade so se razvijali v zelo prijateljskem vzdušju in politični opazovalci so optimistično razpoloženi. Ugoden zaključek tega sestanka, ki bo trajal deset dni, in pomembni, predlogi, ki jih nameravajo nato predložiti Glavni skupščini Združenih narodov, bodo človeštvu utrdil: upanje da se bliža čas, ko bodo dosegli sporazum o razorožitvi. Mnogi politični opazovalci namreč pričakujejo, da bo Glavna skupščina OZN če na sedanjem zasedanju dala razumne predloge glede zmanjšanja oboroženih sil, prepovedi, atomskega orožja in nadzorstva • nad obor3ž'lkijc. V Londonu se je začela konferenca zunanjih ministrov Gri-.i?, Turčije, in vel'ke Britanije o Cipru. Osnovno obležje tega dogodka je nedvomno v tem, da niso povab 'li pravih pred-stavikov-voditelje gibanja za osvoboditev Cipra Enozis. Tomi je že d naprej jasno, da se ho Anglija trudila na tej konferenci prepričan Grke in - urke, naj se sprijaznijo s sedanjim stanjem, in naj to m vpliva na tradicionalno prijateljstvo in zavezništvo vseh treh držav. Osnovno vprašanje — osvobod ev Cipra pa bo Se vedno ostalo le vprašanje. Zanimivo je, da kljub optimizmu britanskega zunanjega ministra, da se bo vse izšlo v najlepšem redu, nekateri britanski časopisi le mislijo nekoliko drugače. P ' sen opozarja,o, da utegn-jo londonski razgovoi resno zrahljati stare vezi prijateljstva med Grčijo in Veliko Britanijo in novo prijateljstvo med Grčijo in Turčijo. Vsaka od teh treh držav ima namreč povsem drugačno stališče o ciprskem vprašanju. Ob zaključku, še en dogodek, ki ima na zunaj zelo pohvalen izgled vendar je kljub temu sprožil v svetu precej ugibanj. Gre za obisk japonskega zunanjega ministra Šigemucuja Washmgtonu. Nekateri, menijo, da je bil glavni namen njegovega obiska IZposlovati -pri Dullesu izpustitev večjega števila japonskih vojnih ujetnikov v ZDA, s čimer bi se nekako dvignil- omajani uglecl A-merikancev na Japonskem. Toda to naj bi bila le uvodna moralna pote za zavažnejše razgovore na vojaškem in gospodarskem področju. Amerikanci bi radi glede na strateško pomembnost japonskega otočja še naprej obdržali vajeti v rokah glede japonskega, oboroževanja in hkrati svoj monopol v hrani in surovinah v tej deželi, Japonci hi se radi nekoliko osamosvojili. Toda vse kaže, da se je Sigemi-cu nekoliko prezgodaj podal na pot. Ameriška politika na Japonskem se bo namreč spremenila ali pa ostala ista šele po rezultatih kitajsko ameriških razgovorov n Ženevi, in sovjet-sko-japonskih v Londonu. OPOZORILO BRALCEM V našem listu bomo uvedli s prihodnjo številko rubriko •>Vprašanja in odgovori«, kjer bodo strokovnjaki za posamezna vprašanja odgovarjali bralcem in dajali nasvete. 'Vpra-sanja so lahko iz kateregakoli pod ročja. Ker bo z novo teritorialno razdelitvi/) tfn prenosom -raznih pristojnosti z ■višjih na nižje organe ljudske oblasti p.rišlo do tega, da posamezniki zlasti v začetku ne bodo vedeli, kam naj se obrnejo aa rešitev posameznih zadev, bomo tudi o tem. pogledu dajali zna potrebna pojasnila. Uredništvo. Nadaljevanje in konec 20. člen NAČELO RECIPROČNOSTI Splošni pogoji v zvezi z ustanovitvijo in upravljanjem suhozemskih in pomorskih' prevoznih prog, o čemer je govora v tem Sporazumu, bodo temJijile na načelu recipročnosti. V tem smislu je treba tolmačiti člene, ki to urejajo. 21. člen RECIPROČNOST PROG V smislu 20. člena bo vsaka od pogodbenih Strank imela pravico, da poskrbi v celoti ali delno za poslovanje lastnih prog, ne glede aia to, ali se druga stranka posluži aLi ne pravice, da vzpostavi ustrezne lastno proge. 22. člen UREDITEV SUHOZEMSKIH IN POMORSKIH PROG Mešani komisiji, predvideni v 62. členu, .je poverjena naloga, da določi proge suhozemskih in pomorskih zvez med pristanišči in kraji področij tega Sporazuma, določi .pravilnike in pogoje poslovanja morebitne, spremembe in vsako tehnično vprašanje zadevajoč proge same. 23. člen DAVČNA OPROSTITEV PREVOZNIŠKIH PODJETIJ Z namenom, da se prepreči dvojno obdavčevanje in da se olajšajo prometne zveze med področji- tega sporazuma, pomorska podjetja, kakor tudi avtoprevozniška podjetja, ki opravljajo potniško službo med omenjenimi področji, ne bodo na drugem področju —- če nimajo tam nobene stalne organizacije — podvržena nobenemu davku, taksi ali pristojbini itd., ki bi zadevale njihov elo-biček, Ijruto dohodke, prevozna sredstva, vozne listke ali upravne akte (kakor na primer koncesije za avtobusne proge). 24. člen TARIFE ZA PREVOZ POTNIKOV Tarife za službo pomorskih prog bodo enake za iste proge z odhodom z istega kraja* Isto načelo bo veljalo tudi za -tarife na suhozemskih progah. 25. člen PRODAJA VOZNIH LISTKOV Da bi se oljašal promet, bo prodaja voznih listkov ne samo na kopnem, ampak tudi na ladjah in na avtobusih pod pogojeni, da se vsote izterjane na drugem področju, deponirajo na izhodni carini. Prodaja pomorskih vozovnic se ne bo mogla v zadnjem pristanišču vršiti na ladji sami. Vozovnice za pomorski in suhozem-ski prevoz bo treba plačati v zakoniti valuti kraja, kjer se prodajajo. 26. člen PRENOS VSOT PLAČANIH ZA VOZOVNICE Vsote, -ki so na osnovi določbe 25. člena vložene na carini, bodo pristojne carine, vložile v pooblaščene bančne zavode na račune, ki se bodo glasili na podjetja, ki so izvršile polog. Iz teh računov bodo podjetja črpala vsote, ki so potrebna za kritje vzdrževalnine in poslovanja prog. Salele omenjenih računov bodo ;prenesli v soglasju s splošnimi določbami, določenimi v plačilnem sporazumu v veljavi med obema pogodbenima Strankama v trenutku prenosa samega. 27. člen ZASTAVA LADIJ IN OBVESTILO O AKTI VIZACIJI PROG Pomorske proge za prevoz potnikov, o katerem je govora v tem Sporazumu, bodo poslovale samo z ladjami pod italijansko in jugoslovansko zastavo. V zvezi s prevozniško službo, o kateri je govora v 22. členu, bodo pristojne krajevne oblasti ene pogodbene Stranke obvestile pristojne krajevne oblasti dnige .pogodbene Stranke o '/.aeetiku poslovanja vsako proge, o imenih podjetij, ki bodo vzdrževale te proge, kakor tudi o ladjah, ki jo bodo vzdrževale. 23. člen RAVNANJE Z LADJAMI Vsaka od pogodbenih Strank se obvezuje, da bo z ladjami druge pogodbene Stranke, ki bodo vzdrževale proge, o katerih je govora v tem Sporazumu, ravnale enako, kakor z lastnimi ladjami, tako ob vstopu, ob zasidranju in ob izhodu .iz pristanišč, bodisi ikar zadeva plačevanje taks in vseh pravic, kakor itudi kar zadeva kraje pristanka, vkrcanja in izkrcanja. Formalnosti, katerim so drugače lahko podvržene ladje, njihove posadke in potniki v pristaniščih drugega področja, bodo omejena na nujno potreben minimum. 29. člen PREPOVED OBALNE PLOVBE Ladje, ki vrše službo na progah, ki jih je vsaka od pogodbenih strank aktivirala, ne bodo mogle vršiti obalne plovbe med pristanišči drugega področja. 'Ne smatra se za obalno plovbo dejstvo, da so neka ladja ustavi v več pristaniščih nekega področja, da vkrca potnike, ki so namenjeni v eno pristanišče drugega področja. 30. člen PREVOZ BLAGA PO MORJU Morebitni prevoz blaga z ladjami, ki bodo v smislu tega Sporazuma prevažale tudi potnike, bo urejen po splošnih veljavnih zakonih. 31. člen UVEDBA UGODNOSTNIH PREDPISOV Vsi morebitni ugodnostni predpisi za prevoz po morju ali po suhem, ki so zapopadeni v splošnih sporazumih med republiko Italijo in Zvezno ljudsko republiko Jugoslavijo, se bodo uvedli v pomorskem in suhozem-skem prometu, o katerem govori ta Sporazum. 32. člen REDNI AVTOBUSNI PROMET Avtobusne zveze bodo v smislu tega sporazuma vzdrževale v koncesiji podjetja, ki so za tako dejavnost pooblaščena in pravilno »vpisana v uradnih seznamih ustreznih področij. Dovoljenja bodo izdale krajevne pristojne oblasti, vsaka za del proge na svojem področju. Ta dovoljenja bodo veljavna za eno leto in se bodo lahko podaljšala. V posebnih primerili se bodo laliko izdala dovoljenja tudi za krajšo dobo. 33. člen IZDAJANJE DOVOLJENJ Avtoprevozniška podjetja bodo predložila prošnjo za dovoljenja pri svojih pristojnih krajevnih oblasteh. Vsaka prošnja bo morala biti opremljena s planimetričnim načrtom proge, z umikom, tarifami, opisom vozila in bo lahko vsebovala tudi druge koristne podatke. Prošnje, ki jih bodo ustrezne krajevne oblasti ene pogodbene Stranke odobrile, bodo izročene ustreznim krajevnim oblastem druge pogodbene Stranke, ki bodo morale v 15 dneh sporočiti svoj sklep. 34. člen ODVZEM DOVOLJENJA Pristojne oblasti bodo lahko odvzele dovoljenje tistim podjetjem, ki bodo v ustreznem področju kršila tamkaj veljavne zakonske predpise od-nosno pogoje, ki urejajo redili avlo-busni promet. Razen v izredno hudih primerih, se bo odvzem pooblastila lahko izvršil le, če je bilo podjetje že prej opozorjeno. Tako opozorilo, kakor oel- '"'mme 41. člen TAKSE, DAVKI IN DRUGE DAJATVE Zemljišča, ki pripadajo osebam s stalnim bivališčem na enem od pod-clročij, o katerih govori ta Sporazum, ki leže na sosednem področju, kakor tudi njihovi dohodki, ne bodo obremenjeni s taksami, davki ali drugimi dajatvami, večjimi od onih, ki bremenijo zemljišča in njihove dohodke, pripadajoče osebam s stalnim bivališčem na področju, kjer se ta zemljišča nahajajo. 42. Člen OLAJŠAVE ZA LASTNIKE IZKAZNIC ZA PREHOD KMETOVALCEV 1. Lastniki izkaznice za prehod kmetovalci/, k«k< r ¡u:li lastniki dovoljenja za prehod kmetovalcev, bodo imeli pravico nositi ali voziti s seboj iz enega na drugo področje, vzem dovoljenja se morata sporočiti ustreznim oblastem druge pogodbene Stranke. V primeru, da se enemu podjetju dovoljenje odvzame, so bo dovoljenje za izvrševanje te prevozne službe dalo drugemu podjetju in to v smislu procedure, kot pod členom 33. 35. Člen PREPOVED NOTRANJEGA PROMETA NA SOSEDNEM PODROČJU Podjetja, ki bodo pooblaščena za opravljanje avtobusne službe v smislu člena 33 med obema področjema v smislu tega Spora-zuma, ne ibodo mogla na sosednem področju opravljati notranjega prometa, t. j. prevoza potnikov iz enega kraja v drugi v istem področju. 36. člen ZAVAROVAtNJE Vozila, ki bodo opravljala avtobusni promet, morajo biti zavarovana proti riziku odgovornosti do tretjih oseb z zavarovalno polico, ki bo veljavna za vso progo. 37. člen LISTINE ZA MOTORNA VOZILA Moloma vozila, ki bodo vozila med obema področjema, o katerem govori Sporazum, morajo imeti »camet de passages en douone« ali tripiik. 3S. člen CARINSKE OLAJŠAVE ZA MOTORNA VOZILA Nadomestni deli, pnevmatike in orodje motornih vozil niso podvrženi plačevanju carinskih pristojbin pod pogojem, ela so vpisani- na listini d začasnem izvozu, o kateri govori 37, člen in da se vrnejo. Prav tako je oproše no plačila carinskih pristojbin gorivo, ki je v tanku neposredno povezanim z motorjem. ■39. člen POŠTNA SLUŽBA Pogodbeni Stranki bosta proučili možnost, da se suhozemske in pomorske proge, o katerih govori ta Sporazum, uporabijo za dnevno poštno službo. 40, člen VZPOSTAVITEV PRVIH PROG Mimo tega, kar določa 22. člen, boelo prve bistvene suhozemske in pomorske proge, kakor tudi odnosni pogoji poslovanja, določeni z izmenjavo pisem med predsedniki obeh delegacij, ki jim je poverjena sklenitev tega Sporazuma. Pristojne krajevne oblasti se bodo vzajemno ob-veščevalc o imenu podjetij in o začetku poslovanja vsake proge. Vsaka od pogodbenih Strank se cbvnzuie, da bo, v kefikor jo zadeva poelvzela vse potrebne ukropo, da bi druga pogodbena stranka v 30 dneh od podpisa tega Sporazuma mogla začeti s prometno službo, dogovorjena na temelju tega člena. Zgoraj omenjene proge bodo ostale dokler no bo mešana komisija, o kateri je govora v 62 členu, eloločila vseh suhozemskih in pomorskih prog, kakor je predvideno v 22. členu Pisma, o katerih se govori zgoraj, bodo izmenjali hkrati s podpisom tega Sporazuma in bodo tvorila njen sestavni del. C* im brez potrebnega izvoznega in uvoznega dovoljenja, prosto vsake carine, takse ali drugih davčnih bremen: a) vprežno, tovorno in pašno živino, kakor tudi potrebno krmo za čas zadržan'a iste na zemljiščih; b) poljedelsko, gozdarsko in drugo orodje, poljedelske stroje, prevozna sredstva z neobhodno potrebnimi pri-liklmami, kakor tudi gorivo v tanku, neposredno povezanim z motorjem, potrebnimi za opravljanje vseh poljedelskih del; c) vse kar je nujno potrebno za dobro in uspešno vzdrževanje zemljišča kakor na primer: naravna in umetna gnojila, semena, sadike, zaščitna sredstva, zdravila za živino, kole za vinograde, kletne naprave, sode, gradbeni material za vzdrževanje hiše in gospodarskih poslopij ¡n podobno; d) poljedelske in gozdne proizvode zemljišč in živinske proizvode vštevši zarod, kakor tudi embalažo in prevozna sredstva za omenjene proizvode. Prenos vina se bo moral izvršiti v teku meseca novembra vsakega leta in uvoženi proizvod mora biti proiz-voel istega leta. 2. Živina, vštevši zarod, mora biti ¡>rtpcli: kuncu paše. Morebiten pogin ali prisilno zadržanje živine zaradi bolez-i.i morata biti potrjena od pristojnega živinozdravnika. 3. Orodje, stroje, prevozna sredstva, neuporabljeno krmo in gorivo je treba po končanem delu prav tako prenesti na poelročje stalnega bivanja, 43. člen SEZONSKA PASA Živali vseh vrst, ki jih vodijo iz enega na drugo področje o katerem govori ta Sporazum na sezonsko pašo, bodo proste vsake vstopne in izstopne takse in vsake druge takse in davka, le da se vrnejo v roku šestih mesecev. Carinski organi bodo lahko zahtevali jamstvo, ela se bo živina vrnila na prejšnjo področje. Olajšave, o katerih govori prejšnji odstavek, bodo raztegnili tudi na zarod, kakor tudi na mlečne proizvode iz sezonske paše. Zarod in proizvodi ne bodo smeli presegati števila oziroma normalno proizvodene količine, upoštevajoč število in vrsto živine ter trajanje zadržanja zaradi paše na drugem področju. Proizvode predelave mleka je mogoče prenesti kasneje, toda ne več kot štiri tedne po vrnitvi živine. Pod istimi pogoji, kakor v prvem odstavku je mogoče prenesti tudi čebele z enega področja na drugo na sezonsko pašo. Novi roji in pridelani med bodo uživali olajšave in pogoje, ki so predvideni v drugem oel-stavku za zarod, odnosno za mlečne proizvode. Z namenom, da se omogoči ugotovitev istovetnosti živine, ki se .voeli na sezonsko pašo na drugo področje, bodo lahko pristojne oblasti obeli pogodbenih strank podvzeli potrebne ukrepe za morebitno uporabo posebnega znaka. 44. člen OLAJŠAVE ZA KMETIJSKE PROIZVAJALCE Kmetijski proizvajalci, ki imajo propustnico, o kateri govori člen 4. odstavek 1., bodo laliko izvozili vsakih 15 dni po enkrat iz področja stalnega bivališča na drugo področje, brez posebnih izvoznih ali uvoznih dovoljenj in oproščeni vsake carinske pristojbine, takse ali drugih dajatev svoje proizvode v količinah, kakor so navedene v priloženem seznamu blaga (priloga 9), do skupne vrednosti 7.500 lir, odnos no 3.750 dinarjev. Osebe, o katerih govori prejšnji odstavek bodo lahko uživale te olajšave tudi enkrat na teden, v tem primeru pa ne bo smela vrednost blaga presegati polovice vrednosti, ki je določena za Štirinajstdnevni izvoz. Na podlagi istih olajšav in do iste vrednosti bodo lahko osebe, o katerih govori odstavek 1. uvozile z drugega področja v področje stalnega bivališča ostalo blago, navedeno v zgoraj omenjenemu seznamu, vsekakor pa ne v trgovske namene. 45. člen OLAJŠAVE ZA DELAVCE IN NAMEŠČENCE Delavci in nameščenci stalno bivajoči na enem - izmed področij, o katerih govori Sporazum in ki so v rednem dek-vnem odnosu na drugem področju in dokler ta odnos traja, bodo lahko nesli s seboj, brez izvoznih dovoljenj,carine, taks in drugih dajatev prosto, iz področja, kjer stalno delajo na področje stalnega biva-šča eM-ko in osebno perilo, kakor tudi blago, v količinah, ki jih predvideva priloženi seznani (priloga 9), pod pogojem, ela jih rabi izključno v zasebne ali družinske namene in ne v trgovske namene, do skupne vrednosti 20 tisoč lir, odnosno 10 tisoč dinarjev na mesec. Osebe, o katerih govori prejšnji odstavek, bodo lahko uživale te olajšave tudi enkrat na štirinajst dni, v tem primeru jxi ne bo smela vrednost blaga presegati polovice vrednosti. ki je določena za mesečni uvoz. Osebam, o katerih govori ta člen, bo dovoljeno, da prenesejo celo ali preostali elel mezde v smislu pravil, ki bo predvidena v plačilnem Sporazumu, ki bo veljal med pogodbenima Strankama v času jircnosa mezde. 46. člen OLAJŠAVE ZA DRUGE OSEBE Lastniki tranzitnih listin, razen oseb, o katerih govori 45. ule.n in oseb, ki bi uživale olajšave, ki so predvidene v 44. členu, bodo laliko nesli s seboj na drugo področje skupno v enem mesecu, v smislu veljavnih pravil ne glede na število prehodov iz področja stalnega bivališča valuto od 2.100 do 12.000 lir, odnosno od 1.200 do 6.000 dinarjev. S-kup-no vsoto valute, ki jo boelo zgoraj omenjene osebe lahko nesle s seboj v enem mesecu, bo lahko mešana komisija, o kateri je govora v členu 62, zvišala. Sklepe, ki jih bo sprejela ta komisija na pivi soji, bodo lahko v bodoče spremenili, kakor bo položaj zahteval, Zgoraj omenjene osebe v smislu olaišav, Id jih predvideva prvi odstavek, bodo mr.gle ob po-vra tku nest i s seboj brez izvoznega dovoljenja, carine, trks in drugih dajatev, blago v količinah, ki so predvidene v priloženem spisku (priloga 9), le če jim to blago služi za osebno ali družinsko ujjorabo, vsekakor pa ne za prekupčevanje in to v skupni vrednosti, ki ne sme presegati vrednosti dovoljene valute. 47. člen CARINSKA KONTROLA Zaradi nadzorstva nad uživanjem olajšav, ki jih predvidevajo členi 44., 45. in 46., bodo carinski organi na podlagi tekočih cen ocenili vrechiost blaga, ki bo izvoženo ali uvoženo, in to vrednost zabeležili na za to določenem mestu v prepustnici. 48. člen SPLOŠNO PRAVILO ZA 44., 45.. in 48. ČLEN Višina vrednosti, do katere se bo moglo posluževati pravic 44., 45. jn 46. člena, je določena tako v lirah kakor v dinarjih, zalo da bi carinskim oblastem obeh pogodbenih slrank omogočili izvrševanje ustrezne kontrole na temelju notranjih cen, izraženih v lastni valuti. Hkrati pa ugotovitev obeh vrednosti, o kateri se govori v omenjenih členih, nima nobene zveze s tečajem obeli valut, niti se more iz te vzpo-reditve zaključiti, da gre za paritetni valuti. 49. člen OLAJŠAVE ZA ZDRAVNIKE. ŽIVINOZDRAVNIKE IN BABICE Zdravnikom, živinozdravnikom in babicam bo dovoljeno, da brez uvoznega in izvoznega dovoljenja in prosto carine in dmgili dajatev nesejo s seboj zdravniške instrumente in potrebni sanitarni material za izvrševanje njihovega poklica z obveznostjo, da po izvršenem delu prinesejo instrumente in neporabljeni material s seboj, na področje njihovega stalnega bivališča. 50. člen OLAJŠAVE ZA UVOZ IN IZVOZ ZDRAVIL Lastnikom listin veljavnih za prehod bo dovoljeno prinesti iz drugega področja 11a področje svojega stalnega bivanja carine prosto in brez drugih dajatev in taks: a) zdravila nabavljena na temelju zdravniškega ah veterinarskega recepta; b) zdravila, ki se morejo kupiti tudi brez zdravniškega recepta, kadar bo njihova oznaka zabeležena na ovoju in kadar jih bodo nesli za lastno uporabo, odnosno za potrebe kakega člana njihove družine, v normalnih količinah, ki jih vsebujejo posamezni-zavoji, ki so v prodaji m drobno. 51. člen DRUGE OLAJŠAVE Vsem lastnikom listin za prehod bo hkrati dovoljeno nositi s področja svojega bivališča brez uvoznega odnosno izvoznega dovoljenja in prosto carine ter vseh drugih dajalev ■tudi naslednje: a) živila in pijače za osebno j>olre-bo za dobo 24 ur; b) cvetje in vence za pogrebe. (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanji s 3. strani) 52. člen IZMENJAVA S AN 11ARN1II INFORMACIJ Pristojne krajevne sanitarne oblasti se bodo med sel>oj obveščale o primerih nalezljivih bolezni in tezj.h epidemij, do katerih bi prišlo na področij ill, ki jih obsega Sporazum. 53. člen VETERINARSKI IN 1TTOPATOLOŠKI UKREPI 1. Z.i živ no vpisano na listinah za prehod kmetovalcev, ki se prepelje na drugo področje na delo, ali pašo, se n.■ bo zahtevalo potrdilo ali druge sicer predpisane listine, v kolikor se Živina istega dne vrača na svoje področje. 2. Za živino, ki ostaja na drugem področju več kot en dan, je potrebno potrdilo, ki ga izda pristojni ži-vinozdravnik ,s katerim se potrjuje, da je vsaka žival zdrava in da v kraju, od koder živina prihaja ni bilo v -zadnjih dneh ugotovljena nobena nalezljiva bolezen, za katero je obvezna objava in ki se nanaša na isto vrsto živine. 3. Odredbe i/, prejšnjega odstavka se bodo analogno izvajale tudi gledo čebel, ki se vodijo na pašo. •1. Zivinozdravniška spričevala navedena v drugem in tretjem o Stavku bodo veljala deset dni. 5. Za kontrolo bodo pristojni ž.ivi-nozdravniki od časa do časa, vendar pa bodo najmanj vsakih trideset dni pregledovali vso živino, ki prihaja iz enega področja na drugo. Da bi se ti pregledi olajšali, se bodo lahko vršili tudi na prehodnih mestih. 6. Cc se v enem od področij pojavi nalezljiva bolezen živine bodo v času, ko traja nevarnost pred oku-ženjem, pristojne oblasti z drugega področja mogle omejiti ali prepovedati prehod živine na njihovo področje. oziroma prenos živalskih delov, izdelkov, surovin in predmetov, ki bi lahko prenesli nalezljivo bolezen. 7. Zivinozdravniške oblasti obeh področij se bodo stalno medseboj obveščale o pojavih nalezljivih bolezni v odnosnih področjih in o živino-zdravniških ukrepih, omejitvah in prepovedih, ki so jih podvzele za njihovo preprečitev, kakor tudi o ukinitvi teh ukrepov. S. V izrednih primerih si pristojne oblasti obeh pogodbenih strank pridržujejo pravico, da podvzamejo posebne veterinarske in litcpatološke ukrepe, Socialno zavarovanja 54. člen SKLEPANJE POSEBNIH DOGOVOROV Spričo dejstva, da sta pogodbeni Straitki priznali potrebo, da se rešijo vprašanja dajatev, ki izhajajo iz socialnega zavarovanja, osebam, ki so stalni prebivalci na tciem od področij iz tega Sporazuma, a so v delovnem odnosu na drugem področju — bodo zainteresirane ustanove socialnega zavarovanja, ki poslujejo na cbeli področjih, začele v roku od največ 30 dni od podpisa tega Sporazuma z razgovori, da se sklenejo posebni dogovori, ki bodo postali veljavni po odobritvi pristojnih organov obeh pogodbenili Strank. 55. člen OLAJŠAVE Dogovori iz 54. člena moraio omogočiti tako zavarovancem, kakor tudi njihovem družinskim članom, ki jim lo zavarovanje daje na področju stalnega bivr.cija pravic:» na bolniško, ambulantno in hišno zdravljenje, vštevši nakup zdravil i:i elrug'h terapevtskih sredstev, kakor tuli povračilo v denarju, a za račun prisojnih ustanov drugega področja, ki - i obv< zane nuditi te usluge. 56. člen OBRAČUN \1ED ZA IX ETER ESIR \N.IMI USTANOVAMI Dogovori iz 54. člena morajo urediti tu li način povračil ■ v. ki jih b lo u-1 ulove ci. p : hoi".', n »-sil:' na račun drugega p- .Iročja. OSKRBOVANJE Z VODO MILJ S K EGA VODOVODA 57. člen VZAJEMNE OBVEZNOSTI Občina Mil;e, ki ie p -.1 italijansko upravo :i !•:: upr < ■ v ■ : ' n 'ña.-. napravami, iz katerih se oskrbuje z sodo področje, ki je po Spomenici o soglasju prišlo pod jugoslovansko civilno upravo, bo vzdrževala te naprave v dobrem stanju in dobavljala temu področju one količine vode, ki jih je v picU-klosti običajno dnwlja-la v posameznih letnih časih. Okrajni ljueLki oc.iior k per bo s svoje strani zagotovil pravilno vzdrževanje m delovanje vodovodnega s:-slelna, ki se nahaja n.: p »dročju .)•: i jug ,.;¡:»Vl\sk » upi:. , i / ji .1:1: l!".lll, ci.i se z.iji.nči oskrbovanje z vodo v količinah, ki so se dobavljale prej tistemu delu po.bočja občine Milje, ki je g'., de , V. i \ an,:i z v. .: • o.Iv '. en od omenjenega sistema. V kolikor bi se ratqpoioáüjive količine vode zmanjšale zaradi naravn h vzrokov, bodo količine vode, ki se bo dobavljala potioša k :n, sorazmerno zmanjšane za obe p i.hočji. Morebitne .uliti vi- po dodatn dobavi vode bodo predlo/.ne mešani komisiji, ki jo u-'ianavlja ta Sp razum, v kolikor bi bile postavljale pred sklenitvi;:) ele govora iz SO. člena. 5,S. člen CENA Ceno, ki jo bo okrajni lju bki .'.1-bor Koper plačal za vodo, ki ;•> dobiva od milj.-ike občine, bo določila mešana komisija, katere člani bodo imenovani čimprej od obeli vlad. 59. člen PREPOVED Škodljivih sprememb Okraj Koper in občina Milje sta dov.na. d t mimo obojestranskega sporazuma, ničesar nc menjata na napravah vodovodnega sistema, o ka-terem se govori, v kolikor bi to moglo negativno vplivati na stalno i:i redno oskrbovanje z vodo z druge strani. 60 člen POSEBNI DOGOVOR Pogodbeni Stranki soglašata, da se v reku 30 'bn po podpisu tega Sporazuma začnejo, po mešani komisiji i z 53. Cena, r.ii;>vi»;i i--.- ar!i sk.e-nitve posebnega dogovora, s katerim so bodo na temelju gornjih členov določile odnosno odgovornosti in ugotovili odnosni dolgovi in krediti, k:ikor tudi način bodočih obračunov in plačevanj. 61. člen ZAČASNI REZI M V pričakovanju sklenitve dogovora, o katerem se govori v 60. členu, bosta okraj Koper in občina Milje stopila v neposredni stik zaradi zagotovitve redne in stalne dobave vode, kakor tudi poslovanja na vodovodnih mrežah na odno-ciih podio-čjiiih. SPLOŠNA DOLOČILA 62. člen STALNA MEŠANA KOMISIJA Z namenom, da se zajamči pravilno uveljavljcnje tega Sporazuma, se ustanavlja stalna mešana komisija. Komisii.o bo sestavljalo 6 članov in vsaka pogodbena Stranka bo imenovala 3 člane. Imena članov bodo čimprej javljena po diplomatski poti. da bi se omogočilo, da bi prvi sestanek komisije bil v roku 30 dni p»o podpisu tega Sporazuma. Po isti poti se bo obvestilo o morebiimh spremembah članov komisije. Komisja se bo lahko posiužila sodelovanja strokovnjakov'. Poslovnik kemisije, kakor tudi način sklicevanja naslednjih sestankov, se l:o določil na prvem sestanku. Komisija se bo sestajala izmenično v Ljubljan' in v Vidmu. Komisija bo imela nalogo reš. vati vprašanja, ki bi morda nastala glede tomJačena in uveljavljena tega Sporazuma, in da vrši vse ostale naloge, ki so ji poverj'ne 'P° določbah Sporazuma s -mega. Komisija bo prav tako reševala vprašanja, glede katerih ne bi j}:1*šlo do sporazuma med pristojnimi krajevnimi oblastmi. Odločbe mešane kom' i'/.' se bodo sprejemrlo se.rla-no in iih b .\i'm jeziku, katerih besedili .-..i <..jc pCTfio veljavni. \ Vidmu, ¿u. avgusta 1955. Za vlado FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JLCOSLAV1JE: /ug. Miloš Bučar, 1. r. Za vlado REPUBLIKE ITALIJE: Ur. Mario Capon, i. r. Seznam oUcm na poiiiuo Trsta in seznam prehodov PRILOGA A Seznam občin na podiočju Trsta, v katiuih se izvajajo določia jugo-SiOvan-i,o - italijanskega sporazuma podpisanega v1 Vidmu 20. avgusta 195 o: 1. občina Trst 2. občina Milje 3. občina Dolina 4. občina Repentabor 5. občina Zgonik 6. občina Devici-Nibrcžiina. PRILOGA B Seznam občin ia deu občin na sosednjih podre i jih, ki mejijo s področjem Trsta, v katci h se izvajajo določila jugoslov.insko-ualijanskega sporazuma podpisanega v Vithiiu 20. avgusta 1955. OKRAJ KOPER 1. občina Koper 2. občina Koper-okolica 3. občina Izola 4. občina Piran 5. občina Portorož 6. občina Škofije 7. občina Dekani S. občina Šmarje 9. občina Marezige (samo katastrska občina Marezige in vas Labor v katastrski občini Truške). OKRAJ BUJE 1. občina Umag 2. občina Brtonigla, namreč katastrski cbčini Brtonigla ici Nova vas 3. občina Novigrad 4. občina Buje (samo katastrska občina Buje, katastrska občina Nova vas, katastrska občina Tri-van, katastrska občina Kastel in katastrska občina Karšet). 5. občina Momjan (samo katastrska občina Momjan in katastrska občina Merišče). OKRAJ SEŽANA 1. občina Komen 2. občina Štanjel 3. občina Dulovlje 4. občina Sežana 5. občina Divača 6. cbčina Hrpelje 7. občina Cmi kal 8. občina Senožeče (samo katastrske občine Senožeče, Dolenja vas, Gabrče, Potoče in Se.nedo-le). 9. občina Materija (samo katastrske občine Brezovica, Grad -šče, Ilotična, Markovščina, Materija, Slivje in Artviže). 10. občina Vreme (samo katastrske občine Barka, Famlje, Gornje Vreme, Mislice, Podgrad, Škofije, Vareje, Vatovlje, Vremski Britof, Favlje). 11. cbčina Podgorje, (samo katastrske občine Cmetfče, Podgorje, Poclpeč in Zazid). 12. cbčuia Gračišče (samo kata-str.-ki občini Kobcd in Sv. Anton). OKRAJ NOVA GORICA 1. občina Kostanjevica. PRILOGA S PREHODI PRVE KATEGORIJE: 1. Ferne'iči (cestni blok) 2. Pesi k-Kozina (cestni blok) 3. Škofije (cestni blok) 4. Opč ne-Sežana postaja (železniški blok) 5. Drag.i-postaja (železniški blok). STALNI PREHODI DRUGE KATEGORIJE 1. M ivhmje-Gor;an--ko (cestni blok) 2. Pre&n'k pri K< :nnu Gorjan-sko - Šempolaj (e.Mni blok) 3. Voglje (cestni bloki 4. Repenlalx>r (cestni blok) 5. Gropada (ccs'mi bi k) 6. L.pica (cestni blok) 7. Draga (cestni blok) S. S \ i: 1» (cestni blok) 9. Pribentk (cestni blok) 10. Pri benek—O. p (cestni blok) 11. Sv. Barbara—Kašteljer (cestni Dlok) [1. / -...niji Cere;—Cercj (cestni blok) 13. Campore (cestni blok) 14. Sv. Jernej—Lazaret (cestni blok). SEZONSKI PREHODI DRUGE KA TEGORIJ F. 1. Gročane ^cestni blok) 2. Oreh—Plavje (cestni blok) 3. Botač (cestni blok). SEZNAM JESTVIN (petnajstdm vni) 1. zelenjava 10kg; 2. stročnice 2 kg; 3. ječmen 3 kg; 4. ajda 3 kg; 5. sveže meso 1 kg; (i. suh:»mesni zxlel-ki 1 kg; 7. rib,- 1 kg; S. sir 2 kg; 9. riž 2 kg; 10. testenine 2 kg: 11. oranže in limone S kg: 12. mleko 2 litra; 13. kislo mleko 2 litra; 14. vino 2 litra; 15. olje 2 litra: 16. perutnina 2: 17. jajea 12: IS. dračje in mahovi-na; 19. cvetje in okrasno zelenje; 20. obrtniški izdelki: 21 gospodinjske p >-trebščine; 22. poljedelske potrebščine: 23. galanterijsko blago in osebne potrebščine. izmenjava pisem za raztegniiev sporazuma do Trbiža Gospod dr. MARIO CAPON, predsednik rUiliifmsko delegacije. VIDEM Gospo .1 predsedn i k! Čast mi je sporočiti Vam. da jugoslovanska vlada soglaša z že doseženim sporazumom in da se določbe sporazuma, ki smo ga podpisali v Vidmu v zvezi s 7. členom spomenice o soglasju hkrati raztegnejo in izvajajo v desctkilomctrskem pasu vzdolž italijtnsko-jugoslovanske meje, pasu, ki ga določa prvi člen sporazuma podpisanega v Vidmu dne 3. februarja 1949. Osebe, ki jih omenjata drugi m tretji člen videmskega sporazuma od februarja 1949, se bodo megle posluževati olajšav današnjega sporazuma, medtem ko bodo s L januarjem 1956 sedaj veljavne listine zamenjene z onimi, ki jih predvideva novi sporazum. Hkrati se potrjuje obveznost, da se olajša uporaba žične, k.:kor je predvideno v zadnjem odstavku četrtega člena videmskega sporazuma od 3. februrja 1949. Vse druge prilagoditve, ki bi v zvezi s posebnimi krajevnimi razmerami moJ.de postati nulie zviradi raztegni tve današnjega sporazuma, bo določiJa mešana komisija, o kateri je govora v 62. členu sporazuma samega. V pričakovanju, da v smislu 22. člena današnjega sporazuma nnšana komisija do. .ii d..sončni program prevoza in načina prevoza med ob-ine.nimi p.\h.... , . .no sporazumni, d.i imata «•!>.• pogodbeni Stranki pravico, d;i midtean v pogojih reci-;. . J... -iti v. pi ..avita bi.-vtveno av tomobilsko siu/bo, o kateri govori priloga A, Premi : o.-eb in prev o/.ir h sredstev se bo vršil skozi prihode', označene v Prilogi B. Pro-:m Vas, da o,i vljudni» potrdite, eli ste z. gu.njim sporazumni. Prt ¡mite, go .1 pri J.. .In.k. izraze mojega globi l.eg.i ?.po>to\\inj.i. ing. Mi!, i Bučar, 1. Viel m. 20. S. 1955. Gospod 1:;4 Miloš Bučar preelve chlik jugoslov anske delegacije Videm Gospod predsednik! Čast uri je, potrditi Vam prejem N aši. ga pisma z današn;liii daluni: ni in skeleče vsebine: od Čast mi je... do...,z gornjim sporazumni . Čast mi je potrdit' V.im, da mo;a vlada z gornjim soglaša. Prejmite, go;po.l prid--, dnik. izraze mojega g! bokega spoštovanja. dr. Mario Capon, 1. r. OBMEJNI PREHODI V DESETK11 OMETRSKEM PASU DO TRBIŽA STALNI PREHODI . I. KATEGORIJE L Rateče (Fužine) cestni blok, 2. Preelil cestni blok, 3. Iv bič cestni blok, 4. Rdeča hiša cestni blok. STALNI PREHODI II. KATEGORIJE L Log pod Mangartom podvozni blok, 2. Uči ja cestni* blok, 3. Most na Nadiži cestni blok, 4. Livek cestni blok. 5. Pod Klanec cestni blok, 6. Mišček cestni lx>!k. 7. Golo Brdo cestni blok, S. Škrlievo cestni blok. 9. Nel»lo cestni blok. 10. Medana cestni t»lok, 11. V ¡polže cestni blok. 12. ValerišV cestni blok. 13. Steverjan—IIuiii cesin' blok, 14. Pod Sabotin cestni blok, 15. Solkan cestni blok, 16. .Šempeter (Gorica) cestni blok, 17. Vrtojba cestni blok. IS. Miren cestni blok, 19. Lokvica (Devetaki) cestni blok, 20. Opatje srlo cestni blok, 21. Klariči (Jamlje) cestni blok. SEZONSKI PREHODI II. KATEGORIJE 1 Stunni cestn'' blok, 2. Robcdišče cestni blok, 3. Javšek cestni blok, 4. Šolarji ccslni blok. 5. Kolov Ta t cestni blok. Postousk izdajanja dovolleni o malem obmejnem prometu 1- VLAGANJE PRO"EN.J a) Prošnje za prooustni^e lahko vlagajo vse stranke, ki izpolnjujejo pogoje Videmskega sporazuma, razen za izredne primere iz člena 15. b) Eormularje za prošnje lahko dvignejo interesenti na postajah Ljudske milice ali nri vratarju na uradu za obmejno službo v Kopru. c) Prošnie je treba čitljivo izpolniti ter odgovoriti na vsa vorašan ja. d) Tako izpolnjene prošnje bodo sprejemale postaje Ljudsiee "^¡'•e. ki jih bodo poklale ob-meinemu uradu v rešitev. V^e vrste dovolilnic in pro-nustnic bodo no rešit\'i in vi-diranin vrnjene postajam L.iu-ske milice, kier jih bodo upravičenci dvigali. 2. PROPUSTICE ZA ŠTEVILO NEOMEJENIH PREHODOV, veljavne dobo ene1.-» leta, kakor predvideva 4. člen, to ka ?■ Videm-kega «Dorazuma. in ki pripadalo oferiem. sprevodnikom, bolničarjem in zdravnikom, kakor tudi stalno zaooslenim delavcem in uslužbencem 'n tn ednem področju, bodo začeli izdajati v nekai dneh. Postooek \laa,an'a prošenj /a te propustni«; 'e i ti kot /nora i. >e da bo treba nri-lo/iti k nrošnli ie dve fotografiji veMkocti 3vi r"» Zr^^krat so formularji take pronusi niče isti kakor so prošnje za ostale propustnice. 3. V roku nekaj dni bodo začeli izdajati tudi izredne propustnice na osnovi 15. člena Videmskega sporazuma za nujne primere, kot so smrt, težke bolezni, ki so nevarne za življenje, na omovi sodnih pozivov in v primerili dedno-pravnih obravnav. Za te ne ho treba vlanati nrošeni. temvei bo pristojni obmejni urad i/dalal propustnice na osnovi tele-ramov in uradnih pozivov. Te nronustnice bo izdajal urad za o^memo službo in v i'iemno nujnih nrimerih tudi obrne In i uradi na mednarodnih prehodih. Izročene prve propustnice V torek so bile na obmejnem bloku na škofijah izročene italijin-skim oblastem pr.-e v dirane nrn-pustoke za pr-. hod v jugoslovanski pas Izročenih je '»i!» im'ih 100 nr,>-puslnic, ki so jih itilija;i-:. .■:■•':>..■:i ' • ' . ■ ¡¡ i; ¿• *' '•. V, f. <•«,>■:,<..., T , \V , , . ■ -X f , - S-.-. ^ ;í'" v«- - - - - Slovenska prisega iz t ^ '"' f' leta 1792 . , , . " . . '...... (okolica Trsta) Iz spominov slovenskega pomorščaka (4) = FRANCE BEVK: ■ '.: ■ - i-i'ffife' ' ' ' Večkrat slišimo, kako se naši ¡kmetje razgovatrjajo o napredku v gospodarstvu. Mnogi med njimi pripovedujejo o svojih uspehih v borbi za povečanje pridelkov in pri uničevanju škodljivcev. O teh vprašanjih razpravljajo upravni odbori kmetijskih zadrug, okrajnih zadružnih zvez in celo .republiški in zvezni organi za kmetijstvo. Vse spodbuja ena sama želja: kako pomagati kmetijstvu, da bi hitreje napredovalo, Vedno več imamo ljudi, ki skušajo izvabiti iz zemlje »čimveč pridelkov. Tem nasproti pa imamo posameznike, ki se še ne morejo otresti tradicionalnega prepričanja, da je v prejšnjih časih vse tako lepo raslo in obrodilo. Ne bi verjeli, vendar so med zadnjimi celo taki, ki še verjamejo, da luna vpliva na kulture. S svojimi različnimi obrazi šem gospodarstvu, smo že uredili enako velik nasad na drugem kraju Do sedaj sta nam glavni dohodek prinašala prav ta dva breskvova nasada. V novem nasadu bo okrog 2000 dreves enotne sorte »Triumph«, ali »Admiral Devey« kot jo tudi imenujejo. Za to sorto smo se odločili z obiranjem«, Nov nas'ad je zraven vasi. Spomladi so v dobro pripravljeno zemljišče nasadili v primerni razdalji peške divjih breskev, ki so večinoma vse vzklile. Na posebnem mestu so peške nasadili zelo na gosto. Te bodo presadili na tista prazna mesta, kjer peške niso vzklile, da ne bo v nasadu praznih mest. Ob našem obisku sta dva izkušena sadjarja, 67-letni invalid na desno nogo Ivan Piščanc in Ivan Ličen cepila divjake. Ličen se ukvarja s sadjarstvom že od leta 1912, Pišča- Breskve .cepita mlajsni, prvim krajcem, polno luno in zadnjim krajcem, narekuje kdaj je ugoden čas za saditev krompirja, rezanje cepičev, setev žita iin podobno. No, mi smo obiskali pridne člane DKZ v Braniku, ki pustijo na miru iuno z vsemi celimi in polovičnimi obrazi in skušajo, kako bi pridelali čimveč pridelkov. i CE BI JIH IMELI VSAK DAN EN VAGON . . . Oe se pelješ z avtobusom ali vlakom iz Štanjela proti Gorici, vidiš v dolini ob hudourniku Brani-ci velik breskov nasad- Ta nasad je lep pozimi, ko ima poškopljen lepo bledomodro barvo, je lep v zgodnji pomladi, ko obleče rožno-rde-či plašč, še lepši pa v avgustu, ko se veje šibijo pod težo debelih sadov. Zadružniki so nam povedali, da posamezno drevo da do 60 kg breskev. Dobili so sadove, ki so trije tehtali en kilogram. N»s'ad, ki meri 2.8 ha in še enega manjšega, ¿o zadružniki uredili leta 1949—1950. Prve breskve so obirali že leta 1952, leto kasneje so jih obrali že tri vagone, lani dva in pol, letos pa spet okrog tri vagone. Pomladanska slana in kasneje toča sta jim letos pobrali za dober vagon pridelka. Lani so za breskve dobili 1,150.000 din, letos pa 1,800.000 din. Ce bi na isti površini vsejali pšenico, bi ob letošnji dobri letini pridelali 105 stotov zrnja in zanjo prejeli le 367.000 din. Zanimalo nas je, kam in kako so prodali tako množino breskev Predsednik zadruge, tovariš Jo°an nam je na to vprašanje odgovoril: »Ce bi jih imeli vsak dan en vagon, bi jih lahko oddali, tako povprašujejo po naših breskvah. Glavni odku.povalec je podjetje »Flores« v Šempetru, nekaj pa vzame tudi »Zadružnik« v Sežani. Skoro vse naše breskve izvozijo v Nemčijo, Avstrijo in druge severne države. Po tiašem računu bosta ta dva nasada rodila še tri do štiri leta, nakar bomo znova preorali vs'o površino im tam pridelovali druge kulture. Da ne bodo nastale motnje v na- nec pa celo od leta 1900. Ko smo vprašali, kdaj bodo trgali prve breskve, sta odgovorila: »Cez dve leti pridite, pa boste laliko slikali mlade breskve s sadjem.« Da se nasad ne bi preveč zarasel s plevelom, so med vrste nasadili krompir, v vrste same pa kr-molno peso. Kaže, da bodo pridelali neikaj vagonov krompirja in pese. NOVI VINOGRADI Leta 1952 so začeli z urejevanjem novih večjih vinogradov. Prvo grozdje bodo že letos' trgali. V nekaj letih jim bodo novi vinogradi začeli dajati polne pridelke. Računajo, da bodo samo novi vinogradi dali nad 500 lil vina. Glavni panogi gospodarstva sta sadjarstvo ni vinogradništvo. Mislimo tudi na razširitev živinoreje. Zadnja jim je potrebna tudi zaradi hlevskega gnoja, ki ga bodo potrebovali večje količine. Ko bo z razvojem rešeno prehrambeno vprašanje, bodo zadružniki ustalili svoje gospodarstvo na vinogradništvu, sadjarstvu in živinoreji. Tc tri gospodarske panoge jim bodo dona-šale največ dohodkov. BRANIK, DOBER KRAJ ZA SADJEREJO V Braniku so imeli pred prvo svetovno vojno dve drevesnici. Obstajalo je društvo, ki je skrbelo za obe drevesnici. Društvo je dobivalo denarno pomoč ob deželne vlade, da je laže vzgajalo dobre sadike, ki jih je potem razpošiljalo po vsej Primorski in celo v Istro. Med po-speševatelji sadjarstva je bil posebno delaven mesar Mate Ličen. Po njegovi zaslugi in po zaslugi nekaterih drugih naprednih kmetov je danes v Braniku veliko več sadnega drevja kot v drugih okoliških vas'eh. Moramo še pripomniti, da ima Branik zelo ugodno lego za sa-djerejo. V vasi imajo danes dva traktorja, kar veliko pripomore pri obdelovanju zemlje. Lahko zapišemo, da vas postopoma dviga gospodarstvo. KDZ pa polaga trdne temelje naprednemu in boljšemu gospodarjenju. Dvajset družin, ki sestavljajo zadrugo odločno orje ledino, čeprav zadene včasih plug napredka na velike skale. Dvakrat v tridesetih letih je tod divjala vojna vihra z vso uničujočo s'ilo. Iz prve svetovne vojne sta tu dve pokopališči z nizkimi cementnimi križci. Na kovinskih deščicah so zbledela imena tistih, ki so tam pokopani, ni pa zbledel spomin na tiste, ki so jih pognali v mesnico na soško fronto. Pred zadružnim domom stoji spomenik padlim borcem. Ti so šli v borbo zato, da osvobodijo ta košček ob- morske zemlje, da ne bo več po zorišče novih vojnih spopadov. Invalid Piščanc je dejal: »Tudi ime moje hčerke je vklesano na spomeniku, Obiskovala je drugi letnik univerze. Moj brat je trpel v taborišču Dachau kot tisoči drugih z njim. Kaj hočemo, tako je bilo,« je vzdihnil. Ob pomoči dveh palic je odšantal po cesti. Debel sveženj cepičev mu je gledal izza pasa. Tisti majčkeni brstiči, ki jih bo vcepil na divjake, bodo kmalu pognali mladike. Tako klije novo življenje v kraju, kjer je po vojni ostal le kup ruševin. P. A. Takoj po prvi svetovni vojni je ravno, bili pa so kratki in soraz- bila novo ustvarjena Jugoslavija v menno iširoki. Zato so imeli mali težki stiski glede prehrane. Poseb- gaz, kar je omogočilo plovbo v plit- no pasivne pokrajine so prva povoj- vih vodah. Za plovbo po rekah so na leta trdo občutile lakoto. Med bili šalani zelo pripravni. Na mor- /temi je bila tudi Črna gora, ki je ju pa, kadar je bilo nemirno ali na dalje čez 10 let. če mu bo Alah glede žitaric najbolj odvisna od razburkano, se niso prav obnesli in ohranil zdravje, v- Meko na božjo pot vseh mohamedancev. Pravil je, uvoza. I-Irana za Črno goro je pri- so poskakovali kot prazna škatla, hajala z ladjami, ki jih je pošiljal Vendar je prevoz s šalani kaj do- Skadar s Taraboiem Mednarodni Rdeči Križ v Boko Ko-trsko. V notranjost dežele so hrano prevažali največ s konjsko vprego ali pa tovorili na oslih. Kamionov je bilo tedaj še zelo malo in še ti so se vedno kvarili, ker so imeli za s'eboj napore svetovne vojne. Za bro pomagal pri rešitvi črnogorskega prehrambenega vprašanja, saj se je na vs'ak šalan lahko naložilo po 15 vagonov blaga. Vodno pol od Boke Kotorske v V nedeljo 21. avgusta je bil storjen prvi korak, da se občudovalce naravnih lepot seznani s pozabljenim in neprecenljivim gorskim biserom — Križno jamo, ki leži na vznožju Križne gore nad Loško dolino. Na iniciativo Turističnega društva Loška dolina je bil slavnostno odprt vhod v jamo, Slovesnosti se je udeležilo precejšnje število predstavnikov ljudske oblasti, med njimi ljudski poslanec Janez Hribar in predsednik okraja Ljubljana dr. Marijan Dermastja. Govorniki so velikemu številu udeležencev orisali zgodovino raziskovanja jame in njen pomen, ki ga bo imela v bodočnosti za razvoj turizma na Notranjskem. Po končani slovesnosti je bila notranjost jame odprta za obiiJk. Turistično društvo Loška dolina je jamo oskrbelo z električno razsvetljavo in za silo uredilo poti, da je obiskovalcem brez posebnih ovir možen dostop do jezera. Občudovanja presenečenih obiskovalcev ni bilo ne konca ne kraja. Številni vodniki, ki so jih spremljali s karbidovkami, so imeli polno dela z odgovori na razna vprašanja. Jama skriva toliko lepot, da jih ni mogoče popisati Dolga je Več . kilometrov in pelje po čudovitih prehodih in stropi čarobne dvorane do prvega jezera. Tu s'e pravljični svet pravzaprav šele začne. Pravi zaklad kapnikov Te skromne vrstice posvečam telegrafistom ki sede nekje na telegrafski. liniji med Ljubljano in Izolo. Ne želim, da bi se jim povesil nos, razen morda v učenje, da si pridobijo tisto znanje, ki je vendarle še potrebno razen ¡tipkanja na printer. Od marca do maja letos sem poslal v Ljubljano 10 brzojavk, 6 sem jih pa prejel iz Ljubljane. In niii ena sama od teh šestnajstih ni prišla do naslovnika taka, kot je bila oddana. Naneslo je tako, da sem nekajkrat poslal telegram v francoščini. Ker pa je telegrafski taster to izpremi-njal o jezik Baskov iz Pirenejev, sem potem brzojavil v slovenščini, tudi la je bila spakedrana. Zatem v italijanščini, češ, mogoče je tele-grafistka Italijanka in se Se uči slovenščine; — pa tudi to ni pomagalo. Zadnji poizkus je bila nemščina in spet ni uspelo. Ne morem torej ugotoviti, odkod se je to bitje zase, jalo v Istro in v katerem jeziku bo razumelo besedilo. Radoveden sem, kaj prihaja v Nemčijo, Švico, Avstrijo..,. ko turisti, brzojavljajo in kaj je že vse. tja prišlo. Začelo je takole: »Bien arrioè salutations«-, ■—• v Ljubljano pa je prispelo: »Bin arpive salo steiien«. Ena beseda več, kar je končno vseeno, ker je do 10 besed itak ista tarifna postavka. Človek pa, ki je prejel brzojavko, se je ustrašil: če je »bin« in »station« lahko nemško, kaj pa je potem drugo? »Kaj se je zgodilo, za tristotisoč hudičev, temu nesrečnežu?« Ko sva v pismih razjasnita nesporazum, sva se smejala dva — pa ne dolgo. Povabil sem prijatelja, bilo je nekega petka (prepozno za pismo), na pride k meni v soboto: »Če le moreš, pridi v soboto čakam. Koper.« Prišlo je v Ljubljano takole: »Če ne moreš, pridi sobo čakam Koper.« Če ne more priti, naj torej pride, ker čakam na prosto sobo o Kopru. Razumljivo! Prihodnjič dobim brzojavko: »Če je mogoče pridem v soboto«. Tuhtam: »V« se mu je pa. ■zdel potreben, da se soboto spet ne izpremeni v sobo. Da bi pa prijatelj naenkrat ne znal več slovenski, nisem mogel verjeti, ker »če je mogoče pride,« se pravi prositi za dovoljenje, da lahko pride. Moral bi napisali: »Če ho mogoče, pridem,« ker pa je malo verjetno, da bi se »bo« izpremenil v »je«, sem domneval napako v besedi »pridem«. Vprei/tm torej pošto, ali ni mogoče prav iaJooie: »Čo je mogoče, pridiP« »Ne,* je roM* po- je še nedostopen, ker vsa jama še dobibev za razvoj, našega turizma zdaleč ni raziskana. Tu so delali pisec teh vrstic je prepričan, da razni raziskovalci. Prvi so bili bo imela številne obiskovalce s Nemci. Tu je delal pokojni Alfred Primorskega in drugih krajev Slo- Serko, profesor Prezelj in drugi venije in Jugoslavije. Obisk jame Jama ima 22 jezerc in utegne ta- lghko združijo prijetom izletom Ikrat, ko bo vse urejeno inbovsve- v naravo in jim prav gotovo ne bc prevažanje vse prepočasno, pomoč je priskočila mornarica. Malo čudno se sliši: mornarica pa v Črno goro? Da. bila je za to vodna pot: Jadransko morje, reka Bojana in Skadrsko jezero. Mornarica je dala na razpolago dva manjša vlačilca, ki sta vlekla za seboj vsak po dva »šalana«. Šalani so bili neka vrsJta manjših maon (plovni objekti brez lastnega pogona). Citalec, ki ni imel še priložnosti videti kaj takega na tu osvojila popularnost, delati res- v ----"" morju, si to lahko predstavlja kot no konkurenco Postojnski jami žal- Spoznali bodo lepote ožje do- kamion (vlačilec), ki ima zadaj pri-Po tiditvah nekaterih raziskoval- kovine. To je tudi želja priredite- pet; dve prikolici (šalani). Salane cev je Križna jama lepša od Po- ^ odkritja notranjskega bisera }e gradiia avstro-ogrska vojska za stojnske. Tega mnenja so tudi an- — Križne jame. ALBIN HUMAR prevoz konj in živine, Dno je bilo gleški raziskovalci, ki so jamo le- __^^^ tos raziskovali. Jama do prvega je- IP3^ 0 E 0 tT"**^ H W D zera ni bogata .s kapniki. Vodniki so vedeli povedati, da so veliko kapnikov odnesli že pred prvo svetovno vojno drugam. Znano je, da je v Križni jami živel jamski medved, baje kakih 20 metrov od vhoda, kjer zavije na desno rov, ki no- si ime »medvedja jama.« Trije okc> W fanni bobrov nekaj več. stnjaki tega medveda se nahajajo r ' na Dunaju, v naravoslovnem muzeju, kamor so jih spravili raziskovalci. potrebno in lačno ljudstvo je bilo Prvi del P° Jadranskem morju med to prevažanje vse prepočasno. V RAFO PERHAUC Lani smo v 49. številki našega li- stvo organizatorjev farme. Svojega sta v krajšem članku poročali o na- oskrbnika poznajo, da vzamejo hra-meravanem poskusu gojenja bobrov no naravnost iz njegove roke. na Ružani. Danes lahko povemo o Kraj sam je po mnenju strokovnjakov zelo ugoden, ker ima milo Na nekdanjem produ reke Riža- P<*^je, vedno tekočo in čisto vo- nemški ne, H ga je v zadnjih dvajsetih le- do; ^a mestu Je ?ovolJ Prostora za j.e ilovnato, gornj' sloji so potih zaraslo gosto grmovje, so letos pndelovanje potrebne zdrave za trUi z nanešenim peskom, ki aa , . „ , .. . . . prehrano bobrov. Bobn so namreč Nedvomno bo Krizna jama ime- v juniju zaceli s poskusnim goje- vegeterijanci-rastlinojedci. Zime v «la velik pomen za razvoj turizma njem bobrov. Na produ so skopah t • dolfai skoro ne ¿oznaj0; zat0 bo. v tem delu Slovenije, Notranjska strok jarak za tekočo vodo, zgradili ^ ^ ^ v ^^ J5asu vedno bo pridobila na slovesu glede pri- dolgo cementno ploščo s stopnicami dovoli ™Wiwi> Odl-rhnil- n-,™ i» rodnih lepot, kar tudi zasluži iala to ploš6o postavili šest podol- =al dTZbUotbri^ It Morda bo Križna jama dočakala govatih /močne žične" mre- ^gL t mSn^ok STane- sti, ki svoj denar pošteno zaslužilo. Oni nimajo nobenega cenika. Vsak, ki ga je obril ali ostrigel, mu da toliko kolikor se mu zdi in ikolikor zmore. Ce pride berač, mu bo ustregel za najmanjši denar ali pa celo zastonj, zato bo pa od bogatejšega prejel kaj več, Tor.eu brivec ne postavlja cene in ker mu vsakdo da kolikor se mu zdi njegovo delo vredno, smo vsi prepričani, da je to pošteno zaslužen denar«. »Dule, potemtakem gredo lahko samo brivci v Meko?« — »Ne. tudi mi gremo ali pred odhodom gremo k brivcu in zamenjamo naš denar za njegov. Tako pridemo do res pošteno zasluženega denarja in naša pot je bolj uspešna. Brivec pa pravi: moj denar sem pošteno zaslužil. Ce dobim v zamemjavo nepošteno zaslužen denar, postane pri meni pošteno zaslužen, ker jaz ne dobim niti groša več, kot sem ga dal. In .tako ga lahko mirne duše zamenjam zopet drugemu romarju, ki gre v Meko.« Volk sit in koza cela. Zanimiv je bil v Albaniji tedanji denarni promet. Po ponesrečenem poizkusu da bi pred prvo svetovno ■prinaša v Bojano Črni Drim. Ves vojno ustoličili princa Vida, je po ta pesek, ki s'e počasi^ vali proti' vojni postala Albanija samostojna Boko Kotorsko in izlivom reke Bojane v morie. Dolg je približno 60 milj. Zaradi slabe plovne sposobnosti šalanov smo bili prisiljeni pluti le ob mirnem ali ne mnogo razburkanim morju. Drugi del vožnje je bila plovba po Bojani od ustja reke do Skadarskega jezera. Bojana je dolga 35 km in priteče iz Skadarskeaa jezera. Tretji del vožnje je Skadersko jezero. Pot na iezeru je bila dolga 30 do 50 km. kar je bilo odvisno od cilja: Virpa-zar, Rijeka-Crnojeviča ali Plavni-ca. Zadnia je pristanišče za Pod-gorico, današnji Titosrad. Ce izvzamemo plovbo po Jadranskem morju, kjer smo vedno izbirali odgovarjajoče dobro vreme, je bil najtežji del poti po Bojani. Višinska razlika med Skadarskim ■jezerom in morjem znaša okoli 12 m. Ce bi bila ta razlika na celem toku Bojane enakomerno razdeljena. bi lahko šteli Bojano med re-1 pa Boiana na nekaterih mestih precej pada in tvori brzice. Dno dan, ko bo tudi po njeni notranjo- že. Kle&am so pridružili še šest T^^oTo* manjših m nizkih lesenih zabojev ° .3e obitih z nepremočljivo lepenko. V sti. stekel vlak in bo v njeni nepo- manjšib in „¿^ ,lesenill zabojev -V" y , , , . , sredm bližini oprt hotel. To te ________xi.-:.„ ____„ nelkal aPna' vedno mora skrbeti, da imajo na razpolago v kletkah kose lesa za glodanje, da laliko zadostijo svojemu naravnemu nagenu. Bobri so nočne živali enako kot divji zajec. Podnevi večinoma prespijo v šlarica in še enkrat potrdila besedo »pridem«. Jasno je torej, prideI Seveda pa ni prišel, ker je on mene vabil: »Če je mogoče pridi«! Oba sva potem čakala, jaz v Izoli, on v Ljubljani. Poizkusimo torej na slovenski pošti v italijanščini. Pišem na blanketu v risanih majuskulah: »Non aspettare impedito.« Ne čakaj, zadržan. — Tokrat mi je šele zagodel nepoznani škrat! Prijatelj je bral: »Non \ aspettare impestato«! Ne čakati, okužen! Kuga v Kopru! Strašno,\ ■— pa možno, glede na ladje, ki. prihajajo v luko! Prihodnjič napovem ženi rendez-vous! Pišimo spet francosko: »Attendre samedi le chemin chat« (Čakaj v soboto na mačji stezi!) Čakaj, — ne bo razumljivo! Steza je »sentier« in napišem brez skrbi namesto chemin sentierI O, da bi tega ne bil zapisal! Prišlo je tako, kakor da bi na pošti znali francoski: »čakaj v soboto celega mačka«, ali dobesedno: »dttendre semedi l'entier citat". Se enkrat sem poizkušal o francoščini in potem nikdar več ker to, kar sem potem- ëi'tal v Ljubljkini, jaz sam nisem mogel dešifrirati. To sem pisal, pred nekaj meseci, danes je že bolje, a naj bo za spomin in vljudno opozorilo. A. M. zaenkrat šele ideja, ki se ne bo teh 2ab Tllh bobri ^ -a uresničila tako hitro. Nekaj pa je ' , gotovo: če bodo odgovorni za raz- da- Zaboji so na notranjih straneh voj turizma storili vse, .kar je v clblečeni z žično mrežo, «ki brani, da njihovi moči, če bodo znali turiste bobri ne morajo pregledati sten. pritegniti in zadržati, tedaj ni dvo- Znano je, da so bobri strastni glo- gnezdih. Oživijo ponoči in se hranijo 7. zelenjavo, ki jo imajo obešeno v ldelkah v žičnatih košarah. Seveda ne- zametujejo hrane niti podnevi in jo radi vzamejo, če jo imajo na razpolago. ■Na farmi so razen posleni še štirje delavci ljajo zemljišče za postavitev ravnem zatišju, ki je obdano z Prvi začetki gojenja kažejo, da se Ee VSt TToJf l"bko mnogoštevilnimi hribi, ^jrostra- bobri v^novem okolju kar dobro po- ^^^^e t^flce Kakšne so gospodarske koristi go- ""lilÉIHii * ma, da bo imela Križna jama ved- dalci, zato je treba les zavarovati no dovolj občudovalcev. Morda bo z mrežo ah pa pločevino, kdo oporekal, da je odmaknjena od idealnih promenih križišč, in da je v preveč zapuščenem gor- . , . , , c „ - . skem kraju. Prav to je njena pred- ^ bo vseh šest samic nost in ne pomankljivost! Pot do fotlJo Ra&majo, da se bo jame pelje iz Grahovega pri Cerk- |arma povečala za 24 mladih bo- nici navskreber po slikovitem ria- brov. Danes so bobri stari že po devet mesecev. Za konec septembra pri- ni ravnini pa je znamenito presi- ointijo. 2e prvi dan, ko so jih pripe hajoče Cerkniško jezero, ki dodaja Jjali ^ v nwe ¡¿^ s0 kraju poseben kolorit in čar Ze pokazali> da jim • -a> Prvo zdaj je do jame mogoče priti s ko- nihovo ddo je Mo kopanje v vodi. lesom in motornimi vozih saj je Dak]er se dvodnev^ yJažnji ^ jama nedaleč od ceste Bloška poli- dobrQ ok * niso ^^ J. hnj_ ca-Stari trg- Križna jama bo pomembna pri- jenja bobrov? Predvsem jih gojijo zaradi dragocene kožuhovine, dajejo pa tudi dobro meso in mast. V prvem letu doseže kožušček vred- D , . nost 4 do 5 tisoč din. Kožuh od.ra- Po izmeni »toaleti« so takoj skga ^^ pa cenijo od 7 do 8 Torpedovka sprejeli hrano v splošno zadovolj- soč dinarjev. morju, igra v Bojani precej muhasto vlofo. Zdaj se ga nakopiči na enem bregu reke toliko, da je preostala struga kar ozka. Potem ea sila toka od tu odnaša m ga zopet kopi*i nekaj sto metrov ni- ' ' ■ ■:&. 'MM jano najviše t. i. ob plimi V čncu ki sa opisujem, je vladala v tamkajšnjih krajih malarija Leprtr, n«f<*t* Bobri, ki so jih začeli gojiti na ^jer se zopet isto ponavlja. Ves Rižani so iz vrste repnih bobrov. ta P^ek se počasi vali v Jadran-Njihova prvotna domovina je Južna Fko morje. V pomorskih zemljevi-Amerika. Ti bobri imajo dolg in dih je zaznamovana na milje dol-močan, skoro popolnoma gol rep, aa in široka peščena plitvina,, ki na katerega se opirajo jni sedenju, podobno kot kenguruji, So mirne in prijazne živali, vendar ne vidijo radi ljudi v svoji bližini. Rižanska poskusna farma bobrov je plemenska farma, Vse kaže, da se bo laliko zelo razširila, V načrtu je, da bi tu gojili mlade bobre za druge farme, ki jih bodo organizirali v Jugoslaviji* v takih krajih, ki imajo podobne pogoje kot dolina Rižane. _2e to jesen bodo začeli gojiti tudi race, kasneje pa šo polže. Za prebivalce vasi Loka, Bezovica, Pod-poč, Zanigrad, Iiraetovlje in Dol, je to velika pridobitev. S postopnim iirjenjrm farme bodo dobile zapo- Toni, sta bil« Skardroana, Toni je slitev tudi ženske. bil 24 letni mladenič, z vsemi xžav- (Nadaljevenje na 11. strani) bamit namazan. Dule je imel okrog io je tekom časa naplavila Bojana, Zaradi eto in csdai se te stvari razvijalo naprei po smernicah dobljenih na posvetovanji! o fosnodinistvti. ki pa ie or-raniziraia Z"ca ženskih društev v Tupo^laviii Pri tem izkoriščam iz-kušnie na;boli razvitih zavode va posne-evan-e "ocpodjniitva v dr'^-vi. to liiibliamkena in zagrebškega. Pri pas smn imeli žfi pred voinn na tem nodročj" nekaj ®ol. Sredn ia gospodinjska šola i*1 bila v Liubliani. drima na v Futo<*u, in še nek^i druciii nižjih fol. Kaj več pa tedania država na tem po- dročju ni naredila. Tako imamo razmeroma ?e!o tnalo kaJrov. Absolventk bivše Krekove gosporiin ,-ske šole je okoli 100, Od teh je bilo precej nun ali pa izrazito klerikalno usmerjenih uči!e'jir. Nekaj tega kadra je šlo med tem časom tudi v druge poklice in ie nekatere so danes še vključene v poklic za katerega so se šolale. Verjetno bi se marsikatera, za katero še ne vemo, rada ponovno vključila v svojo stroko, Ce bi vedeia, kako gledamo danes na gospodinjstvo in da ima ta panoga veliko perspektivo v naši družbi. Z ozirom na t°- da se postavlja pred nas na tem torišču vrsta vprašanj in nalog, ne moremo reševati vseh na enkrat, ampak se moramo omejiti na nekaj osnovnih vpra« šanj, kot so: t. izboljšanje prehrane — to- je sistematično delo na izboljševanju prehrane našega mestnega in podeželskega prebivalstva; 2. sistematično delo za olajšanje dela gospodinjam — tako s strani družbe kot tudi s strani industrije, trgovske mreže itd.; 3. sistematična vzgoja mladine in odraslih — to je vzgoja mladine v osnovnih in splošno izobraževalnih šolah, kakor tudi deklet in gospodinj, ki že delajo v gospodarstvu. Te tri osnovne naloge pa so sila široko področje in zato se bomo z njimi vsaj teoretično — ukvarjali prihodnjič. Se bodo lepi dnevi in nosile bomo lahko preproste letne obleke, kakršno nam kaže naša slika Delavke tekstime tovrrne v Ajdovščini Kaj vse moramo vedeti in kako ravnati, da se ne bo ob selitvi nesrečnega nereda in nepotrebnega razburjenja. Povedali vam bomo nekaj nasvetov: Za selitev bomo pripravili načrt o pripravah za selitev, o selitvi sami in o ureditvi novega stanovanja. Najmanj 14 dni pred selitvijo preglejmo najprej podstrešje in kleti. Odberimo vso staro, neuporabno šaro. ki se v. kleti nabere v vsakem gospodinjstvu. Preglejmo stare zaboje, pletene košare, kovčke ter vse to očistimo prahu in pripravimo za selitev. Prav tako preglejmo predale, omare in odberimo vso neuporabno navlako. V zaboje pričnemo vlagati najprej tiste predmete, ki jih v vsakdanji rabi lahko pogrešamo. Tako po vrsti: Knjige vlagamo zaradi njihove teže v manjše zaboje; stene zabojev dobro obložimo s časopisnim papirjem. Perilo in obleko spravimo v košare in zaboje. Se prej pa odstranimo vse konice žebljev, da nam ne raztrgajo perila ali obleke. Odeje, blazine in žimnice zavarujemo tako, da jih zatlačimo v omare z že rabljenimi prevlekami in rjuhami, kajti posteljino bomo sveže preoblekli šele v novem stanovanju. Stekleno in porcelanasto posodo vložimo v zaboje, najtežjo posodo na dno. Skrbno zatlačimo vse luknje s časopisnim papirjem, lesno volno ali senom. Preproge in tekače dobro izprašimo, zavijemo in povežemo. Blazine kavček in foteljev dobro ovijemo z odejami in rjuhami, da se med prevozom ne odrgnejo in preveč ne zaprašijo. Drva in premog selimo v vrečah Kozarce z vkuhanim sadjem in zelenjavo vložimo med seno ali lesno volno v zgoraj odprte zaboje ali večje škafe tako. da jih ne bi pri prevozu obračali. Vsak zaboj oštevilčimo. Na posebnem listu si naredimo seznam zabojev po številkah in vsebino zaboja. V novem stanovanju postavimo zaboje v sobo k pohištvu, kamor vsebina zaboja sodi. Da ne bo v novem stanovanju preveč nereda odnašajmo sproti izpraznjene zaboje. Se v starem stanovanju s'nemi-mo in operimo z.astore. Prilagodimo m pripravimo jih z.a nove mere oken, če je to potrebno, kajti laže prebijemo brez zaslorov v starem kot v novem stanovanju. Kaj nam mora biti ob prihodu v novo stanovanje posebno pri roki? Manjši zaboj z raznim orodjem (klešče, 'kladivo, žeblji), nekaj jedilnega pribora, nož, dva ali trije lonci, nekaj živil, toaletne potrebščine, spalno perilo, šivalni pribor in nsfcaj obvez oziroma mala ročna lekarna. Pa tudi vedro s čistilnimi sredstvi, 'krpami, metle in omela morajo biti takoj pri roki. Dokumente in dragocenosti ne vlagajmo v zaboje. Imejmo jih v ročnem .kovčku pri sebi. Ce s'i hočemo prihraniti mnogo truda in urediti novo stanovanje čimprej, poskrbimo pred selitvijo za tole: Izmerimo tloris vseh prostorov novega stanovanja. Nariši-mo meram ustrezni tloris. Da bo primerjanje preprostejše vzemimo za 1 m — 2 cm. Prav tako izmerimo vse pohištvo. Narišemo v istem merilu in izrežimo posamezne kose. Tako laliko postavljamo »kos'e pohištva« po tlorisu, dokler ne dobimo ustreznega razmerja. Ta poizkus nam bo prihranil mnogo časa in nepotrebnega prerivanja pohištva. V tloris sobe vnesemo vsa vrata, okna, peč in druge posebnosti. ki jih prostor ima. Pohištvo izrišemo v prav takem merilu. Kakor pri tlorisu, nas tudi pri pohištvu zanimata s'amo dve dimenziji to je dolžina in širina. Višine pohištva pri običajnih izmerah sob ne upoštevamo. Ko smo namestitev pohištva najprej na papirju predvideli, je razporejanje in postavljanje posameznih kosov enostavno. Točno vemo kam nam je postaviti omaro, mizo ■kavč itd. Poizkusite! Se nekaj nasvetov za tiste, ki se selijo v novo zidane hiše. Ce hočemo čimprej osušiti sveže zidove kurimo in zračimo v novih prostorih obenem. Apnene madeže na oknih očistimo z mešanico pol vode pol kisa, madeže oljnatih barv pa odstranimo s terpentinom, še bolje z žiletkami. Preden zabijemo žeblje, preizkusimo zid 'S tankim žebljem, ali tanko iglo; tako preprečimo prevelike razpoke v zidu Žeblje ali vijake, ki jih nameravamo zabiti ali priviti v zid ali les, predhodno namastimo. Slike obesimo šele takrat, ko so stene že dovolj presušene. Koristno pa je da na zadnji strani okvirja pod'o-žimo robove s koščki zamaška (plute). Pohištvo postavimo vsaj 10 cm od stene. Maša kuhinja MLADA GOVEDINA KOT JETRCA 'A kg mlade govedine ali te-letine, sol, 2 čebuli, paprika, g !lk,g masti, 4 dkg moke, kumina paradižnik. Meso zrežemo na tanke 1 ¡stile, na masti prepražimo na drobno zrezano čebulo, nato dodamo še papriko in meso, ki ga hitro prepražimo in potresemo z moko. Ko moka zarumeni, zalijemo s kostno ali zelenjavno juho in du-šimo še pol ure. Nazadnje dodamo še strto kumino in paradižnik. RIBJI GOLAŽ 3/4 kg rib, 1 dl olja, čebula paprika, zeleni peteršilj, 2 dkg moke, 3 dkg paradižnikove mezge, malo vina ali kisa. Narezane kose rib solimo, jih povaljamo v moki in opečemo na olju. V istem olju nato prepražimo sesekljano čebulo, pri-damo česen, papriko in zalijemo. Ko prevre, vložimo opečene kose rib in dušimo s paradižnikom pol do tričetrt ure. Na koncu prilijemo še malo vina ali kisa. POR S KROMPIRJEM Vi kg pora, '/a kg krompirja. 5 dkg masti, 5 dkg paradižnikovem ezge, sol. Por narežemo na rezance krompir na koščke. Vse skupaj solimo in dušimo na masti, samo tako dolgo, da se zmehča. Paradižnik primešamo na koncu SPINACNA SOLATA !A kg mlade spinače dobro o-čistimo, operemo, odcedimo in zrežemo zelo tanko kot zeljna-to solato. To zmešamo s šopkom sesekljanega drobnjaka, osolimo in zabelimo z oljem in kisom Surova špinačna solata vsebuje vitamine A, BI, B2, C in B6. SADNI KOLAČ I. testo: 25 dkg moke, 3 žlice olja, 1 jajce, sol, 2 žlici kisle smetane. Nadev: Vi rabarbare (lahko tudi drugo sadje), 10 dkg sladkorja, cimet. II. testo: 3 rumenjaki, 5 dkg sladkorja, 1 dl kisle smetane, 1C dkg moke, sneg. I. testo. Iz moke, olja, jajca, soli in smetane napravimo testo, ki naj počiva pol ure, nato ga razvaljamo in dam v tortni model ali pa v pekač in ga potresemo z narezano ter s sladkorjem in cimetom zmešano ra-barbaro. Vse skupaj prelijemo z drugim testom in pečemo v pečici. Pečen kolač potresemo s sladkorjem. II. testo: Rumenjak, sladkor in smetano žvrltljamo, pridamo .moko in zmešamo v gladko testo Na koncu rahlo primešamo sneg Ko čistite zelenjavo, podložite vselej vsaj časopisni papi;r, tako vam ne bo treba pozneje čistiti mize s krpo; s papirjem vred pa tudi odnesete ali sežgete morebitna jajčeca glist, ki so v prsti solate. ' • Ce vam diše roke po čebuli, si jih umite z mlačno vodo, ki ste ji primešali nekaj salmijaka in nato splaknite s čisto vodo. * Ce vam pri urezu kri ne neha .teči, pomočite prst v vodo, v kateri ste raztopili tableto aspirina. * Ostanke apnenca (kotlovca) spravite iz loncev in steklenic tako, da jih splaknete z mešanico močnega kisa in grobe soli. Muhe so najnevarnejši prenašale! nalezljivih bolezni. Zato moramo paziti, da jih v čimvečji meri uničujemo. Nekaj sigurnih in preizkušenih sredstev proti muham: 1. Zmešajte 5 g lavandnega olja in 100 g alkohola in to shranite v dobro zaprti steklenici. Vzemite košček pivnika in ga denite v odprto posodo. Pivnik zalijete s tekočino, ki ste jo pripravili in pustite da počasi izhlapeva v prostoru, iz katerega želite odpraviti muhe. Od časa do časa dolivajte tekočino. 2. Iz večjih prostorov lahko odpravite muhe, če stene in strop enkrat na teden škropile z 5% raztopino galuna ali 2% raztopino krezola. 3. Na ognju raztopite v posodici 100 g kolofonije in 50 g ricinovega olja. Ko se zmes ohladi, ji dodajte 10 g glicerine in 20 g meda in vse dobro premešajte. Nato ponovno segrejte in v to zmes namočite trakove običajnega papirja ali platna primerne širine in dolžine, ko se osušijo, jih obesite na prikladna mesta. * Mastne lase lahko popravite tako, da masirate kožo s prgiščem soli, kar nekoliko peče. Po končanem masiranju lase dobro š"elkajte, Lase umivajte enkrat tedensko. ^fûff h mmi cm HJ ti/? £i o jy,ljj □ a Sele tO. oktobra bo leto dni, odkar so v Sežani proslavili med drugimi gospodarskimi uspefii tudi o-Ivoritev nove, najmodernejše mlekarne na Primorskem. Kakor vsak začetek ni bil seveda niii ta brez težav. Za obratovanje s stroji, kakor so razne črpalke, termostati, hi-drofori, bojlerji itd., je zlasti primanjkovalo strokovni!) moči. Sc da» nes imajo s tem težave. Zato bo poslala mlekarna letos v šolo šest delavcev, ki se bodo i?popolni!i v mlekarski stroki. Vendar s tem ne bo re'eno vprašanje kadrov. Imajo namreč vzorno ure!en laboratorij brez tehnika in mlekarskega a-cronoma. Takih ;'l,tokovnih moM Sežana ne zmore, od drugod pa jih ie te'ko pridobiti, ker je v Sežani rjtanovanjjka stiska. Ko bo mlekarna dogradila lastna stanovanja nad garažo, ki je še trenutno v izgradnji, bo vsekakor zadoščene tudi v tem pogledu. »Do takrat si bomo pač morali sami pomagati«, menijo v mlekarni. Toda de'o gre kljub temu kar dobro od rok. Dosegli smo polno zmogljivost proizvodnje, je deial direktor Ivan Kjuder. Za sežansko mlekarno je to velik uspeh in so nani lahko ponosni. Se ko je bila mlekarna v izgradnji, so se razširjale govorice, da ta objekt ne bo odgovorjal po- ii u É¡ m ' Zavijanje mlekarskih izdelkov trebam in namenu, da bo prevelik in da mlekarna ne bo dobivala dovolj mleka, da bi nemoteno delala s polno zmogljivostjo. Toda pokazalo se je prav nasprotno. Odkup mleka se je zlasti letos veliko izboljšal. Tritisoč petsto kmetov dobavi mlekarni povprečno vsak dan od 10.500 do 11 tisoš litrov mleka. Po kraških vaseh ima mlekarni» 126 zbiralnic. 38 voznikov in trije kamioni pa prevažajo dnevno mleko v mlekarno. Vozniki na stranskih cestah in kamioni na petih progah prevozijo vsak dan nad 601) km. Odkupljeno mleko vsebuje povprečno 3,5 odsiotkov tolšč. Kakor računajo se bo ta odstotek predvidoma še izboljšal za 2 tisočinki. To pa je uspeh, ki nam pove marsikaj. Določen odstotek živinorejcev ima že v krvi navado posnemati mleko in mu dolivati vodo. Zdi se jim šk°-da, da bi mlekarna dobivala popolno, čisto in naravno mleko. Včasih, ko še ni bilo raznih kontrolnih nrinrav, jim je dolivanje vode prinašalo lepe denarce. Zgodilo se je celo, da 'e skupina kmetov v neki vasi oddajala zbiralni"! mleko s komaj tremi fisočinkami ma-«fobe. Kontrolniku »Gerberiu« seveda ni bilo to mogoče prikrili. In zgodilo se ;)e, da le orikimna cena mleku v isti zbiralnici padla. Pošten' kmefp — 7ivi""reiri so nato sam« razkrinkali skupino špekulantov, ki «-o pri tem podrnia-li v svoj zagovor, dri iih vodstvo mlpkarne s->reo »slenari«. Prav tako se do«aja. da zlorabljajo svoio službeno dol/nost tudi zbiralci. Oni sn pač 0bve??eni. kdai bo v vas prišel »Oerber« — to ie priprava za tolšč. v 1(11. In da bi b"'i nrifa^Hi boli pril.iubl.1en), o tem obvestijo pravočasno. Seveda »Gerber« na ta način upotavlla. da ie mleko odlične kakovosti. Na='edn!e"a dne pa je snet odstotek maš<"ob manjši. Torej kdo doliva m'eku vodo, živino- rejci ali zbiralci? To sicer ni uganka, toda o tem bo v prihodnje obveščal »Bilten«, ki ga bo redno izdajala sežanska mlekarna. Kontrola bo vsekakor poostrena; zaradi nekaj špekulantov ne smejo biti o-škodovani ostali pošteni živinorejci. Za odpravo te špekulaciji; pri mleku pa ne uporablja mlekarna samo svoje'-a zvestega »Gerfcerja«. Poštenim živinorejcem omogoča, da za vsako tisočinko maščobe iznad povprečja 3,2 dobijo za pol dinarja več od normalne 'ene, ki se vrti okrog 2!) din nri litru mleka. Na ta način je sežanska mlekarna globoko prodrla med kraške živinorejce. To je pa za njih krepka spodbuda za dvig in izbo!nanje živinoreje. ki prîna'a kra'ke.mu gospodarstvu vsekakor velike koristi »KRAŠKI CVET« JN T'SOC MOŽNOSTI KAZEINA Največji odkup mleka — 14.500 litrov so zabeležili v sežanski mlekarni letos. V osmih urah so to količino brez težav predelali v maslo in kazein. Zmogljivost predelave je 15 tisoč litrov dnevno. Torej je trditev o doseženi polni zmogljivosti popolnoma upravičena. Tako proizvajalo vsak dan okrog 450 kg prvovrstnega in fe da'e? poznanega masla z imenom »Kraški cvet« 1er nad 300 kg kazeina. Medtem ko pridelano maslo nrodajaio v zavitkih takoj, unorabliajo znaten del kazeina -»a izdelovanje raznovrstnih hladnih lepil. Zlasti je daleč znano »Exprès lepilo« sežanske mlekarne, po katerem ;e velika povpraševanje. Tako z maslom kot z lepili osvaja naš domači trg. Toda v sežanski m'ekarni ne nameravajo ostati pri tem. Razen proizvodnje ledu in v majhnih količinah tudi sira, iščeio stalna in raziskujejo možnosti, da bi nridobivali iz kazeina tvdi drure va-ne proizvode. Tako so nedavno poskušali s pomoč.io raznih kemikali pridobivati celofan papir. Poskus se je bil dobro obnesel. Papir 'e zračno ne-pnoousten, podoben je iugovinjlu in bi r>a lahko uporabljali za zavijanje sira in v druce namene. Z malenkostnimi investicijami bi ta papir lahko izdelovali v večjih količinah. Prav tako predvidevajo, da hodo nridobivali iz kazeina razne barvar» lake. Skratka tisoč, možnosti imaio, da lahko pridelani kazein izkoristijo za vsestransko uporabo. DOBRO BLAGO JE NAŠLO KMALU KUPCA Kmalu potem, ko ie zabela lani mlekarna redno obratovati, so bili ?eio v skrbeh, kako prodati izdelano maslo. Zaloga ie iz dneva v dpn rnstla in zeodilo se 'e, da so imeli v skladišču naenkrat nad o^em tisoč kilogramov »Kraškega rveta« »Kam z blagom?« so =e spraševali. Nemaihne količine so takrat razposlali trgovski mreži kot za poskus prodaje. Toda ko ie nekdo ku-nil 7avitek »Kraškega cveta«, ie postal brez lobotavljanja stalni po-trožnik. Polagoma si je maslo sežanske mlekarne utiralo pot. Priha-fati so načela naročila tudi iz od-r'aljnejsih kra:ev. Centralna mlekarna v Reki je nedavno sporočila; »Interesenti smo za neomeiene količine »Kraškega cveta«. Pošljite ga nam, kolikor največ morele«. Direktor Kjuder, predsednik upravne- ga odbora Franc Orel in knjigovodja mlekarne potrjujejo: »Lahko bi delali samo za reško centralno mlekarno«. Ne pretiravamo: te bi mlekarna pridelovala še trikrat toliko »Kraškega cveta«, bi ga lahko brez težav prodala. ZA NAPREDEK ŽIVINOREJE Sežanska mlekarna je na to vprašanje že ve?krat odgovorila. Samo koliko močnih krmil je po nižji ceni dobavila živinorejcem. In člani kolektiva spet odgovarjajo: »Naša perspektiva ni, da bi ustvarjali velike dobičke na škodo katerega koli živinorejca ali potrošnika. Toda če bomo s svojim delom le že u-stvarili, potem je naša prva skrb delati za napredek živinoreje.« Pa ne samo to. Mlekarna pomaga živinorejcem. tudi drugače, V začetku so sirotko zavrgli kot nenoo-rabni ostanek predelanega melka. Kmefova'ci ni=o verjeli, da lahko ,to uporabijo kot tečno krmo za prašiče. Vodstvo mlekarne jim je neprestano dopovedovalo, da vsebuje sirotka še mnogo vrednostih krmil. Končno so se nekateri Ie »oiu-načili« in poskusili krmiti prašiče »žurom«, kakor pravjiio sire/tki. Tako krmlieni prašiči so se zelo dobro vzredili. In danes se kmetovalci malone tepejo za »?ur«. Mlekarni plačujejo le pol dinarja za liter. Na podlagi sklepa posvetovanja okrajnega živinorejskega odbora in predstavnikov mlekarn iz področja sedanjega koprskega okraja, bo sežanska mlekarna ustanovila posvetovalne odbore med živinorejci in zbiralci mleka po vaseh. V teh odborih bodo razpravljali o vseh vprašanjih živinoreje in mlekarstva. Na vsak način je taka metoda dela z živinorejci pri nas nova in bo gotovo prinesla še večje uspehe pri na-daijnem napredku živinoreje in mlekarstva na Krasu. G. Baruca Mlečna restavracija sežanske mlekarne v Sežani. Movi občinski odbor v Ilirski Bistrici uspešno začel svoje delo V nedeljo 21. avgusta je imel novi ljudski odbor občine Ilirska Bistrica svojo drugo redno sejo. katere s'e je udeležilo tudi večje število gospodarstvenikov, zastopnikov množičnih organizacij, dru-ištev itd. Predsednik občine Anten Ou tin-čič je v svojem poročilu prikazal značilnosti novo nastale občine in njeno 'gospodarsko stanje. Navzoči so z odobravanjem sprejeli vest. da je bil po prejšnjih resoorazu-mih vendarle dosežen z občinama Loška dolina in Cerknica sporazum glede razdelitve, snežniških gozdov od katerih bo prišlo v sestav občine Ilirska Bistrica 23 oddelkov. Mnogo je bilo govora tudi o obrtništvu, ker se razvijajo samo nekatere panoge, kot mehanična, medtem ko večina panog nazaduje; kar velja zlasti za zidarje, kovače, kleparje, kolarje, dimnikarje, urarje. koprske SsGsm&sircaljlirae skoapsisnsti Pri izdelovanju kazeina Prejšnji teden se je zbralo v Kopru 49 predstavnikov gasilskih društev dosedanjih okrajev Koper, Sežana in večjega dela postojnskega okraja. Ustanovili so gasilsko zvezo koprske komunalne skupnosti, v okviru katere deluje 35 prostovoljnih gasilskih društev z okrog dva tisoč člani. Iz svoje srede so izbrali sedemčlanski upravni odbor in nadzorni odbor s tremi člani in dvema namestnikoma. Na tem ustanovnem rboru zveze so se pogovorili predvsem o dosedanjem delu, pomanj-Ijivostih in o nalogah gasilske organizacije. Iz poročila predsednika koprskega gasilskega društva, tovariša Janeza Hribarja, je bilo razvidno, da so naša gasilska društva z'as ti slabo opremljena s potrebnimi gasilskimi sredstvi. V tem pogledu se bo morala nova zveza zavzeti, da se stanje izboljša, tako da bodo dobile naše gasilske organizacije res modeme in najbolj sodobne tehnične gasilske priprave. P.rav tako so predstavniki društev uvideli potrebo za nadaljnjo razširitev organizacije. Predvsem bo treba vključevati v gasilska društva mladino, pionirje in ženske, ki so sedaj zastopane v tej onganizaciji na vsem področju novega koprskega okraja le z okrog 100 članic. Pri vsem tem bi bilo seveda napačno pregreti dosedanje uspehe gasilskih društev. V poročilu sicer o tem ni bilo dosti govora, toda znano jc, da so naši gasilci s hitro intervencijo pri gašenju raznih požarov s svojo požrtvovalnostjo obvarovali .uničenja veliko občeljud-ske in zasebne imovine. V živahno razpravo o problemih našega gasilstva so posegli tudi gostije tega ustanovnega zbora, med drugimi predsednik gasilske zveze Slovenijo tovariš I-Iacc, predsednik sveta za notranje zadeve pri novem olkrajfiicm ]j|udskem odboru tovariš Anton S t uran in drugi. V tej razpravi so zlasti poudarjali vlogo gasilskih organizacij v našem družbenem življenju. Obljubili so, da bo naša ljudska oblast vsestransko podprla to organizacijo. Na ta način pa bodo lahko gasilska društva nemoteno razvijala vsestransko aktivnost tudi izven svoje ožje dejavnosti, Razen tega je bilo na tem zboru govora tudi o sodelovanju gasilskih društev okraja ina občinskem prazniku gasilstva v Izoli. Prav tako pa so bili ob tej priložnosti odlikovani za zasluge tovariši Karel Kl.un, Ciril Illade in pa Avrelij Kačič. Vsi trije aktivno delajo v koprski gasilski zvezi. vsema Ajdovščina bo z novo upravno-iteriitorialno razdelitvijo še nadalje sedež občine. Področje občine pa se bo še razširilo, zato pričakujemo tudi večji gospodarski napredek. O tem so odborniki nove občine že marsikaj razmišljali. Tako v Ajdovščini še nimamo prave tržnice, kjer bi okoliški kmetje laliko prodajali svoje pridelke. Obstojata samo dve manjši trgovini s sadjem in zelenjavo. V obeh je zadruga postavljala cene po lastni volji. Potrošniki so morali plačati zahtevane cene, če so zelenjavo hoteli dobita, saj druge izbire niso imeli. Kjer ni nobene konkurence, je za potrošnike bolj slaba, naj bo v kakovosti blaga kot v cenah, Novi odborniki so se sporazumeli glede postavitve nove 'tržnice, ¡ki je Ajdovščini vsekakor potrebna. Po približnih računih bo .postavitev nove tržnice zahtevala le okrog pol milijona dinarjev 'stroškov. Kmetje bodo v novi tržnica prodajali svoje pridelke naravnost v roke potrošnikom. Tako bodo imeli koristi vsi, kmetje, ki bodo dobili dobro plačane pridelke, potrošniki pa 'tudi primerne cene. iPrecejšnjo zanimanje je vzbudila med Ajdovci novica, da ibo tekstiln-tovarna v kratkem oclu>rlii svoi]o trgovino. Ze si je tovarna zagotovila prostore in bo to piva prodajalna domačo tovarne. Naravno je, da ljudi že sedaj zelo zanimajo cene izdelkov tovarne. Pričakujejo, da bodo nižje kot v drugih krajih. 'itd. Zato bo treba v bodoče even-tuelno revidirati tudi davčno politiko, ki mora izumirajoče obrti stimulirati in ščititi, prav tako pa bo potrebno bolj skrbeti za obrt pri usmerj.evanju mladine v delo. Glede na veliko pomanjkanje srednje in visoko kvalificiranih kadrov je bil zelo umesten predlog, da naj občina oziroma podjetja to vprašanje rešijo s' štipendiranjem predvsem domače mladine, ki dostikrat vsled pomanjkanja sredstev ne more nadaljevati učenja, z druge strani pa bomo edino na ta način vsaj v doglednem času prišli do potrebnih strokovnjakov. Največ pa je bilo govora o kmetijstvu, kateremu bo treba v bodoče posvečali več pozornosti, saj imata zlasti sadjarstvo in živinoreja lepe možnosti razvoja. S tem v zvezi pa je potrebno rešiti med drugim tudi vprašanje obnove med vojno «požganih gospodarskih poslopij v .nekaterih vaseh, zlasti v Tominjah, saj se .brez istih živinoreja in sploh kmetijstvo ne more nikakor izboljšati. Nujno potrebno pa je tudi nuditi kmetovalcem večjo pomoč za gradnjo betoniranih grojišč s primernimi regresi, ker je ureditev istih potrebna iz ekonomskih in zdravstvenih razlogov Za napredek kmetijstva v tem pre delu pa je največje važnosti nedvomno regulacija reke Reka, s čimer .bi se pridobilo okoli 50 ha plodnega zemljišča, ki ga sedaj zaliva voda. Vsi potrebni načrti za to regulacijo so že izdelani in je treba isamo občini finančno pomagati, da bi lahko pričeli z delom. V razpravi je bila nakazana tudi nujnost graditve nove gimnazije ki ima za bodoče šolsko leto vpisanih dijakov za 12 razredov, v zgradbi bivšega samostana pa je samo 5 učilnic in še to majhn-h ter iz pedagoških in zdravstvenih razlogov za pouk sploh neprimernih Med drugim je bila v razpravi kritizirana tudi izredno slaba preskrba s sadjem in zelenjavo, ki je v Ilirski Bistrici redno precej dražja kot v drugih krajih. N.a koncu so odborniki sprejeli občinski statut, katerega osnutek je pripravila posebna komisija Osnutek je bil z majhnimi popravili v celoti sprejet, menjali in povečali so l'e število članov gospodarskega sveta od predvidenih 9 na 11 članov in določili razen predvidenih krajevnih uradov v Jabla-nici, Jelšanah, ICnežaku in Premu se krajevni urad v Pavlici, kar je bilo zaradi oddaljenosti tamkajšnih vasi zares nujno potrebno. Nato so izvolili še 5 odborniških komisij ter 11 svetov s skupno 85 člani, pri čemer je bil, upoštevajoč problematiko in neurejenost gostinstva ter turizma, ki kljub ugodnim pogojem nazaduje, razen ostalih .svetov izvoljen tudi svet za turizem in gostinstvo. Ob koncu pa so bili imenovani šs nekateri vodilni občinski uslužbenci in sicer za tajnika Skapin Zvone, za sodnika za prekrške Rudež Ludvik, za načelnika oddelka za gospodarstvo Logar Stano in za načelnika oddelka za splošne zadeve Strancar Evgen, - rl. Pisma uredništvu V soboto je bila v Kopru ustanovna skupščina Zavoda za socialno zavarovanje koprske skupnosti komun, Skupščine so se udeležv' delegati vseli itreh dosedanjih Zavodov za SZ iz Postojne, Sežane un Kopra. Obširno poročilo o dosedanjem poslovanju vseli treh Zavodov je podal dosedanji direktor ZSZ v Kopru tovariš Bitežnik, ¡Iz podanega poročila objavljamo v izvlečku važnejše stvari. Važnost Zavodov za socialno zavarovanje jasno dokazujejo številke o naraščanju zavarovancev' 'iz leta v leto. Prvega januarja 1946 fe bilo na vsem Primorskem 9.359 zavarovancev, 31. VII. 1947 je število zavarovancev naraslo na 14.1S4, dne 31. decembra 1953 jih je bilo 26.231, danes pa jih je 46,000. Od tega je 20.000 pri Zavodu za socialno zavarovanje v Gorici, 26.000 pa v Kopru. Število zavarovancev po posameznih občinah v primerjavi s skupnem številom prebivalcev je sledeče: Postojna: prebivalcev 10.659, zavarovancev 4.240 ali 39%, Pivka: prebivalcev 9.022, zavarovancev 1.400 ali 15.5%, Ilirska Bistrica: prebivalcev 13.475, zavarovancev 2.600 ali 19.3%, Sežana: prebivalcev 9.637, zavarovancev 3.200 ali 33.2%, Divača: prebivalcev 5.296, zavarovancev 1.600 ali 30.2%, Hrpelje: prebivalcev S.264, zavarovancev 500 ali 6%, Koper: prebivalcev 30.000, zavarovancev 6,300 ali 21%, Izola: prebivalcev 9.000, zavarovancev 3.000 ali 33.3%, Piran: prebivalcev 10.620, zavarovancev 2.500 ali 23.6%. Iz navedendih številk ,je razvidno, da je najmanj zavarovancev v občini Hrpelje, čeprav s številom prebivalcev nič ne zaostaja za drugimi občinami. Kje je iskati vzrok? Občina Hipelje je pretežno kmetijska in nima nobene večje industrije, Tazen tovarne steklene galanterije). Kme'/j pa, kot znano še niso zavarovani. Zavod za socialno zavarovanje v Kopru je bil vsa leta samostojen. Vsi viški dohodkov so se stekali v njegovo blagajno, medtem ko so drugi zavodi vse dogodhe odvajali v državno blagajno. V blagajni koprskega Zavoda se je tako zbralo nad 200 milijonov dinarjev. Zaradi pomanjkanja gradbenega materiala in strokovne delovne sile, Zavod ni mogel sproti investirati v potrebne gradnjo zbranih viškov. Šele zadnje čase je pristopil k investiranju raznih zdravstvenih objektov in novega upravnega poslopja. Zavoda za socialno zavarovanje v Sežani In Postojni pa sta oba imela deficit, ki bo krit iz fonda za poza-varovanje, v katerega se steka 1% prispevka zdravstvenega zavarovanja vseh okrajnih zavodov v repub- iskavanle krasa liki. Koprski Zavod ne bo imel ne viška iin ne izgube, ker je skupščina republiškega Zavoda za socialno zavarovanje dovolila bivšemu Okrajnemu ZSZ v Kopru prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 16% z namenom, da viške dohodkov nad izdatki1 investira za dvig zdravstvene službe. Poročilo nadalje omenja, da je število nesreč pri delu še vedno visoko. Dentiistična služba je pod republiškim povprečjem. Vedno bolj nujno postaja vprašuje zavarovanja kmečkega prebival>:va, ki za primere nesreč pri delu, ali bolezni nima nobenih ugodnosti pri zdravljenju. Na področju koprske skupnosti komun je skoro polovico vsega prebivalstva kmečkega porekla, ki ni deležno dobrin socialnega zavarovanja. Omeniti je treba, da o zavarovanju kmečkega prebivalstva že več časa razpravljajo tudi republiški organi. Želeti je samo, da bi to nujno vprašanje čimprej uredili, saj bi (imela od tega koristi vsa skupnost. V razpravi o poročilu so govorili o ambulantni službi, ki je še vedno nezadovoljiva, o postavitvi podružnic in ekspozitur. Zedinili so se, da se v Kopru, Sežani in v Po- stojni iz dosedanjih Zavodov ustanovijo podružnice z najširšimi kom-petencami. V Piranu naj se čimprej ustanovil podružnica, kjer je že obstojala in je bila leta 1952 ukinjena zaradi pomanjkanja kadra. V Piranu ima Zavod lastno stavbo. V občini obstojajo tudi tri splošne ambulante, V Ilirski Bistrici za sedaj ostane ekspozitura, naj sc pa začno delati na tem, da se zadovolji zavarovance, ki hočejo imeti podružnico. Ekspozitura naj se /snuje tudi v Izoli. Zaradi tehničnih in kadrovskih potreb bodo pri nekaterih okrajnih zavodih za socialno zavarovanje združene gotove pristojnosti iz socialnega zavarovanja, saj težimo za tem, da bi postopoma ustanovili organe socialnega zavarovanja v vsaki občini. Tako bomo uresničili načelo socialnega zavarovanja: čimbolj približati zavarovancem socialno zavarovanje. Ob zaključku zasedanja so v novi začasni odbor izvolili sedem članov, tri za Koper, dva za Sežano in dva za Postojno. Novi začasni odbor bo imel le kratko funkcijsko dobo. Predvidevajo, da bodo že v jeseni volitve novih skupščin socialnega zavarovanja. Inštitut za raziskovanje krasa je ob sodelovanju Mestnega muzeja v Idriji nadaljeval raziskovalna dela v idrijski okolici. Odkritih je bilo zopet več jam in brezen na področju Srednje in gornje Kanomlje in nekaj tudi raziskanih. V tem kraju so našli zelo zanimivo in popolnoma novo kraško področje, ki do danes širši javnosti sploh ni bilo poznano. Posebno pozornost je vzbudila blizu 500 metrov dolga vodna jama »Pod studenokom«, ki ima v notranjosti krasne slapove zelo močnega podvodnega toka. Točen opis te zanimive jame bo mogoče podati šele takrat, ko bo obdelano vse zbrano gradivo in meritve. Dosedanja raziskavanja so pokazala, da bodo morali v Idriji kraškem svetu posvetili največjo pozornost ter zbrati vse potrebne podatke, da bo mogoče že v prihodnjem letu nadaljevati s strokovnim delom in ob-telavo terena. Med raziskovanjem je bilo izvršeno uspelo barvanje potoka Kanomliice, ki .je dokazalo, da podvodni tok v resnici prečka strugo (pred Sinkovčcvo žago), kar je zelo redek primer. Upajmo, da dosedanja dela pomenijo samo začetek, in da se bodo nadaljevala tako, da bomo v kratkem č:>su elobili to5noi.se podatke o tem kraškem ozemlju. To bo brez dvoma ludi velikega gospodarskega pomena. L. S. K koprski skupnosti komun bo po novi upravno-teritorialni razdelitvi pripadala tudi občina Graden, ki .ie do sedaj spadala pod okraj Buzet. Ta občina obsega 17 vasi in zaselkov in ima nekaj nad tisoč prebivalcev. Skupna površina občine je 2.473 hektarov obdelane in neobdelane zemlje. Poljedelstvo zavzema 076 hektarov, s'enožeti in pašniki 963 hektarov, vinogradi 45 hektarov, vrtov je samo en hektar, gozdov pa 815 hektarov, Ostala površina je neplodna. V občini je skupno 191 kmečkih gospodarstev. Prebivalci so večinom kmetje, industrije v kraju ni nobene. Precej razvita je živinoreja, saj redijo • 410 glav goveje živine, kar pomeni, da odpade na dva prebivalca po ena glava goveje živine. Dnevno oddajajo od 600 do 700 litrov mleka, kar pa je ,skoro edini dohodek. Cez poletje oddajo nekaj sadja m krompirja. Poljedelskih pridelkov ne prodajajo, ker pridelajo komaj za lastne potrebe. Precej sejejo koruze, ki jim v letih kadar je dovolj dežja, dobro obrodi. V prejšnjih letih so si prebivalci le občine pomagali S pripravljanjem drv, ki so jih nasekali v gozdovih in vozili v mesta. Zdaj jih skrbi, kako bodo na to gledale gozdarske oblasti v koprskem okraju, kamor bodo spadali. Zvedeli so, da je zaradi varstva gozdov v LR Sloveniji sečnja zelo omejena. Sedaj, ko bodo pripadali koprskemu okraju, bo nastalo vprašanje povečanja vinogradniške površine. Do sedaj je bilo vinogradništvo bolj šibka kmetijska panoga. Kazalo bi urediti združene vinograde, česar pa prebivalci sami ne bodo zmogli. Potrebovali bodo pomoč okrajne zadružne zveze in drugih okrajnih gospodarskih organizacij. Vprašanje vode in cest bo prav tako zahtevalo čimprejšnje ureditve. Vse ceste so izprane in ostre, da je prevoz zelo otežkočen. Na np-fcaterih mestih so nalivi odnesli vso zgornjo plast grušča, da se vidi golo kamenje. Popraviti bo treba že obsto.joče vodnjake in zgraditi nove rezervoarje. V vsej občini sta samo dve šoli za 150 učencev. Zdravnik prihaja v t-c kraje zelo poredkoma, čeprav se pojavljajo razne bolezni. Ljudje želijo, da bi prihajal vsaj enkrat na teden. B. Pštr&sv Novi občinski ljudski odbor se je v torek popoldne sestal na drugi redni seji. Po zaprisegi dveh novih delegatov, so» odborniki razpravljali o predlogu novega občinskega statuta. Po tem statutu bo imel občinski ljudski odbor Piran 31 odbornikov in 12 svetov. Na območju občine Piran bosta po statutu dve krajevni pisarni, in sicer v Portorožu in Sečovljah, krajevni odbori pa bodo v Portorožu, v Strunjijnjiu, pri Sv,. Luciji, Sv. Jerneju, v SečoVljah, na Ravnu, v Novi vasi in v Padni. Predlog statuta predvideva, da bodo na območju piranskega ludskega odbora sklicevali zbore volilcev v štirinajstih krajih. Pred časom smo poročali, da bodo za višje kraje občine gradili višinski vodovod. Stvar je že tako napredovala, da bodo z deli začeli prihodnji mesec. Ta vodovod bodo gradili za območje Pirana, Belega Križa in Fiese. Gradili bodo v treh etapah. Za prvo etapo je določenih 22 milijonov dinarjev. Bzog® Ze v nekaj dneh bo podjetje »Gradbenik« dogradilo pet šeststa-novanjskih hiš, Nove hiše bodo imelo dvo- in trisobna stanovanja s 84 sobami in tremi samskimi stanovanji. Prvi stanovalci se bodo lahko vselili že v oktobru. Do sedaj so pri gradnji teh hiš investirali 115 phjbnav d:narj/:v, Investitorja >V.;a Ljudski odbor mestne občine in podjetje »Gradbenik«. Semedefc pri Kopra Gradnja stanovanjskih hiš, ki jih v Semedeli gradijo razna podjetja, dobro napreduje. Pred dobrimi dvajsetimi dnevi je podjetje »Prvi maj« iz Kopra že dogradili o v grobem stanju tri hiše. V petek pa je Splošno gradbeno podjetje Nova Gor: ca odgradilo v grofem stanju tri tedne pred določenim rokom druge tri stanovanjske liiše. Predstavnik občinskega ljudskega odbora Koper je delovnemu kolektivu podaril v priznanje za hitro izvršeno delo raelio-aparat. Podjetje »Gradbenik« iz Izole, ki gradi tu deset hiš, bo prvih pet dogradilo v groben stanju ta teden. Pel gradbenih podjetij gradi v Semedeli skupno 32 hiš in jih bodo popolnoma dogradile v prvih mesecih prihodnjega leta. Tako bo :Koper pridobil 206 novih družinskih stanovanj in 3S samskih sob. plsovani© posojila 'is HC Wiihrefl Gospodarske organizacije koprskega okraja so do sedaj vpisale že nad 14 milijonov dinarjev posojila za gradnjo hidroelektrarne Vuhred na Dravi. Grosistično podjetje »Pre-rad« v Portorožu je prispevao pet milijonov dinarjev, . Avte;jaclran< iz Kopra dva milijona dinarjev, trgovsko podjetje »Slavica« iz. Kopra selen •in pol milijona dinarjev, tovarna za predelavo rib bivša Ampelea v Izoli in trgovsko podjetje >Soča« iz Kopra pa po cn milijon. » POZ R TVOVA L NI ZDRAVNIK« V odgovor na pismo »Požrtvovalni« zdravnik, objavljeno v naši zadnji številki, smo prejeli kar tri »de-mantije«, ki. jih tudi dobesedno objavljamo. V interesu resnico smo nato poklicali v uredništvo tudi Davorina Bažca-Zmaga in ga seznanili z odgovori, ker docela nasprotujejo njegovim navedbam. Dal nam je zato ponovno in dopolnjeno izjavo, ki jo tudi. objavljamo v naslednjem. To ' delamo v želji, ¡da se zadeva dokončno razčisti ■—• tako v interesu ljudi, ki imajo ali bi. lahko imeli opravka s to važno zdravstveno ustanovo ,kot tudi v interesu njenega pravilnega in ■uspešnega poslovanja. Zdi se namere, da stanje predvsem v ambulanti, sami ni zdravo, da ni pravega sožitja in sodelovanja med uslužbenci, kar se mora brez dvoma poznati na delu in uspehih ustanove na sploh in na delu zdravnike posebej. Zato bo nwala svojo besedo reči predvsem tudi uprava ambulante v Kopru ali njeni nadrejeni organi. Razen tega pa jo to tudi zadeva Društva zdravnikov in medicineev, saj je v svoji službeni funkciji napaden njegov dejavni član. Naša javnost bo prav gotovo hotela biti o stvari poučena. Vsekakor upamo, da bo zadeva rešena v prid številnih bolnikov, ki vsakodnevno oblegajo koprsko okrajno ambulanto. — s tem pa smo tudi mi dosegli naš namen. Uredništvo Pismo dr. Vrhovca: Podpisani zdravnik dr. Vrhnvcc Anton nosim, da r, zvezi s člankom v Vašem tedniku »Požrtvovalni zdravnik« objavljenem dne 26. VIII. 1955, objavite sledmi popravek: Dne 4. VIII. 1955 sem. bil n popoldanskih Ht-rah prost ''n so zato obtožbe proti meni povolnoma neupravičene in vrjrfer>ieljene dr. Vrhovne Anton 1. r. Pismo dr. Racetove: Dne 4. VIII. 1955 sem bila n ta-kozvani pripravniški službi, dr. Race-Vrhovec Marija. Tov zdravnik Vrho-vec Anton, kateremu je vratar Kav-rečiv Raimond oddal listek za obisk na domu v Lovran, je obvestilo takoj oddal meni in ni niti vedel, kam jo potrebno iti za izvršitev obiska. Dežurna, sestra Marinič Anica je vedela. da ta d'-n delam ja~. 7.n nb:sk bolnice Bažce Olie n Lovrann 321 je bil obveščen tudi dr. Kas'r>l!r Ivan. Tega dne so avtomobili potrebni terenskima zdravnikoma v Dekanih in Izoli za periferne ambulante in zrhn'č>i>h ra~I'~"ro<•> obiska nisem mogla izvršili. Ob 77.45 me je 'dežurna sestra Marinič Anica opozorila na nonormi poziv za obisk, ki ga pa veš nisem P'oe,h izvršiti. Ob 20,45 so je bolnica pripeljala z Rdečim križem v ambulanto in s"m jo po pregledu napotila v koprsko bolnico. Od tam i to jo je dežurni zdravnik dr. Pcrtotova poslala v piransko bolnico, kjer se le -dm.vila do 17. t. m. in ne do 20. Vili. kot je navedeno v Slovenskem Jadranu istega dne. dr. Race-Vrhovec Marija 1, r. ■ Pečat: Okrajni zdravstveni dom Koper, podpisani dr. Kastelic Ivan Pismo sestre Marinčeve: Z ozirom na dopis z dne 23. VII. proti. g. dr. Antonu Vrhovcu pripominjam sledeče: Da dne 4. S., ko se je javil v Ambulanti OZ D. Koper tov. Davorin Bažec-Zmago, sem bila jaz ves dan v službi, ter imenovani obisk je bil najavljen gosprj dr. Race in ne g. dr. Vrhovcu. i* članku je bilo omenjeno tudi, da mi je g. dr. grozil z odpustom iz službe, kar ne odgovarja resnici. M. Anica Izjava Davorina Bažca: Ker se s predočenimi izjavami skuša omajati resničnost mojih navedb v prvem članku, sem jih primoran, svest si vseh pravnih in drugih posledic, dopolniti s sledečim: Ko sem se dne 4. avgusta letos že po lelcfon.skcm pozivu, ki so ga zaradi nujnosti posredovali organi Ljudske milice z obmejnega bloka Čampore, oglasil Sc osebno v ambulanti. v Kopru (bilo je okrog 10,1, mi je dežurna sestra Anica Mariničcva takoj povedala, de je rdravnik obveščen in da bo zagotovo pr:š"l, če ne ob 13. ali 17.. pa prav zago'ovo ob 19. Prisotna sta bila ob tej izjavi med drugimi tudi zdravnica dr. Race-Vrho<'čeva in vratar Bajmond Kavrečič. Zdravirea je pravkar prišla iz svoje ordinacijske sobe in mi ie dejala tudi sama, da je zdravnik ob- veščen in da bo zagotovo prišel no dom, ker je že pravkar odšel iz ambulante na svoje stanovanje. Nato-mi je vratar Kavrečič svetoval, naj grem zci vsak primer še sam pogledat k zdravniku na dom in mi. je dal njegov naslov. Čeprav pa sem bil trikrat tamkaj, zdravnika nisem našel doma, Pomirjen po zagotovilih v ambulanti in prepričan, da je zdravnik že odšel k meni na dom, sem se tudi sam vrnil domov, kamor sem prišel ob 16, Drugo je razvidno iz članka t; prejšnji številki »Slovenskega Jadrana«. Sprašujem se, čemu zdaj take nasprotujoče si izjaveP Četrtega avgusta mi ni nihče dejal, da je dežurna zdravnica dr. Race-V rhovčeva, ker bi se bil sicer obrnil nanjo. Tega mi tudi ni. povedala sama, čeprav je govorila z menoj, marveč so mi vsi samo ponavljali, da je zdravnik dr. Anton Vrhovec obveščen in da bo zagotovo prišel ob navedenem času. In se to: ko sem čez nekaj dni ponovno govoril s sestro Anico Mari-ničevo, mi je ta dejala sama, brez mojega spraševanja ali nagovarjanja: »Danes smo imeli sestanek, ki ga je? sklical zdravnik zaradi vas. Razpravljali smo o vašem primeru in nam je zdravnik močno očital, da ne držimo skupaj v ambulanti. Grozil nama je celo z odpustom iz službe.« Povedal sem tedaj Mariničevi. V a bom tudi to omenil v članku, ki ga pripravljam. za časonis, s čemer je bila zadovoljna. Ta članek sem ji potem še pred njegovo objavo v »Slovenskem Jadranu« dal prebrati v avtobusu, ko sva se skupaj peljala na Škofije. Tedaj mi je dejala: »Dobro, kar prav je!« Razen tega pa m: je ludi po razgovoru, ki sem ga o članku imel na dan objave z zdravnico-dr. Vrhovčcvo. Mariničcva dejala, da je prav tako in da je zadovoljna s-člankom. Zdravnica mi je namreč c omenjeni razgovoru, ko me je nagovarjala, naj preklicem navedbe v članku, dejala »da bi gospod doktor Vrhovec gotovo prišel k moji ženi, če bi. vedel, da sem stoodstotni invalid in star partizan.« Davorin Bažec-Zmago, l. r. TURISTI ZARADI ŠPEKULACIJE V turističnem pogledu ga sicer letos vre ve pošteno lomi, toda kljub temu /V naša obala polna turistov. Predvidevajo, da bo letošnji promet v raših letoviščih prekosil vse dosedanje sezone, zlasti še v pogledu števila inozemskih turistov. Ti gostje so po večini prišli sem k našemu morju, da se naužijejo lepot naše obale, da se odpočijejo, da spozna-jb jiašo domovino in njene ljudi. To so vsekakor dobrodošli gostje, ki jih sprejemamo z željo, da bi se vrnili tudi prihodnja leta. Toda t; tej turistični gneči sc skrivajo tudi ljudje, ki jih niso privedli turistični motivi sem k našemu morju, in bi radi na naš račun poceni preživeli mesec ali dva v naših letoviščih. Te pa je treba ločit: od množice poštenih inozemskih turistov. Pri nas so posamezniki, ki jim v tem pogledu gredo na roko. Zelja po lahkem zaslužku je zaslepila ne samo marsikaterega gostinskega uslužbenca, temveč tudi druge. V Portorožu, v tem našem priznanem } VooiijA/, is c v teh poletnih, dneh dogaja marsikaj. No pa poglejmo, kako se je »znašla« domačinka Lina Paliska. Spoznala se je z nekaterimi Nemci, ki so prišli v Portorož s »trgovskimi« nameni. Izkoristila je to priložnost. Kupovati je začela od njih razno blago kakor naplon nogavice, bluze, kombineže, obleke itd. Blago je nato preproda-jala in je pri tem dobro zaslužila. dobiček pa nato delila s prijaznimi inozemskimi kolegi. Tako je ta posel evetel, dokler j; niso stopili na pr.sle organi kriminalistične službe in naredili konec. Drugi tak primer se je dogajal tudi v Portorožu. Tin-ca Kmetic je preprodajala nemške britvice. vžigtTmkc, kamenčke in vrsto drugih, predmetov, V tem se je »specializirala«. Vsa čast ji, toda pri nas tako specializacijo« obsojamo. Obsojamo tudi špekulacijo tujih turistov, lei tako izkoriščajo naše gostoljubje. Kdor s pošlenir^ nameni pride k nam kot turist, so mu na .stežaj vedno odprta vrata, tistim pa, ki bi hoteli izkoriščali našo gostoljubnost v svoie umazane in špe-kulativ.ne namene z zavajanjem naših ljudi v nedovoljene posle, pa povemo odkrito, da so pri nas ne-zaželjeni. © w sesans Na plenumu Primorske nogometne podzveze dne 21. avgusta so ustanovili enotno primorsko nogometno tekmovanje. V tem bodo sodelovala vsa Primorska društva razen N. K. Tolmina, ki se bo razformiral. Ostanejo: N. K. Branik (Solkan), N. K. Piran, N. K. Rudar (Idrija), SSD PrLmorje (Ajdovščina), N. K. Anhovo, Z. N. K. Gorica II (Šempeter), N, K. Koper II. N. K. Olirn-pijja (iBertofci), N. K. Jadran (Dekani); N. K. Partizan (Šmarje pri Kopru). Vsa društva bodo tekmovala tudi z mladinskimi moštvi. Prvenstvo se začne 18. septembra. S tem sklopom bo postalo nogometno tekmovanje na Primorskem kvalitetnejše, česar doslej ni bilo mogoče pričakovati, saj je biilo odigranih samo kakih pet tekem in sezona je bila pri kraju. Koper - Izola 1:3 V Kopru je bila v nedeljo poipol-dine prijateljska nogometna tekma med domačim nogometnim klubom Mornarica prevaža hrano v Črno goro leta 1919 ■(Nadaljevanje s 7. strani) Bilo je poletje. Muslimani so imeli ravno svoj veliki post — rama-zan —, kateremu so sledili prazniki bajrama, največji praznik v letu. Ramazan je lunin mesec (23) dni trajajoč post. med katerim rte sme musliman od vzhoda do zahoda sonca zavžiiti nobene hrane, celo vode ne in kar je za njih najhujše niti ene cigarete. Celo govora so se morali čim bolj. izogibati. Za tiste, 'ki so morali opravljati svoja dela in službe kakor ponavadi, je bil to res težak post. medtem ko so premožni muslimani enostavno spremenili dan v noč. Ves dan so spali, vstali so ob zahodu, jedli in pili celo noč, ob vzhodu so pa zopet legli spat. Seveda, ti niso. občutili niti lakote, niti žeje, niti želje po cigaretah. Žrtve tega ver-skesa fanatizma so bili siromašni ljudje, ki so živeli od rok v usta. med njimi naš Dule in Meho. Prispeli smo pred ustje Bojane in čakali, da bo nastopila plima, da bi lahko vpluli v Bojano. Oba muslimana sta pravila, kako bo jutri za njih težek dan. Naporna služba ob krmilu, ki se ga v takih re !kah neprenehoma obrača na eno ali na drugo stran, vročina m žeja. žeja. Ko smo vpluli v Bojano, smo se privezali na prvo močnejše drevo in tam prenočili. Zgoaaj zjutraj .smo se začeli boriti s tokom reke. Vožnja do Skadra je trajala skoraj ves dan. Pilota ob krmilu sta se menjavala svaki 2 uri. V prostem času pa sta morala biti na premen z dolgo palico v rokah in meriti globino. Sonce je pripekalo vedno močneije. Od vročine smo bili vsi omamljeni, čeprav se nismo pustili. Lahko si mislimo kako je moralo biti našim muslimanom. ki iih je že>a prav krvniško mučila. Rekel sem Duli. da Alah gotovo ne bi imel nič proti temu, če bi popili ob tsko napornem de-Tu čašo vode., »Ne gospodine. je odgovoril, rajši izgubim svo.io mlado ženo. .ki jo imam res rad, ka-Ttor da bi s.fidaj napravil samo en požirek vode«. Do sončnega zahoda je manjkalo še 2 uri, ko smo prispeli v Skadar. Skadar. mesto z okrog 40.000 pre-'bivailci. je ma alb3ini=kem ozemlju ob levem bregu Bojane. Privezali smo naš vlačilec na nasprotni sitra-ni, pod goro Taraboš, Mornarji so oprali palubo, muslimana sta s'i .pripravi iaila skromno večerio. Ob sončnem zahodu je na stari skadrski '-fcrdniavi počil top. ka.r je bilo vsem muslimanom znamenje, da je post •za tisti dan končan. Deset minut pred strelom so pa na drogu v 'trdniavi dvignili neko temno zastavo, To je bilo znamenie za »hanu-me« (sos'nodinie). da lahko začno » prinašaniem hrame na mizo. Tudi naia dva muslimana sta si po-tn-vi.la na rvrednio palubo, že pripravljeno večerio. Odvlekli v Plnvnico smo šolane, ' Tretjega dne srni ce vrmili s pralnimi, Vo&nia -rvl ^kadru navzdol no r^ki je bila kratka; dve uri po-"tem, ko .smo v Skidru odvezali vrvi. smo bili v Jrdramifcem morju. in Izolo, ki sta oba člana za- padno-slovenske nogometno lige. Z rezultatom 3:1 (polčas 1:1) je zasluženo zmagala Izola. To je bila zadnja priprava obeh moštev za prihodnje prvenstvo, ki se prične že to nedeljo. Koprski nogometaši bodo igrali svojo .pivo prvenstveno tekmo v Kranju, Izola pa v 'Postojni. Plavanje V nedeljo popoldne je bilo na olimpijskem bazenu pri Novi Gorica prvo Okrajno tekmovanje v plavanju in \vaterpolu. Gledalcev jo bilo blizu 500. Sodelovalo pa je kakih 50 plavalcev iz Nove Gorice, Mirne, Renč, Dobrave in Sentpetra. Doseženi so bili sicer povprečni rezultati, ki pa vendar kažejo zadovoljiv napredek te športne panoge. Rezultati so naslednji: 50 metrov prsno (mladinci): Colja (Nova Gorica) 42,2; Ulaga (Secctpeter) 42,4; .Mugerle (Nova Gorica) 44:2. 50 metrov prosto (mladinci): Bitežnik (iN. G.) 33Puc (N. G.) 33,5; Beltram (Miren) 35,4. 100 metrov prsno (mladinke): Komel 1,44; Suligoj 1.46,3; Majer 1,50,2. 100 metrov prsno (člani): Sinigoj (Miren) .1,57,9; Drašček (N. G.) 159.3. 40 metrov prosto (člani) Uršič (Miren) 31,2; Brumat (Miren) 34,5; Branko (N. G.) 37. Štafeta. 3 krat 50 m mešano: 'Nova Gorica II. 2,44; Nova Gorica I. 2,48. V skokih iz trimetreke skakalnice je med mladinci zmagal Lucijan Ča-dež iz Nove Gorice, med člani pa Tomše, prav tako iz Nove Gorice. V wateipol.o tekmi med reprezentancama Nove Gorice in Mirna so zmagali domačini z rezultatom 5:1. Sodil je Anton Martin iz Šempetra. OBČINSKI GASILSKI PRAZNIK V IZOLI Ob desetletnici osvoboditve .ter proslavi prvo obletnice .ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva mesta Izole, prireja Občinska gasilska zveza po enoletnem požrtvovalnem delu svoj prvi gasjiski nastop v mestu Izoli dne 4. septembra 1955. SPORED: ob 9. uri .mimohod Prostovoljnih .gasilskih društev okraja Koper, nato zborovanje pred Ljubim domom, ob 10. uri gasilske vaje na športnem igrišču, ob 11. uri kombinirane vaje. ob 17. uri tombola na trgu Gari-baldu s sledečimi dobitki: kva-fterna din 2000, činlcvina din 3000, I. tombola din 10.000, II. tombola din 5^00, ob 19. uri .nastopa pevski in godbe-iTK koncert: na pihala v paricu Arrigoni. olj 20. uri pričetek gasilske veselice v parku Arrigoni. iSrečolov. VABIMO VSA" GASILSKA DRUŠTVA IN OSTALE PREBIVALCE. ODBOR OBVESTILO DPD »SVOBODA« Obveščamo vse člane pevske-. ga zbora DPD »Svoboda« v Kopru ter vse tiste tovariše, k1 želijo na novo pristopiti k zboru, da pričnejo redne vaje v petek, 2. septembra 1955 ob 20. uri v prostorih Glasbene šole v Kopru, Ulica Stare pošte št. 2. Odbor SOLSKO OBVESTILO Ravnateljstvo Ekonomske in Gospodinjske srednje šole sporoča vsem dijakom in dijakinjam, da bodo sprejemni izpiti od I. do 6. septembra, na Ekonomski srednji šoli v Kopru. Istočasno obveščamo vse, da se bo pričel pouk 15. septembra in ne 6 septembra, kakor je bilo sporočeno. RAVNATELJ DO 10. SEPTEMBRA 1955 NEDELJA, 4. IX.: Ob 8.15 Slovenske narodne in umetne pesmi po-jo naši zbori; 8.40 Za maše kmetovalce; 9,00 Ritmični panoptikum; 9.30 Mladinski tednlik; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Naiši kraji in ljudje: Ilirsko bistriška komuna; 16.00 Nedeljski promenadni koncert; 21,00 Zborovski koncert; 21,30 Orkestralni koncert: P. I. Čajkovski: Ris tac: Su-ita liz filma »Priče o fabrici«; 23.40 Glasba za laliko noč. PONEDELJEK, 5. IX.: 7.25 Vaša najljubša popevka tega tedna: .»Randez vous« — poje Lady Patachou; 14.00 Od melodije do melodije; 14.45 Pesmi z domačih logov — poje Anton Prous — pri •klavirju Marijan Vodopivec; 20.00 Melodije iz fihna .»Plavajoče gledališče«; 20.40 Slavonske narodne pesmi; 21.10 Operne arije li dueti izvode sopran Vanda Gerlovič in tenor Rudolf Franci; 21.30 Morja široka cesta; 21.45 Iz slovanske simfonične glasbe; 22.10 ¡Plesna glasba; 3.40 Glasba za laliko noč. TOREK, 6. 9.: 7.25 Vaša najljubša popevka tega tedna: »Randez vous«; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturno življenje na Priniorakem; 14.50 Boje pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja p. v. Petra Liparja; 20.00 Godalni koncert; 20.30 W. A. Mozart: »Beg iz seraja« — opera v treh dejanjih; 23.40 Glasba za lahko noč. SREDA, 7. ,IX.: 7.25 Vaša najljubša popevka tega tedna: »Randez vous«; 14.00 Od melodije do melodije: 14.45 Narodne pesmi poje 'tenorist franooske melodije; 20.40 .Makedonske narodne pesmi; 21.00 Kulturni pregled; 21.10 Hrvatski samospevi; 2,1.30 Iz domače in tuje književnosti: Ivan Cankar: »Anaslazius von Schwi.tz; 22.00 O reviijslki glasbi (oddaja s komentarjem); 23.40 Glasba za lahko noč. ČETRTEK, 8. IX.: 7.25 Vaša najljubša popevka tega tedna: »Randez OPOZORILO VSEM PIONIRJEM, BRALCEM »BARCICE« V tej številki »Slovenskega Jadrana« bi morala biti pionirska priloga »Barčica«. Ker pa smo bili mnenja, da je bolje, če sovpade z začetkom šolskega leta, smo jo preložili na prihodnjo številko. Obenem pa vas moram, dragi pionirji in pionirke, opozoriti še na nov roman v slikah, ki bo začel izhajativ prihodnji številki »Barčicen. To bo pustolovska povest znanega angleškega pisatelja R. L. Sfevenso-na »OTOK ZAKLADOV«. Povest pripoveduje o mladem Jimu, o zakladu, skritem na daljnem otoku in o morskih razbojnikih. Prav gotovo vam bo všeč. Torej na svidenje v prihodnji številki! Kotičkova teta Je že tsko urejeno na. tem svetu, da ima človek takoj, ko se premakne iz hiše, opravka s turizmom in gostinstvom. Pod turizmom razumem tudi prevozna podjetja, med katera spada pos'redno .tudi potovalni urad Adria v Portorožu. Pravijo, da imajo tamkaj neko močno zaljubljeno deklico. Posledice so občutili šofer in zlasti sprevodnik Slavnikovega avtobusa, ki odhaja iz Pirana ob sedmih zjutraj. Bilo je to v torek, ko je osebica Lz Adrie prodala za posamezne sedeže v tem avtobusu ka.r po dve rezervaciji do Ljubljane, razen tega pa, da bo zmeda še bolj popolna, — rezervacije za ta avtobus, vozne listke pa za popoldanske SAPove- Kaj jih je moral nesrečni .sprevodnik »Gioiia« presjtafi in presltigatii od prizadetih potnikov, si komaj lahke predstavljate. Na srečo ga je rešila hudih muk 'uvidevna uslužbenka Adrie v Kopru, in pa Slav-nik sam, ki je postavil na probo »bis«. V gostinstvo spada gostišče Ta-veima v Kopru, Imel sem priložnost videti, ko sesn mimogrede popil svoje pivo, kako se je Piero kregal z gostom, češ, da ni onj pisal cenika jedil in pijač. Zanj stanejo jetrca 90 din in ne 70, kolikor je zapisano na ceniku. Seveda je obveljala Pierova in ne cenik ter je nesrečni gost z žalostnim obrazom nanušil svoje finance (konec meseca je!), Zaiklinjal pa se je, da bo vsem .povedal, ki bi hoteli po proračunu jesti v Taverni, naj ne hodijo gledat na njen cenilk, marveč naj poprej ugotovijo dejansko stanje pri natakarju. V gostinstvo pa ispadajo tudi de- lavske in druge menze, tudi take mešane, za delavce in za nameščence, Zato prav rad ustrežem nekaterim prizadetim delavcem iz Divače, ki se je njihovo vzdihovanje ob postopku njihove menze »Slovenija ceste« slišalo prav do mene. I-majo namreč v t.eg menzi v Divači tako navado, da tudi na zmnaj poudarjajo' razliko med »umazanimi« delavci in »gosposkimi« nameščenci v tem podjetju. Tako imajo nameščenci svojo strogo odrejeno jedilno mizo, za katero delavci ne smejo .stedati, imajo poseben pribor ter so vedno takoj in poprej postrežem kot delavci. Delavci morajo tudi po uro in več dolgo včasih čakati, da pridejo do svojega obroka hrane, čeprav so si pred tem že tudi samo oprali in pripravili pribor. Ce bo šlo še dolgo tako naprej, bodo tamkaj kmalu u-peljali južnoafriško razlikovanje med »črnc.i« in »belci«, kar je seveda močno priporočljivo tudi za splošno stanje in zadovoljstvo delavcev, ki imajo na svojo nevoljo opravka s to menzo. Za Divačo sem pod Rodikom srečal na cesti dva Nemca, ki sta postavila v kraj svoje motorizirano moto vil o in sta vneto nekaj fotografirala ob železniški progi. Zanimalo je tudi mene. kaj vendar imata, in sem zaslišal: »Du, Hans, das ist sicher eine Sabota.se gegen Tito's regim!« (Ti, Hains, to je pa prav gotovo sabotaža proti Titovemu režimu). »Ja, natürlich, Fr.i/tz. Mache nur noch ein Paar Bilder. da,s' wird et. was für unsere Zeitungen sein.« (Ja seveda, Fric. naredi nekaj posnetkov, to bo nekaj za naže časopise). vous«; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturno pismo; 14,50 Slovenske zdravice; 20.00 Orkester Mantovaru izvodi omiljene melodije; 20.40 Dalmatinske pesmi; 2,1.00 Istarski susreti; 21.30 Boris Papan-dopulo: Komorni ' koncert; 21.50 Slovaške narodne pesmi poje sopra-nislka Zdenka Goljevščeh; 22,10 Plesna glasba; 23.40 Glasba za lahko noč. PETEK, 9. IX.: 7.25 najljubša popevka tega tedna: .»Randez v.ous«; 13.45 Glasba po željah; 14.45 Narodne pesmi v priredbi Emila Adamiča; 20.00 Melodije iz znanih operet; 20.40 Zborske pesmi naših avtorjev; 21.00 Nikola Hercigonja; Gorski venec, kantata za solo, zbor in orkester; 21.25 Božidar Trudič: Koncert za violino in orkester; 22,00 Plesna glasba; 23.40 Glasba za lahko noč. SOBOTA, 10. IX.: 7.25 Vaša najljubša popevka tega tedna: »Randez vous«; 14.00 Ali veš, kaj je to? Pisan spored glasbenih ugank; 14.45 Spored domljnibnih narodnih pesmi; 2A.00 Glasba iz revij in filmov; 20.40 Bosanske pesmi; 21.00 Medjimurske pesmi; 21.30 Radijska igra: Ivan Cankar »Martin Kačur«; 23.40 Glasba za lahko noč. ZUDIC IVANA iz Nožeta št. 14 obč. Portorož, razglašam za neveljavno osebno izkaznico štev. 20676/ 10662, ker sem jo izgubila. KAMION ZNAMKE AUSTIN z nosilnostjo 41, uporaben tudi za osebni promet, naprodaj po zelo ugodni ceni. Poizvedbe na naslov Dekarli Jioee, Vidisano štev. I, Izola, Trgovsko podjetje Mavrica sprejme VAJENCE za železninsko k in drogerijsko stroko. — Pismene ponudbe z navedbo dovršenih šol poslati na upravo trgovskega podjetja Mravrica — Izola Razgledi 2 Moje neznatne osebice se nista kar nič pre dov. Dolžnost nekoga bi bila — morda prav Razgledov — da to pojasni. Slišati ali brati pa samo eno plat res ni dovolj. Če drugega ne, si človek ustvari neobjektivno sodbo. — re, — Borbi ob Rižani (Nadaljevanje s 7. strani) Omeniti moramo še, da so v juniju ipnsitili v Rižano 24.000 malih postrvi. Rižana do sedaj še ni imela te vrste rib in kaže, da bodo dobro uspevale. Ze v teh nekaj mesecih so zelo zrasle. Ker se Rižan» zdiva v morje, postrvi pa ne morejo živete v slani vodi, bodo laliko dobro uspevale v njenem približno 10 km dolgem toku. V nekdanji dolini gradov se lx> .poleg velikega vinogradniško-sadjar-skega posestva od aedaj naprej razvijala še farma bobrov, rac in polžev. Prebivalcem te doline pa se s tem odpirajo nove gospodarske izboljšave, A. Seveda nima radio-rugby nobene zveze s poznano varianto nogometa, kakor bi morda kdo pomislil, ko bo prebral naslov. Ne, to je radijska oddajna postaja, ki sloji nekje v središču Velike Britanije, v Watling Streetu. Gozd oddajnih in sprejemnih anten na milje daleč opozori nanjo potnika. Njenih 12 ogromnih antenskih stolpov, od katerih vsak tehta okrog 170 ton, se uvršča med najvišje konstrukcije na svetu. »Radio-rugbv« je v službi vsega sveta. Na ta ali oni način se z njim okorišča na tisoče in milijone ljudi vsak dan. »Rugby« prinaša vesti časopisom vsega sveta preko raznih biltenov, ki jih telegrafsko sooroča-jo naprej. To. kar prinaša »Rugby« danes, boste bratli jutri v dnevnem časopisju.. V vojni so poročila, ki so šle preko »Rugbvja«, pošiljale armade na pohode in velikokrat v smrt, prisiljevale vlade na hitre odločitve, od katerih so bila odvisna zivlienja mllmonov ljudi. »Rugby-<-služba je txripomogla do mno>gih poznanstev (zlasti onih. ki so jim sledile Dri mladih ljudeh tako goreče besede). »Rugby« pomaga svetovni trgovini, ko omogoča poslovnim ljudem, ■ da se si>TO'ti okoriščajo s stanjem cen v svetu. Važen je v plovbi, ker pošilja ladjam vremenske napovedi, ki so do stotinke sekunde natančne. • »Ru.gbv« omogoča telefonske in telegrafske veze med Bri-taniijo in prekoooeanskimi ladjami. Danes je telefonski pogovor nekje s srede oceana kaj vsakdanja stvar. Dve desetletji potem, ko je Mar-ooni -prvič vzipodtavll zvezo preko Atlantika, ie britanska Direkcija pošte sklenila, da ustanovi »Rugbv- Bivši svetovni prvak John Daviš je bil eden črnskih atletov na katere je lahko računala Amerika. Toda njegov rekord je danes v rokah dvaindvajsetletnega Andersona. radio«, ki bi služil telegrafskim družbam vsega sveta. Prvi oddajni aparat za dolge valovne dolžine (350 KW) je bil dograjen v januarju leta 1926. In ko so spoznali,, da je rndio-telefonska služba praktična, je bila eno leto kasneje vzpostavljena javna radio-telefonska zveza z Ameriko. V začetku so uporabljali dolgo valovno dolžino, toda ko so eksperimenti na kratkem valu pokazali, da je le-ta uspešnejši, je bila avgusta 192S vzpostavljena tretja zveza na valovni dolžini 16—32 m med »Rugbvjem« in ZDA. Od teh začetkov pa do danes, so radio- telefonsko službo povsem razširili. Poleg zveze s Severno Ameriko obstajajo sedaj zveze z raznimi mesti Britanskega imperija, Južne Amerike, Srednjega vzhoda in drugod, pa tudi s številnimi preko-oceanskiroi ladjami. Danes laliko ravnotako vzpostavijo zvezo z nekom na drugi strani sveta, kakor s svojim sosedom. Ko se je povečala potreba po razširjenih razgovorih in zvezah, se je pojavila tudi potreba — razširiti »Rugby,postajo«. Nove zgradbe, ki so rezultat devetletnih načrtov in dela inženirjev in strokovnjakov Direkcije pošte, bodo kmalu stopile v službo človeštvu, Z novimi zgradbami, ki imajo 53 radiooddajnih postaj in 200 anten, bo zavzemala nad 1600 hektarov površine. Preko tega oddajnika bodo lahko istočasno dajali več oddaj (v nekaterih primerih bo en prenosnik lahko prenašal istočasno štiri visokokvalitetne telefonske zveze). Nestrokovni obiskovalec bo imel vtis, da vse delovanje upravlja samo en človek. Seveda, ta iluzija izhaja od tod, da Ie en inženir sedi pred izredno komplicirano tabelo in stikalno ploščo, kjer se križajo tri oddajne hale, obrača stikala in premika vzvode. Tako regulira in kontrolira oddaje v vseh smereh. Ta »vsemogočnež« bo lahko samo z migljajem prsta vzpostavil radijsko, telefonsko ali telegrafsko zvezo med dvema kontinentoma, omogočil bo zamenjavo novic, ki bodo razburile svet in omogočil bo lahko tudi dvema zaljubljencema, da si šepeče-ta konvencionalna zatrjevanja... Lahko bo spravil v pogon prenosnike z antenami, zamenjal valovne dolžine in istočasno nadzoroval celo instalacijo radijske .postaje. Samo z alarmnimi svetilkami bo pozval strokovnjaka, ki bo posredoval, če bo kaj narobe. Resnično, »Rugby«-ra-dijska postaja daje pogled v prihodnost, ker je nekaka prva »robot« radijska postaja. Pravijo ji »deveto čudo«, nosi pa ime Giulielma Marconija, človeka, ki je pred petdesetimi leti poslal prvi signal preko Atlantika. Tudi tako si ljudje in živali služijo kruh. V morskem cirkusu v Islamo-radti (Florida) skoči delfin ( na naši sliki) tudi pet metrov visoko, da si vzame svoj obrok kruha iz dreserje-vih rok. Ljudje, ki delajo v ameriških. atomskih mestih so pod stalnim nadzorstvom zdravnikov, da bi vsako morebitno škodljivo posledico že v kali raziskali in zatrli. Razen tega pa črpajo tudi material za znanstveno raziskovanje vplivov radioaktivnosti na človeško telo, V zadnjem času so opazili mnogo slučajev nespečnosti. Ko se je prišel neki 36 letni elek-tričar že trikrat pritoževal v zdravnikovo ordinacijo, da že več mesecev ne more spati več ko tri do štiri ure, je postal zdravnik nanj pozoren. Sprva je mislil, da je možakar simulant, ker je izgledal odlično, pa tudi sam je rekel, da se počuti kar najbolje in da ni niti najmanj utrujen, samo da mu je neprijetno, ker se po cele noči premetava po postelji in ne more zaspati. Vedno več delavcev je prihajalo v ordinacijo in vsi iz istih vzrokov: ne morejo spati. Nekega laboratorijskega asistenta so proglasili že za medicinskega fenomena, ker ni. cele tri noči čutil nikakršne potrebe po spanju in je četrtega dne prav tako čil in spočit kot prvega dne. Medicinski strokovnjaki so naklonjeni mnenju, da delujejo radioaktivni žarki na človeško telo podobno kakor spanje. Za sedaj še raziskujejo, ali je talkšno delovanje radioaktivnih žarkov začasno in, ali ne bi morda taka nespečnost človeku škodovala. Misel, da bi človeku poklonili tretjino življenja, ki ga sicer prespi, je vsekakor zelo zapeljiva. EEs s ETQS1 ^r&fceafktik® Dr. Vivian Fuehs sestavlja v Viktoriji poslednje načrte svoje ekspe-dioije na Antartiko, Predhodnica ekspedicije bo odšla na pot na jug proti konou leta. Pot jih bo vodila preko (zamrznjenega kontinenta. Bksp edicij a bo štela dvanajst ljudi. Opremljena bo z motornimi vozili na gosenice in s sankami s pasjo vprego. Odšli bodo iz baze v predelu Valisel Bay novembra 1957, potovali preko nepoznanega ledenega pokrova in prišli štiri mesece kasneje v Macmurdo Sound. ISO milj daleč. Novozelandce, člane ekspedicije, bo/ vodil Sir Ecbnund Hillary. Nekje med južnim polom in Maomurdo Soundom se bosla sestala dr. Fuoks in Hillary in odšla skupno na zadnji del poli. Iz Nove Zelandije so sporočili, da bo Hilary odnesel s seboj na Antarktiko okrog 200 funtov novozelandske zemlje, da bi zasadil nekatere rastline, predvsem solato, ki bo omogočala članom ekspedicije, da obdržijo zdravje, kar je pri hranjenju s samimi konzervami presneto težko. Zemljo bodo držali v prozor-. nih posodah iz plastične mase, Id jih bodo od /znotraj ogrevale parafinske svetlke. To je prvič, da bo ekspediciija na Antarktiko vzela s seboj zemljo. Člani ekspedicije se bodo začeli kmalu vežbati v Južnih Alpah. P»§r m m ■M ....... ........... mJ^Mm Alfons Apač iz Acapulca razburja ljudi s svojo napravo za skoke iz velike višine. ki je nekaka mešanica med padalom in krilom. Z njim lahko • drsi tudi večsto metrov nad vodno gladino. Na naši sliki je Apač, ko je skočil s 30 metrov visokega mostu pomika »Aquarana«. Mumija s štirimi nogami V nekem muzeju na Holandskem so odkrili mumijo s štirimi nogami. Učenjaki so se hoteli prepričati kakšnega spola je in vsaj približno dognati, kdaj je bila balzamira-na. Ko so jo rentgenizirali, so pa na največje začudenje opazili, da ima štiri noge. Da bi ta nenavaden slučaj razjasnili, so poslali rentgenske posnetke znanim egiptologom v London in Kairo. Najmanjši konji na svetu Na neki farmi v Kansasu vzreja- jaijo najmanjše konje na svetu _ midget-ponije. So še manjši od angleških sheUland-poriijev. Odrasel konj tehta Ie do 30 kg, njihovi gospodar;! jih čisto lahko nosijo na ramenih, ' - Namilila si je roke, ne da bi zato uporabila milo. Neki nemški tehnik je izumil pripravo, ki jo pritrdimo na vodovodno pipo. Je iz plastične snovi in namili vodo, ko teče skozi. Priprava se je posebno dobro obnesla na potovanjih. Znana italijanska filmska igralka Anna Maria Moneta. je prejela za neko vlogo v film.u 90 milijonov lir, za pet milijonov draguljev, opremljeno sobo v Rimu .in en mesec brezplačnega bivanja ob morju. Splača se biti — zvezdnik! pot pri nas ■ Na zagrebški kliniki so pred kratkim pregledali 20-letnega mladeniča iz Bjclovara, ki je imel 176 kilogramov. Uspelo jim je, da so mu z dieto zmanjšali težo na 152' kilogramov. Verjetno pa ne bo mogel več veliko shujšati, ker je imel že z desetimi leta 100 kg. In pri vsem tem — normalen apefcit. Nezaupanje je trajalo vse dotlej, dokler niso bili listki s kroglicami ponovno v vrečici. Gospod iz Valencie jim je vzbujal sum, ki ga imajo kmečki ljudje do slehernega predstavnika oblasti. Začelo se je žrebanje. Don Miguel je vzel klobuk z glave in vsi so mu sledili. Po neki stari navadi so morali zmoliti nekaj, kar naj bi jim dalo milost in dobro srečo. Tako so ribiči nekaj trenutkov gledali v tla in s čepicami v rokah momljali molitev. Nato je zavladala popolna tišina. Predsednikova roka je pomešala kroglice v vrečki, te pa so odmevale, kakor bi nekje daleč padala toča. Ribiči so tedaj privlekli od nekod fantka in ga z rokami kar preko glav sprevili do predsednika. Deček Je privlekel prvo kroglico. Tesnoba je vladala po vseh obrazih, v vseh očeh. ki so poželjivo gledale leseno kroglico v hipu, ko je predsetSnik s težavo iz nje vlačil listek. Predsednik je prebral im ein koj je zavladala splošna negotovost. Ker so bili ribiči vajeni svojih domačih iinen, so se le stežka takoj znašli, da bi vedeli, čigav je priimek, ki ga je predsednik izklical. Kdo je imel torej srečo, da j» zadel prvo mesto? Tonet je planil pokonci in zavpil; — Tukaj! Palomov nečak!.'.. Kakšno srečo ima ta fant! Prvo žrebanje je to, ki se ga je udeležil, pa že je dobil prvo mesto! Najbližji so se z njim radovali in marsikaj so izrekli, iz česar je bilo čutiti nevoščljivost. Tonet pa, ki je veselje zadrževal, kakor tisti, ki ne verjame svoji sreči, ni zataknil oči od predsednika ... Ali lahko izbira predel? ... Komaj so mu pritrdili, že je zaprosil za Sequioto in medtem ko je pisar to beležil, je on kot blisk izginil iz dvorane, suvaje s komolci sem in tja. Na trgu je množica mirno čakala. Navada je bila, da so prvi izžrebani takoj stopili na trg in sporočili veselo vest s tem, da so vrgli v zrak klobuk in zavriskali. Zato so ob pogledu na Toneta, ki je z glavo naprej prihajal po stopnicah, pozdravili z velikim vzklikanjem. — Kubanec! — Tonet je, »brkača! — On je! — On! Žensk se je polastilo ginjenje. Objele so g s solzami v očeh, kot bi tudi same bite deležne te sreče. Spominjale so se njegove uboge mame. Kako bi bila srečna, če bi še živela!... Tonet, ves obdan od kril, razburjen od vročekrvnih ovacij, je nagonsko objel Nelletto, ki se je vsa presrečna smejala z zelenimi in od zmagoslavja bleščečimi se očmi. Kubanec je hotel proslaviti svoj triumf in ukaza! nesti v Canamelovo gostilno nekaj steklenk piva in pokalic, da jih ponudi ženskam. Možj.e so lahko šli v gostilno in pili, kolikor se jim je zljubilo; danes je on plačeval! V hipu se je trg spremenil v tabor. Sangonera, ki je ob vsaki taki priliki, kjer je bilo kaj vina, pokazal neverjetno delavnost, se je zdaj prikazal poln steklenic, kozarcev, pre-pečenca, trdega in poslanega —. vse, kar je bil našel v omari — in hodil od skupine do skupine ter delil pivo in pokalice in prepečenec, seveda ne da bi nase pozabil. Oni, ki jim je bila sreča mila, in so dosegli prva mesta, so prihajali na trg, mahali s klobuki in vpili od zmagoslavja. Sprejemali pa so jih samo domači in še kateri od prijateljev. Vsa pozornost je bila obrnjena na prvo številko, na Toneta, ki se ie pokazal tako radodarnega.. Ribiči so zapuščali šolsko poslopje. 'Skoraj trideset i'te-víik je bilo že izžrebanih in preoslajali so samo še r e d o-li.ns najslabše vrste, taki, ki niso vzbujali nobenega večjega zanimanja. '■■ ■ . •■<-■■ v ■ •• .„.,. Paloma je hodil od gruče do gruče in sprejemal česiike Prvič v življenju je pokazal, da je z vnukom zadovolien. — Eh, seveda!... Sreča se vedno nasmehne malopridnežem, tako je pravil moj oče. Jaz sem bil osemdesetkrat pri žrebanju, ne da bi se mi samo enkrat posrečila nrva številka. Pa ti pride ta moj vnuk z drugega sveta... in tumfete' pri prvem žrebanju... postane ljubljenček sreče... Na vsak način, hvaležni moramo biti Bogu, saj ostane vse v hiši! In se je veselil ob misli, da bo Tonet za celo leto prvi ribič v Albuferi. Od dogodka ves raznežen se je stari ribič približal svojemu sinu, ki je bil resen in molčeč koj po navadi: — Tono, sreča je stopila v našo hišo in znati se je bomo morali okoristiti! Pomagati morava temu otroku, Id se na ribarjenje ne razume in videl boš, da bova uspela. Paloma se ,ie začudil takemu sinovemu sprejemu: — Da, — je odvrnil Tono — res, velika sreča bi bila, če bi imeli potrebno orodje za delo. Samo za mreže bi rabili več kot tisoč pese t! Ali imamo mi toliko denarja?... Stari ribič se je nasmehnil. — Koliko njih bi nam ta denar rade volje posodilo! Tono je napravi! malosrčno kretnjo. — Preveč smo dolžni! Ni bilo malo trpljenja, ki so mu ga nalagali nekateri Francozi iz Catarroje, ki so prodajali konje na obroke ter posojali kmetom denar. Moral se je zateči t ¡a v letih slabe-lelme pa tudi, da je lahko nadaljeval z osušivtid lagune. Ti ljudje, oblečeni v žamet, željni in preteči, so se mu prikazovati fe v sanjah,.. Vse preveč je imel dolgov!... Kose človeku zatakne v težki zadevi, se je mora rešiti, kakor pač more in ne sme se poslužiti druge. Ce je že bi! napravil dolgove zaradi poljedelstva, ni imel sedaj nobenega namena, da bi kaj podobnega storil tudi za ribarjenje in se tako zapletel v druge vezi, povrhu pa še za posle, ki niso bili njegov ideal. Paloma mu je obrnil hrbet. Ali je bila to njegova kri?... Rajši Toneta z vso njegovo lenobo! Z vnukom bo potegnit in v dveh si bosta že pomagala. Kdor je dobil Sequioto, te-.m.u čieuar ni smel primanjkovati. ■'..",■■