V tori-V. iMrtrk in <ul- .1 Izhnji in ii-Vi* v Mari l,.,ru kr»/ |...iilj»nj
.1.1.11 7.1 W Irt.i •< <l. ,a H l.ll . .  I .
,1 hm kta . •-• ..
l'o |i o 11 :
Za IM '•■•>' I" nI. /a i-l li-l« . ,, ,a .rtrt Wa t  „ i
Vri-Jui-lv.) i" .|iranii-t> j., na MlM Irifu ll'.im plat):) Iii»na M, UM,
O/nnnil.i:
lala.lu.i Jt.-I|.|
m |.i».ujf
italiHntt lkr.*t ' li-ka skral. I li'ka .lkt.l-
„k.    I |,la. I
• |ir.. t..m.
/a v.ik li-. k jf a|, k .1. k «-t-mprlj| n M I,
K..k..|.i i ur u.i. ij., I -i-   . ii.ii   . llal(..(j|jlio
Iraukiijfjo.
!-it. T.
V Mariboru M>. aprila lJS<>M.
Tedaj i.
*   D~ E. H. (osta.
Ako smo zadujne casc telegrame cizlujtanskih nemških listov ogledovali, brali smo vedno ime A. Johnson-n, predsednika severno-amerikanskih držav, nko smo svoje oči v njihove dopise iz Ljubljane uprli, na prvi mah nam je v oči padlo ime ljubljanskega župana, zmerom i debelimi Črkami tiskanega. 0 Johnsonu so ti možje pripovedovali, daje že pred Bodnijo povabljen, o ljubljanskom županu so pa dali vsi ti njegovj ^prijatelji" s farizejskim obžalovanjem razumeti, kako bi tem možem in njihovoj kliki dobro delo, ako bi tudi dr. Gosta v kriminalno preiskavo spravili, ako bi ga potem naj manje na 10 let težke jeee obsodili, mu obe* doktorski diplomi pobi n ikdar več niti z dopise natanko prebil!
ljubljanskim mestom vladal, dn si ni bil ne eden trenotek niti po
noči, niti po dnevi ., Veifassiingsgetreiicr' svojega življenja svest,,.
.   .' .           m 4|        i«,       i ,        Ti      i  .        i SL'Vll,t' 111 ImI J° lim' »o»eoij nihče se nikdar za njo zmenil ni, naj
da ie hodila giullotina pod njegovim vodstvom od trgu do trga, 0(1       . .  , , . .   L ,Mi .,.       .      . ,.
manje pa kako državno odvetništvo.   —   Ali našim slovenskim
in nekultiironosečili protivnikov, kterim je ,,der s te t.s gcvvnndte in nclilogfertige ReduerM, kakor ga j« enkrat „Tagespošta" imenovala. Ta sta dva edina hudodelstva, ki ne spadata sieer pod noben paragraf, kterili mu pa nikdar nobeden protivnik ne odpusti, in vsled kterili ne bi ga nikdar nobena neinškutarska porota za nedolžnega spoznala. Parola je našim sovražnikom: vničiti tega moža, na kteri si bodi mogoči način, kjer bi se jim le mala pri-lifiicn pokazalo, kajti, on jim je vsled naređenih vzrokov eden naj nevarnejših antagonistov. T;i prilika, kakor so si možje mislili, se je naj ugodnejše v sokolovskem metežu ponudila in z nepopisnim entuzijazmom  so  za  njo zgrabili.   Cela sok,»lovska stvar ji;
IIIO     li.I   n/    IVI   I k-/.IV U     ICViC  UUBUUIII,     lllll    UUC 1*1                 ,                  „       i    . i          i •   i    i             . ,v. .
...            .         .....  i      ..       , bila navadna ponoćna hajka ali kakor mi Štajerci pravimo „praska",
ran m ga popolnoma vnlcili, da no bi mogol ,.            , , .     ... ..       ., , , ^
.     4,       ...  ,.  v.    ,      -    . »I se po vseh tako velikih mestih kakor je Ljubljana, na celem
niazineein inignoti. Mislil  bi  človek,   ako te .     . .
. .                    , svetu skoraj gotovo vsako noo prigodi, kedar ga imajo ljudje malo
a, da je dr. (Josta s strasnim terorizmom mul ,   .   ,., .    ,     ,.         .       .                       j   j j
V glavi. Taki; dogodke so do zdaj gosposke povsod v Avstrijskem po politiSkem potu, držeče se naredbe od 11. maja 1854. leta, re
ulie do ulie, da so padale pod njo glave oOgavih*) turnorjoV, kakor da bi bile zelnate in da je „verfassungsgetreue'; kri tako scur-
državnim odvetnikom se hoče po vsaki ecni „eauses ečlebres" na
oder spravljati, sieer nimajo mirnega spanja. Tako so to male likom a tekla, da je Ljubljanica gnala rdeče valove proti /alogu. ,       .           .    .         v' . , .        .   xri      .-,,,4.    n, •        , >   •,   m   •      •          i      k08b 1<0 so nekten preveč od vina navdušeni dijaki  pred neko i-kakor reka Nil proti Delti v Mojzesovih časih, 10  C najmanje, kar
hi bil Človek iz teh dopisov povzel, nko bi pa bila res stvar sama po sebi tako važna in tako znamenita, kakor ko jo ti možje
kitni leti neko Stacunsko tablo poškodovali, z očevidnim veseljem
za „ ca trne cdlebre" napravili, ali se z večini navdušenjem so se
. polastili sokplovske „praske", in to jasno naj več iz tega vzroku, dan na dan   prestrašenim Nemcem   predstavljali,   morali In   bili v .,'   , ,
.   . . ....... ker je bil slučajno dr. (Josta poleg.
Kako je le vendar bila ta cela stvar? Se enkrat tii ponavljamo, da mi brez vse strasti samo po zapisnikih govorimo. Bil je neki šiindcr na velikem ljubljanskem trgu, dr. (Josta je ravno na potu proti domu in gre kol mestni župan pogledat, kaj se godi? Teina je bilo, metež že na vrhiinei, kedar on tjc pride, kaj je, kdo je kriv, sam ne ve in ludi vedeti ne more; iz vse razprave se vidi, da nI dolgo časa vedel, ali so Sokoli napadeni, ali so oni koga napadli, tega tudi ne bi bil mogel naj finejši dunajski policijski „genie" razločiti. Na Duiiaji bi bila dala v takem slučaji policija vse skupaj zapreti in bi bila drugi dan še le popisovala in pozvedovala, kdo je kriv.   Mi vprašamo tii, ali
se je mogel dr. ('osla v tem slučaji po Dunajski polieiji ravnati? hniša hudodelstva m ktera edina sta bila izključi ji vo kriva v., .        , , ...     ...   . , .     i •  / n • ,
^___ .....„,i„..:„        i.««i.«„ ..: ••<    i    •    i   n   *     i.    ... Nlkftkor IIOl kajti bi bilo jako smešno dati zapirati .Sokole, veči-
del sinove iz samih dobrih mestnih tamilij, več ali manj same znance in prijatelje, ktere dadc lahko vsaki trenotek drugi dan pred se pozvati. Treba jo vedeti, dn dr. (Josta ni bil v tem slučaji samo mestni župan, nego tudi načelnik Sokolov. Nihče na tem svetu v njegovem  položaji  se ne bi bil mogel pruvilnejše vladati,
dosledno po kablju v Ameriko brzojaviti, da je v Ljubljani na-rtal nov germanske krvi željni Marat, ki misli teutonskomu rodu za vse veke konce storiti.
Brali smo tudi mi pozorno, hladnokrvno „sine ira ct atudio" tako imenovano sokolsko obravnavo, pregledali smo natanko vse zapisnike in sklenoli smo o leni še le zdaj ktero spregovoriti, da ne bi se nam očitalo, da govori iz nas le strast momenta, Pa tudi zdaj hi ne utegnole biti to „post festum", ker je iz zanesljivih ust čuti, da so deli dr. Oosta res v kriminalno preiskavo. Pri vseh teh „strašnih" dogodkih nas je gotovo naj bolj zanimala krivnja ljubljanskega župana, in prišli smo do tega rezultata, da ima on dva ogromna pogreška, ktera prekosita v oreh naših sovražnikov naj
vsega napadanja in obrekovanja: prvič, da je dr. Oosta skoz in skoz naroden mož; drugič pa, da je mož polu talenta in naj obširnejšega znanja, da je on v zbornicah večni slrah vseh kultnio-
*) Is Boiliiiiko rasprave *im> s« oivedočUi, da niso niti nenrfki, uiti taljauski, niti kranjski, niti pntagonikl minerji, da prav za prav sami na vajo, 6iji »o? ta tuko izgubljene sirote iinu naš nnrod izraz: ongav , a, O, Pi
Pisma o slovenske] literarnosti
Literarno dru&tvo.
Kako bi svoja pisma pisal, v kacem redu. ali brez vso Bis teme, to jo bilo pri meni precej veliko vprašanje. Gospod Davorin Trstenjak mije s svojim nnasvetom, kako hi se slovstvena delavnost med slovenskimi pisatelji bolj pospeševala", — pomagal, da sem so določil za hrezrodliost, za skakanje od vrste do vrste naše literarne delavnosti. Ce mi je ,ur. Trstenjak s tem kaj dobrega storil, storil je brez volje, zatorej mi ne bo zameril, da se mil ne zahvaljujem, kakor ga že kakor starega domorodca in pisatelja v eMili imam, kajti zahvaljujem se sploh nerad. Ker sem preverjen, da g. Tersten-jaku ni za drugo nego za reč, za pospell nase literarne delavnosti, ker dalje v rečenom spisu sam pravi, da želi, da hi se Se drugi oglasili v tem časniku o njegovem mnjenji: upam. da mi ne ho za zlo jemal, če jaz svoj neveljaven glas povzdignem zoper osnovanje takega literarnega društva in nekoliko razlogov povem, zakaj menim, da bi tako posebno /.draženje, uklononje v paragrafe in udanje v vodstvo literarnega odbora in prvo8ednika, za svobodni in pravi razvoj naše knjige ne bilo dobro.
Z gospodom Trstenjakom sem tudi jaz prepričan, dn bomo odi-njenimi močmi dospeli do lepe svrho in slovensko ime osvetili". Slovenci so to spoznali, ustvarili so društvo sv. Mohora, Matico, dramatično društvo in mnogo čitalnic. Vse to je lepo, in če pogledamo n, pr. Mohorjevo društvo in njegov vspeh, moramo se veseliti ill priznati, da hi vsega tega, kar je za narodno omiko storilo, brez združenja ne bilo,
Tukaj vidimo zdni/.eiie materijalne, denarne moei. Taka zedi-njenja so skozi in skozi koristna, Ali je pa strogu združenji! dušnih moči koristno ? Jaz trdim , da n e.
Dull in dušna delavnost hudi svobodna. Pravi umetnik, pravi učenjak bode poslušal nasvete in sodbe prijateljev in tovaršev , bode se iz njih učil, a poslednjo Hodbo lio sklcnol sam. Kdor inui veselje do dela,^kdor bo je svoje reči učil iii premišljal, kdor čuti, da je zrel za svobodno slvaijenje in tO sainokvcst mora imeti vsak umetnik in učenjak ta se ne bo dal uklepati v vojnice diiižbiiiih statutov, ne lio se dal radovoljno ugozditi v krog. kterego in kakoršnega mu bodo drugi odmerili in omejili. Razumna javna kritika je vednosti in umetnosti edina sodnica, ona sama ima pravica širjenju knjig napačnega obsežka jezove postavljati.
.Misel, literarno društvo V81 vari ti, je g. Trstenjak javno menda prvi sprožil. Med mlajšimi slovenskimi pisatelji pak je bilo, če sem dobro podučen, /e pred letom govorjenje <> tej stvari. Mladi Slovenci na Dunaj i so bili osnovali malo društevce, ki se je imenovalo literarno, shajali so se vsak teden in so brali lastne izdelke presojevaje in popravljajo je po prijateljsko. Zdi se mi, da so okrog svojega literarnega društva nameravali zbrati vse mlajše slovstveno moči.   Razlogov, zakaj se to ni zgodilo, ne morem povedati.
Taka prijateljska združenja imajo gotovo koristne nasledke. Vendar BO nuna pomniti, da imajo po SVOJej Bplošnosti bolj podobo literarnih vaj. Mladost je lehkomiselua, če no mora, odtoza se rada rosnobnomu delu. Tu s' u moro reci „in maguis volttisse sat", treba je, dasevčasi malo posili in ravnb laka društva to store. Iz naših gimnazij na dalje, prinesemo — po-\ • i naravnost — večidel strašno ubožno znanje svojega jezika, dobro j če se človek vadi -o sam.   Pičlo slovenščini odmerjene ure in noši
venskih predstav v javnem gledišči, tenni so naj več krive n«godne pogodbe, ki. if J« itATljal gtajlftki vodja in pri kterili bi predstave ne l>ile posebne nspefnft Te dni .-o le /brali zopet poprej omenjeni prijatelji nemškega gledišča tir m menili «> eotj in drugei stvari. Tudi zauaprej jih je volja podpirati nemiko gledišče in podpisamli )<■ v ta namen neki okoli 1900 gold. Kar «e tiče slovenskih predstav zahteva deželni odbor, da ima drama-tisko društ\o en dan v meseci gledišče popolnoma na voljo, vsak teden pa mora vodja en dan prepuščati za slovenske predstave, od kterih hi njemu ostajala polovica dohodka, polovico pa bi dobivalo dramatično društvo. Ako-ravno so to gotovo kaj pohlevni pogoji, zdeli so se vendar poprej omenjemu odboru, še nekterih premem); potrebni in posebno da mora na vsak način prihranjena biti vodju sobota in nedelja, to je najbolja dneva: Tudi enkrat na mesec naj bi ne imelo dramatično društvo gledišča popolnoma zastonj, timveč plačalo četerti del čistega dohodka gled. vodju. 0 teh zadevah si jo pridržul deželni odbor, da se sam pogodi z vodjo, ki bo hotel prevzeti gledišče. Toliko za denes o tej zadevi ki je važna in daljegn razgovora vredna. Konečno naj bo le omenjeno to da v Ljubljani mala peščica narodnih protivnikov veliko žrtvuj« denarja dn drži na nogah stvar ki bi sicer bila zgubljena, za itvar pa ki je važna namreč za krepko podporo mladega drainatiškega društva, ki ima veliko imenitno nalogo, za hitro in čvrsto njegovo povzdigo , se dela tako malo od strani narodnjakov. Kako majhno je še število podpornikov tega društva! Kako hoče kaj doseči ako no bode imelo krepke materialne podlage, brez kterc nikdar ne more nič opraviti V Upati je da se predrugači ta stvar, kajti ako bode vsak tiščal svoje krajcarje v žepu, potem žalostna mi Slovenska Talija!
Slov. Bistrica. 8. aprila. (Prof. Schmid izvoljen.) Tedaj je vendar le v naših mestih in trgih izvoljen velikonemec g. prof. Schmid. Že enkrat sem povedal, da po volilnem redu imajo podravski trgi za vsem 133 voblcev (Marenberg 89, Vuzcnica 23, Muta 21,) Slov. Gradec pale G5, Slov. Bistrica 91 glasov. Če toraj k Slov. Gradčanom še tudi pristopijo Šoštanj-čani, kterih je blizo 30, nikdar ne morejo zmagati čez podravke trge, če se Slov. Bistrica ne udeleži volitve. Iz začetka je res tukaj bila misel, da bi se peljalo kakih 25—30 volivcev Slov Gradčanom pomagat. Komaj se to , pozve, začeli so doletovati pisma od Kameri-ja, Lohninger-ja *) i. t. d. naj se na to dela, da se od tod nikdor ne udeleži volitve , kajti potem je zmaga Schmid-ova gotova. Nasprotno tudi slov. Gradčani niso mirovali, da bi vsaj kakih 2;*> volilcev spravili na pot. V „Tagespošti" pa se je vnela Brdita polemika, v ktero SO so naenkrat tudi od tod nekteri gospodje začeli mešati. V nekem „Eingesendet" beremo v našo splošno veliko začudenje, da je bil v našem mestu shod volilcev in da so se vsi odločili za kandidaturo g. prof. Sobmidta. Od tega shoda se je menda g. dopisovatelju le senjalo, ker nobeden volilec od vsege tega nič ne ve. In čc so res nekteri volilci želeli, da bi se izvolil prof. Schmid, pa je dosti drugih bilo, kterim ni mar bilo no za enega no za drugega kandidata, in zopet nekaj takih, kteri so se potegovali za g. Globočniku. Ne moremo zabraniti g. dopisatelju izreči svojo osebne želje, protestirati pa moramo zoper to, da se kaj takega stori v imenu vseh volilcev. I Sieer se iz tega prigodka spet kaže, kako se pri nas dela javno mnenje. Od, tod se nihče ni podal k volitvi in zmagali so podravski trgi z 113 glasovi zoper 91 (slov. graških 63, šoštanjskih 28).— V gori omenjenem „Eingesen-j det" naš g. dopisovatelj tudi ve dopovedati, da se bode brž ko ne anulirala volitev g. Dr. Doniinkuša in obrača pozornost volilcev že zdaj na slavno znanega moža, ktero je gotovo vsem volilcem le dobro znan od poslednje volitve po strašnem hrupu ki gn je takrat delal in po končnem prav vojaškemu pobegu iz dvorane, ko bi res deželni zbor ne hotel potrditi volitve g. Dr. Do-minkuš-a, česar pa nikakor ne moremo verjeti, ker nam ni znano no ena po- , stavna ovira, bodemo pokazali Slovenci, da še živimo, da se ne damo pre-1 plašiti, ampak da složni in stalni stojimo za može, ktore smo spoznali za prave prijatelje našega naroda.
Politični razgled.
o\aisem naznanil, da mu ni mogoče od-raje hi odstopil od svojo častne službe
Minister Brestel je svojim stopiti od davka na premoženje:
*) Čudno, du ta gospod, ki lc še colu načelnik ulov. [{ruškega okrajnega zbora je tudi agitirnl lopw želje svojih najboljših prijateljev, 81ov. Oradčanov!
Baron Kellersberg je bil pozvan na Dunaj, da poroča o mišljenji češkega Ijinl-tva. posebno glede na davek na premoženje. Mnogih protestov proti njemu ne bo mogel tajiti.
Dunajski časniki razglašajo glavna vodila nove vojaške ustanovitne. Prvo načelo te postave je splošna in osebna dolžnost brambovska.
Notranje ogrsko ministerstvo je zahtevalo od demokratičnega shodišča da premeni svojo osnovo, ker je deželnim postavam nasprotna. Demokrati niso hoteli ubogati. Minister je toraj zaukazal, da se ima shodišče razpustiti po glavarstvu mesta Pešte, da ima klub razgnati. Klub o vsemu temu vkljub ostal pri svojih sklepih, posebno pri adresi na Kossutha. Proti mini-sterskemu zaukazu se hoče pritožiti pri drž. zboru, ob jednem osnovati novo shodišče enakega imena. Odbor razpuščenega kluba kot osnovalni odbor novega jo že imel prvo sejo.
Magjarskeinu gospodarjenju so se jeli razun Rumuncev tudi erdeljski Nemci odločeno vstavljati. Že tožijo, da se toliko hvalisana magjarska svoboda nikakor ne obotavlja, posluževati se vsega orožja Bachovega tiskovega reda, da le vduši časnikarstvo, kar ga no leži popolnoma pred vlado na ko-enili.
Francoska vlada je poslala pruski glas te smisli, da naj bi se izvršila peta točka praškega pomirjeuja. Gotovo je tudi, da je ruska Bismarku svoje misli in želje o tem razložila. —
Čuje se, da če hoče Luka Vukalovič zopet postaviti na čelo črnogorske vstaje. Med Črnogorci, posebno med Pivljanci se pripravljajo resne stvari. Osman Paša je poslal nekoliko redne vojaščine s 8 topovi na črnogorsko mejo.
Francoska se neprenehoma pripravlja na vojsko. Vlada je brzoma naročila 100,000 pušk po ltemingtenovi osnovi iz neke amerikanske fabrike, iz kterc jih dobiva tudi danska. Nejasno je še, kteri državi je namenjena vojska. Najnovejše vladno tolmačenje se glasi: „Mi se ohorožujemo v obrambo postavnih pravic! kdo jih pozna.
V Angliji se vrte razgovori o tem, ali ostane sedajno ministerstvo ali ne. „Mon. Her." pripoveduje, da ministerstvo ne misli nato, da hi službo popustilo.
Razne novice.
— Okrožnica ljubljanskega konzistorija od 8. marca razpisuje znana Metelkotova darila po 50 fl. za letošnje leto. Okrajna šolska ogledništva naj do konca tega meseca konzistoriju za to naznanjajo učitelje, ki so se posebno trudili za povzdigo slovenščine in sadjoreja. (Uč. Tov.)
— V seji tukajšnje kmetijske podružnico od 8. t. m., se je sklenolo, naj na podlagi dosedajnih skušenj osnuje nov mitnični red glede na gospodarske vožnje, in naj so natanko določi, ktere vožnje so gospodarske. V ta namen izvoljeni odbor (gg. Brandstatter, Dr. Dominkuš in stotnik Seidl) ima tudi preiskavati, kako bi se dali sedanji dohodki od mitnic nadomestiti.
— Meseca marca uraerlo jo v Ljublani 79 ljudi in sicer 40 moških in 39 žensk. V tuknjšni bolnišnici bilo je na konci meseca marca 400 bolnikov namreč 17U moških in 230 žensk.
— C. k. deželno predsedstvo v Ljubljani razglasilo je ravno kar v „Laib. Ztg." javno pohvalo, v kterej se pripoznavajo zasluge mnogih gg. duhovnov, učiteljev in sploh šolskih prijateljev, ki so se trudili preteklo leto za povzdigo in napredek ljudskega poduka.
— Ponoči v torek č. t. m. so skušali nekteri zlobneži ulomiti v trafiko pri frančiškanskem mostu. Mestna straža pa jih je zasačila in enega ujela ter zaprla.   Bil je vojak tukaj ležečega ogrskega polka Huyn.
— Vladika Strossmajer je učiteljem ljudskih šol podaril 11,000 gld. i za gojenje mladih Bolgarov, ki obiskujejo šole v Zagrebu, sporočil 9000 gl.
— Bolgarska tajna družba za vstajo zoper turško vlado jo razposlala v veliko tisoč iztiskih naslednji poziv mod Bolgare: Vzdignite se, junaci! Ne čakajte dalje Sultanove milosti i ne zanašajte se na politiko zahodnje Evrope. Evropa za vas nima usmiljenja. Le vi sami si morete pomoči. Zgrabite za orožje!
— Na Turškem se zdaj že na kokoši veliki davki nakladajo. Turki kažejo še večo finančno modrost, nego naš finančni minister! Kaj pa, ako bi se naložil davek še na — muhe i ščurke?
bražeuega sveta na one bisere narodne poezije obraol tujec Abbate Fortis, kteri je v SVOJOJ knigi: „Potovanje skoz Dalmacijo" prvo srbsko narodno pesem v italjanskem prevodu priobčil. Ta lepa pesem 0 Hasan-aginici je Gb-the-u tako dopadala, da jo je prestavil v nemščino. Ko je pa marljivi Vuk Stefanović, spodbujen po našem učenem rojaku Kopitarji začel nabirati narodne pesmi in jih je na svetlo dal, začudil se je ves svet obilnim naravnim krasotam teh pesmi.
Naj slavnejši Nemci so jim veliko vrednost pripisovali, kakor posta* vini Gbthe in pa Jakob Grimm. kteri je pisal o njih: Srbska narodna poezija je vredna, da se sploh za nje zanimajo in jo premišljujejo. Po home-ričkih spevih ni bilo v vsej Evropi nobene take slovstvene prikazni. ktera bi nam bistvo in nastanek narodnih epičnih pesmi tako razjasnila kakor srbske pesmi".
Več nemških in drugih pisateljev se je lotilo prestavljanja po Vuku izdanih pesmi, tako da zamorejo tudi tujci napajati se naravnih njenih krasot. — Posebnosti po kterili se nam te pesmi tako prikupijo so tiste, ktore jo občudoval omikani svet že več ko 2000 let v Homerjevih spevih; zakaj tudi oni so po mnenji učenjakov nastali iz takih narodnih junaških pesmi, ki so se sčasoma v veče celote zedinile. Dva teh večih spevov, Ilijada in Odiseja, sta se ohranila do današnjega dne, ker sta bila zapisana 0 pravem času; med narodom grškim pa so se pozgubilo one stare junaške pripovedne pesmi, kakor hitro so začeli Grki kupčevati in občevati z drugimi bolj izobraženimi narodi.   Pripravna lega ob morji jih jo k temu naravnoč vabila.   Srhi pa
so bili dolgo odločeni od drugih izobraženih narodov , dolgo niso poznali ne umetnosti ne znanosti ne pisanih postav, turški jarem ni imel posebnega upliva na njihovo narodno življenje; v srbskih vaseh ni nikoli obveljalo turško pravo, ampak vedno je živel Srb po šegah od prednikov podedovanih. Po teh okolnostih se jim je ohranilo narodno pesemstvo tako, kakoršno je bilo že izprva.
Narod srbski sam razdeluje svoje pesmi v ženske in junaške. Razločujejo se prvič po zadržaju: Junaške pesmi pojejo o slavnih delih narodne zgodovine; ženskim pesmam pa so večidel predmet razmere med možkim in ženskim spolom, bodi si da izrazujejo čutila in so tedaj prave lirične pesmi, bodi si da pripovedujejo prigodke, ktere je ljubezen vzročila, in so bolj romancam drugih narodov podobne. Junaške pesmi se drugič k goslim pojejo (le redko kedaj se tudi le povedujejo brez gosel); ženske pesmi pa se le pojo brez kakega nastroja. Junaške pesmi se dalje le s tem namenom pojo, da jih kdo sliši; ženske pesmi pa pojo fautje in deklici, brez tega namena, če jih kdo posluša ali ne; v te pesmice le svoja srčna čutila izlivajo. Razločujejo se poslednjič tudi še v tem, da je metrum ali mera junaškim pesmam zmerom le e d n a in ista, ženskim pa raznotera. — Razvun resnobnih se nahaja tudi šaljivih in smešnih pripovedajočih pesmi; pa nimajo splošne vrednosti, ker njih smešnost večidel le tisti razume, kteri pozna razmere in okoliščine tistega kraja, v kterem so se rodile. Navadno jim je predmet ženitvanjc in rado se v njih za malenkostne reči izrazi in izreki ra-hijo, kteri lc resnobnim in veličastnim rečem pristujejo. (D. d.)
Izdatelj in odgovorni vreduik Anton Tomšič.
Tiskar Lduard Jun/.lč
opozicijo, ktere je od njih zahteval njihov program, smeli bi vsaj pričakovati, da bi se po padu Cislajtanije nekoliko tudi na nje oziralo, ali slovenski poslanci so spravili svoj narod U ob to upanje.
Služiti noprijatleui v posmeh, brez koristi i« samemu sebi na ikodo, o ni več potrpežljivost, to je uezndost  /a politiko, to je MSpOtobnosI topati narod.
talina tolažba v tej žalostni igri bre/ del je gotovost, da jo narod lovenski bolji od njegovih beških zastopnikov, danjemu ne manjka veljavnih dav, ki bodo znale razsoditi delovanje c. kr. svojih zastopnikov.
Th razsodba je obsodba. Vsa glasila javnega mnenja slovenskega naroda so se izrekla proti nepolitični politiki slovenskih zastopnikov. Narod te jim odreka, on je izgubil svoje zaupanje do njih, kakor so oni Zgubili K0j program v Cislajtaniji. Narod je razglasil v njih, da je njihov glas nehal biti njegov glas. O zagotovljenji njegove lepše bodočnosti se ne posvetujejo |ijegovi zastopniki v parlamentu, ampak njegovi narodnjaki v časopisih. Iz. fijih nam je znano, da narod slovenski — naj počno njegovi poslanci kar jim je drago — ostane veren federalistični zastavi in uzajemnosti slovanski, da 'te ta ia ona skali, na kterih si hočejo zidati svojo prihodnost. (D.d.)
I) o p i s i.
j Z Prage. 8. aprila (Izv. dop.) (S lav nos t po k ladanja ainna temeljnega k gledišču) bode velika slavnosl naroda čos-ega. Da je gledišče jedno naj izdatnejše sredstvo k prebujenju narodnega življenja in k obrazovanju vseh vrst človeškega društva, to je resnica zdaj že tuko jasna kot beli dan. Važnost gledišča so pripoznavali /e r.usvitljeni naši predniki češki, in si prizadevali močno, da bi vsaj v Pragi vstanovtjono bilo gledišče češko. Po prizadevanji takih možev se je igralo, kolikor vemo v Pragi prvikrat češko gledišče I. 1740. Ljudstvu je zelo ugajalo in zato je bila obiskava jako obilna. Ali zmaukovalo je igraveev in iger in zato se je moralo občinstvo zadovoliti z igrami, ktere so se igrale / lotkami t. I. marionetami. Leta 1""1 so igrali jedeiikrat po češko nemški igravci zarad dobrega prijema. Gledišče je bilo propolnjeno ali Nemci so tako revno igrali, da se na drugi poskus niso več upali. t'cski in latinski se je tudi igralo v Šolah jezuitskih v Pragi noter do leta 1768, v kterem se je to prepovedalo. Leta 1785 se je poprijel Ceh Kulla videč, da z nemškimi igrami dobro ne izhajajo, misli predstavljati v Pragi tudi češke igre in res je sostavil igravčev-sko družbo in imel je dober uspeh. Zato je bila na Konjskem trgu postavljena huda nazvana v 1 a s t e n e e k e d i v a d 1 o t. j. domače gledišče, v kteri se je igralo od 1. 1785—1790 češki in nemški. Lota 17!)0 je bila ta huda podrta in igralo se je menjavama v drugi prostoriji do I. 1802. Ceska igra je vendar zinirom v menjavi izostavala : neki čas se je igralo v svetek iu v nedeljo popoldne, pa to je sopet prestalo dokler da se je leta 1812 vstano-vilo RAiuostiduo gledišče češko od Sliigera. Pa tudi to je zadremalo. Sopet so nastale pravilne prestave popoldne V nedeljo in v svetek v stanovskem gledišči nemškem, dokler da se je igralo leta 1856 slednjič češki tudi v četrtek mi večer. Pa tudi to ni trpelo, ker seje odreklo povoljnije deželni' subvencije, dokler da snio se slednjič 1. 1863 dokopali do gledišča samostalnoga. Tega leta pa so je postavilo tedaj gledišče češko in v tem se igra odi. 1803 vsak dan v nedeljo pa in svetek dvakrat - - in to. kakor se samo po sebi razumeva , samo češki.
Iz tega, kar sem povedal, je videti, koliko poskušenj se je moralo včiniti, predao smo se dokopali do samostalnoga gledišča. Zinironi so nam to skazili Nemci, dokler da je konečno zmagala češka trdna iu strpljiva volja. Sedajno začasno gledišče more samo 1800 oseb v se vzeti, kurje število za Prago prepohluvnn. Ravnateljstvo tedaj, ker nima takih prijemov kakor ravnateljstvo nemškega gledišča, ne more take zaloge peljati za z.vu-najno opravo in za igralne moči. Zato ima nemško gledišče zniiroin več obi-skovavcev od češkega. Hodijo v nje vsi Zidi, uradniki in plemstvo z nekoliko izjemkaini in mnogi drugi iz stare navade ali iz. narodne nevšečnosti. S postavljenjem velikega narodnega gledišča, bode moglo naše gledišče z nem-
se mu pripetiti, da bi mu namežikali, naj se iz društva pobere. Klik, klik se bojmol
Ton j svoboda pisateljem] Paragrafov in statut si ne nakopujmo na glavo, saj jih že zdaj imamo spohmvati. — Bog nam pomagaj! — da m vemo koliko. Vse kar imejmo skupno, vse kar si napravljiijmo z združenimi močmi,bodi zmožnost, dobra volja, in papir! Papirja z združenimi močni kupimo, za dobre šole in dobre učitelje skrbimo, vse drugo nam bo navrženo
H koncu naj povem, da so dam rad podučiti, da je to moja osebna misel, če sem zoper literarno društvo. Upam da mi bode gospod nasvetova-lec verjel, če mu zagotovljam, da sem iz prcverjcnja za dobro reč začel pobijati njegov predlog, ki izvira iz poštene domoljubne duše.
I
Svoje v naglici sezidane razloge zoper to v mislih rojeno akademijo, naj še podpreta z besedo izvrstnega nemškega pisatelja Borne-j a, ki pravi: „Cc sto učenjakov dušo v eno kaso spravi, smeje se hudič, zakaj z enim pograbljejem vzeme vse skupaju.
Znano je kako lačen je hudič duš, zakaj pisano stoji od njega, da hodi kot rujoveč lev okrog in preži. Ce so duše učenjakov posebno mestne, če ima posebno poželenje po njih, tega ne vem, tudi Borne ne pove. Skoro bi si upal reči, da je več kot verjetno, kajti Borne je vedel kaj piše. Kdor mu z menoj vred veruje, kdor ima usmiljeno srce za slovenskih učenjakov grešno in negrešne duše, kdor je dalje tako pošten kot jaz, da ne privošči hudiču veselega smehljanja: ta bo stopil kar se literarnega društva tiče, na mojo stran. J. J. Osat
škim se natecati in zato se moremo drzno nadjati. da brž počne gledišče nemško hirati, dokler da konečno popolnoma ne pogine.
Postal ljenje gledišča velikega ima tedaj po tem, kar sem rekel, znamenje snage narodnosti naše nad življem nemškim. Razun tega pa jo troba pogledati na slavnost pokladanja temeljnega kamna še iz drugega stališča. \ dunajskem rojbtratu nismo, doma tudi nimamo deželnega zbora, da bi so o o i l' l i \ preti novemu ^urejevanju" ali razcepi jetiju države. Beust nas tlači") na zid in vlado hoče vničiti pravo konrne češke: zato se na veliki in slavni ta dan vsi zastopniki naroda Saškega, z Ceike, z Moravske in z Bleske, snidejo sorodni brati k matički zlati Pragi, ktera je jim nad Dunaj, in tu po* dajajoči si bratov sko roke obljubijo si vzajemno pomoč in vernost nepre-loznljivo.
Sovražniki Slovanstva raz.glašiijejo, da narod češki ne pojile za vodniki svojimi, pišejo, da je /adoljen z novo ,.ero"; no tedaj se snidejo udi naroda tega iz vseh koncev in slavo vodnikom svojim kliČOČi pokažejo mini-steiskim poganičeni , <la strpijo \ opoziciji in imajoči na čelu vodnike vrle, se dokopljejo da podedovanih pravic.
To je druga velika poiiiemba te slnviiosti , ktera se bode slavila dne 16, maja. Celi program slavnostni priobčim milim bratom slovenskim prepričan, da i/ daljnega joga pošljejo k nam nektere svoje zastopnike, k čemur bodri ..Slovenski Narod" gotovo učini priležno pozvanjc. O drainatiškeni našem slovstvu, o dramatiški umetnosti pregovorim v prihodnjem dopisu. () eeli slavnosti pa gori omenjeni podam bratom Slovencem natančno sporočilo, hitro po njenem dnvršenji, da bodo tega sporočilu veseli in da Vam bodeni mogel mnogo lepih reči praviti: da Bog in sreča junaška.
Iz Ljubljane. 7. aprila, —p—.   Sestavek  „Slovenskoga Naroda" : -vade m ee u m se v našem mestu ni prezrl, ampak zlaga se ž njim vse, kar
ne budi z današnjimi slovenskimi kolovodniki po suhem in po blatnem potu.
Povsod vlada ena misel, da se ne bode v prihodnosti moglo z dozdanjimi narodnimi faktorji več računiti; da je torej treba naše politično postopanje od tal do vrba čisto prednigačiti; da je utilitetna politika popolnoma uničila njene slovenske aposteljne, in kar jo še mnogo huje, ž njimi vred tudi ves slovenski narod. Posebno zdaj se kaže, kako zelo nam je rta treba svobodnega . jako razširjenega političnega listu, za kterega so Vam Štajercem od srča hvaležni \si Slovenci, torej tudi celo Kranjci, akoravno se niso še zdaj očistili sramote, da iz njihove dežele ni krajenrju podpore za akcije tega podvzetja. Slovenska stvarjo prišla na kritično razpotje, iu Dr. Bleivveis naj tega ne prezira, naj ne zapira radovotjno oči o stvareh, ktere vidi on iu ves svet ; naj ne maši ušes glasu, ki se razlogu povsod, koder se govori slovenska beseda! Sicer bi utegnolo priti jutro, v kterem bi Dr. Bleivveis naroda morda več ne našel za seboj. Njegove zasluge so res velike za Slovenstvo, ali vendar naj ne pozabi, da kakor drevo svojo poglavitno krono dobiva iz zemlje, v ktero je zasadilo korenike, tako ima tudi on korenike svoje veljave v celem narodu, a ne v posameznih izmed naroda, kteri vsacega, kdor jih sumo privatno povpraša, zakaj so storili to ali ono v državnem zboru, sainooblnstno imenujejo predrzneža, ki nima pravice vprašati, kei ni volivec, imenujejo priprostoga človeka, kterenni ne gre odgovarjati itd. Ti razvajeni (kdo jih je raz vadil? ali ne mi sami in naša sužnja pohlcvuost?) možje se obnašajo, kakor samodržci, kteri zastopajo svoje lastne države, ne kakor poslanci, ki jim je dalo mandat ljudstvo, ktero jim ga /opet lehko vzame iu jih brez ozira domu pokliče, ako vidi, da ne delajo po tem mandatu. Naj ti mogočinki pomnijo, da pridejo nove volitve, pred ktorimi jim bode zopet treba razglašati svoje nove programe, ki jim pa nihče ne bo hotel več verjeti! Zastonj si naši poslanci domišlja jejo. da so bistroumnost in znanstvo samo oni v svoj koš pograbili, vse drugo okoli njih je pa ostalo neumno, kakor božji volekl Ves izobraženi slovenski »vet nevolju obdaja, ko mora gledati, kamo jo slovensko ime po nedolžnem padlo in kaj k temu pravijo njegovi slovanski bratje I V tej nesreči nam je to premajhna tolažba, da nas Beustovi časniki prištevajo tistim premišljenim (?) iu osrečenim (??) avstrijskem narodom , kteri so zadovoljni z vsem. kar se jim vzame in kar se jim obeta, pa nikoli ne da. Ali morda vlada ni bila ljubljanskemu mestu vzela autonomije V Ali mu ne namerja vzeti svobodno izvoljenega župana Dr. ('osle'.'' Ali nam ne namerjfl vzeti tudi iz. deželnega zbora naj  bolj oboroženega, naj hitrejši;
pripravljenega govornika, kakoršen je zopet. gosp. Dr, Costa? - kteremu samo to na srce pokladaino. naj ne pozabi, da se nihče, torej tudi vladu ne zmeni za neveljavne možičke, ako bi se oni še tako na prste povzdigovali, pa nuj neiiklonjen in pogumen ostane v nesreči, ktero ves narod ž njim vred bridko čuti, in ktere mu ne bode pozabil! Premajhna tolažba nam je tudi to, da nas dunajski listi smehljaje po glavi tropljcjo, kakor učitelj pridnega učenčka, ker stojimo v vrsti tistih narodov, kteri, kakor tudi po vsem svetu razglašeni slovanski nasprotniki Poljoi, leže na kolenih pred dualizmom, od kar je na prestol postavljen. In kdo nas je tako daleč zavlekel? Ali ne naši državni zastopniki ? Kader je rana prevelika, več je ne pomaga zavijati in oliezavati, ampak treba je žgati ali rezati! Boljše je, zameriti se samo nekte-riin, ki bodo brez moči in oblasti, ako jim jo vzame narod, od kterega jo imajo, nego molčati o svoji neizrečeni tugi in škodi! —■
Politični razgled,
Uskrsni prazniki so netrajno politiko popolnoma ustavili, tako da nimamo iz nje kaj poročati. Omeniti moramo dveh vojaških drobtinic, kterih ena se tiče poviševanja v službi (avaneenient) druga nove vojaški! opravo; z:i nas nima nobene posebne važnosti. Grof Hevertera, dosedajni avstrijski poslanec na ruskem dvoru, bo brž ko ne zapustil državno službo; na njegovo mesto pride hoje vitez. Vetsera. dOsedajni nvstr. opravnik v Carigradu. — Dunajski listi so raznesli glas. da bi se parlamentarno niinisterstvo odpovedalo svoji službi, ko bi drž. zbor ne hotel pritrditi davku na premoženje, pa 'i ne postavil ničesar na mesto tega predloga.   Kdo no pozna tacih koruz-
nego se je on. Gonil je vsakega, kteri se je ravno nanj obrnol, domu, kajti tii o polnoči precej presoditi, kdo je kriv in kdo nedolžen, bi bil tudi rnnki VMocq, naj glasoviteji policist, kar jih je dozdaj Francoska imela, težko spoznal. - Kaj pa zahtevajo naši sozražniki od dr. Gosta, da bi bil moral storiti? Naj manje: »precej dati vse natOOe Sokole povezati, vklenoti in jih vrči v tako ječo, kjer bi bila večna tema in škripanje z zobmi!
Sc ve, da sc drže starega pregovora „daa hiiiiiber.schies.scn miiehten vvir selion, nur dns herscliiesscn gcfallt uns nieht". Toraj obrnimo mi enkrat pri loparji nek na slillko. Malo je znano, da so letos enkrat tudi precej pozno po polnoči nekteri Oligavi titr-narji V Ljubljani v goatilnlcl „zur Sclinalle" jako škandalozen izgred vČinilJ, kteri se kar sc škandaloznosti tiče, ne dadc s soko-lovakim primerjati. Nemški li.sti so o njem molčali, kakor da bi bil sv. Janez Ncpomuk njihov patron, naši so gn pa komaj omenili , kajti hvala Bogu s tako prostaškim orožjem se še mi dozdaj ne vojujemo.     (1). d.j
.Narodno gospodarstvo.
Novi davki — NOVI dokazi.
Premišljevali so bistroumni možje vseli narodov iu vseh časov, kako bi premoženje razdelili naj lepše med posamezne ljudi, potem pa tudi, kako bi davke med ige razdelili, da se poplačajo občni državni stroški. Vidimo namreč, da je Uog razdelil prav različno svoje darove; eden je svoj talent tako obračal med ubogimi kmeti, od kterili je „brez računa" jemal večkrat pO 50, po 100 ali še več odstotkov, da je iz prostega delavca postal naj bogatejši meščan; drugi je zopet s svojimi 5 talenti tako pošteno iu milosrčno ravnal, da je počasu še te zgubil. Zato je premoženje prav različno med ljudmi razdeljeno; se ve da, drugače ne bi bilo bogatinov. -- To se je pa inarsikteremii modrijanu čudno zdelo, in zato si je mislil n. pr. Proudhon, da bi vse premoŽenje, kjer ga kaj je, vlustniktt vzel in zmetal v en kot; potem pa bi zopet poklical ljudi iu vsakemu dal jednak del tega skupnega premoženja. Ljudi take vrste kličejo socijaliste, o kterih bomo poznejo nekaj posebnega brali.
Na tako socijalistične časo iu misli nas žalostno spominjajo nove postave ministra dr. Ihestl-na. On tudi predlaga, da se naj vsakemu državljanu, ki ima kaj vrednosti, vzame en del njegovega premoŽenja, ako presega 1500 gl. Od vsakega goldinarja zdaj tirja samo poldrugi krajcar. Pa začetek je naj važniši, prvi korak se no sme storiti: kdor je storil prvi korak, ta bo storil laliko drugega ; ako država zdaj tirja od mojega težko zasluženega goldinarja, kterega sem si prihranil za slabeje čase. kdo mi je porok, da jutri ali sploh s časom ne bo tii jala 10, 20, 50, 80 krajcarjev ali celo ves goldinar? Kaj je potem lastnina vredna, kdo po tem lahko trdi, da ima kaj'.-' Nikdo ne, vse je t nevarnosti; iu kjer pripomočki, kjer kapitali pomanjkii-jejo, tam tudi mora začeti hirati celo gospodarstvo; tam gine tudi veselje do dela, družina kakor država morajo propasti. -- Veliko davkov smo že v Avstriji doživeli, pa takih še ne, kakor nam jih naklada novo „liberalno" ministerstvo. Ono daje vsaki dan nove dokaze, da ni kos delu, kterega se je lotilo.
Tega ni treba zdaj posebej razlagati, da pravi davki grejo le od tega premoženja, ktero se imenuje „dohodki"; le od dohodkov, ne pa od | kapitala, hi se imeli davki odmerjati. Ileeinio, da je zemlja nekega kmetovalca vredna 11,500 gld.; dolgov pa ima na zemlji 10,000. Tu je težko pričakovati , da mu bode zemlja toliko donašala, da hi mogel obresti plačevati od dolgov, in pa še poleg živeti; zemlja njegovega soseda je pa le 1500 gl. vredna, on pa nima nobenega dolga, in njegovo premoženje se krepko množi. Ali uni plača novi davek od 10,000 gld., ta pa nič. To tudi kaže, da ta novi davek ne zadene v resnici tistega, kterega bi imel zadeti, da je to-
|raj krivičen. — Zato se pa temu davku upirajo ne le vsa glasila, razun
pokornih državnih, temuč tudi okrajna zastopništva, posebno na Češkem, ktera krepko predstavljajo deželnemu odboru neprimernost takega đavlu Ri takimi postavami se ministerstvo ne bode državljanom prikupilo, in ono vodo napeljava na naš mlin. ker dokazuje, da so njegove teorije prazne tla ni v stanu pomagati tam. ker gre za obstanek države. Ti novi davki le preračunijo po ti vrednosti zemlje, za kleio bi se lahko prodala. Zdaj bi toraj jaz. kot kmet moral sam povedati, za koliko bi se nek moja zemlja prodala. Tega pa ne vem, ker kupca ne poznam. To je zopet druga krivica pri tem novem davku, da gre od premoženja, ktero se ne more na tanko določiti, .laz bi že lahko povedal, za koliko bi jaz mojo zemljo kupil, ko bi ne bila moja; ali tega ne morem povedati, za koliko hi jo kupil kdo drugi. Pa daljne razprave o tem davku bodo že kazale, ali bo postava obveljala, ali ne. Tu le moremo prepričanje izreči, da je še drugih virov, po kterili bi se dalo dobiti kaj za cesarsko penoznico; le odkritosrčno jih je treba iskati. Mimogrede pa naj omenim, da bi se davek od loterijnih dobičkov lahko še za enkrat toliko zvišal. Posebno mala številna loterija demoralizira narod in tu ne bi škodilo, ko bi se dohodki tako porezali, da bi vsakemu želja nnnola stavili, in da bi potem svoje krajcarje rajši drugače basljivo obrnol.     Da l>i kmalu o veselih prikazkih lahko govorili.
(Vlii in Slovenci,
po MNnrođneiii PokroHn".*)
,.Potlačil bom Slovane k zidu, če me bodo silili", rekel je nekdo. Slovenci gotovo niso nikogar k temu silili: njihovi zastopniki so poslužno služili pri Stvarjenji Cislajtanije, pa prevdarimo, ali se godi tem ljudem bolje nogo nam (t. j. Cehom). Beust je zahteval od njih memorandum (pisano razložilo), da bi zvedel, kaj oni hočejo in iščejo, da bi jih tako laže spravil v cialajtnnski zbor. Zastopniki so prišli na Dunaj , ali vsaki njihov predlog, vsaka beseda izgovorjena služi Nemcem samo v posmeh, a zahvalna vlada je gluha za cviljenje ptičev, ki so prišli v ledeno ptičnico. Doma plačuje vlada Slovencem s tem, s čemur so plačevale tudi vlade preteklih 50 let ljubezen do lastnega jezika: šole in uradi od najnižih do najviših so nemški, ali pa vsaj luški, samo ne slovenski, u vlada iu cislajtunski zbor jim je naznanil, da o izjemi glede Slovencev ni govora.
Ce kdo pripravlja ječo za Cehe, naj bodo--; držati pa v ječi
one, ki so se iz ohupanja vrgli dualizmu v naročje, da s tem zatajevanjem samega sebe zadube košček obetane pravičnosti, to ni človeško. Slovenci so iz prepričanja samo v Avstriji rešitve nadjajo; kdor vimenu Avstrijo kaznuje njih avstrijsko etitje in jim odreka to, kar bi jim dala tudi vsaka ptuja vlada, on naj ne skruni imena svobodoumnega, lasteč ga samemu sebi, on naj prizna, da ne misli dobro o prihodnosti Avstrije.
Z narodom slovenskim moramo imeti potrpljenje, u nikukor ne ■/. njegovimi zastopniki, ki so se za peto kolo posodili eislajtanskemu vozu. Kori-stolovna politika polska se nam zdi zelo nekoristna, ker je za deželno-šolsko Bvetovalstvo, ktero daje Cishijtauija vsem deželam, in za priljubljeno osebo namestnikovo, ktera pa ni porok, da za njim ne pride zelo nemila oseba, izdelala svoj autonomistični program iu se pobratila s centralizacijo cislajtan-sko. Ali Poljaki imajo vsaj za zdaj neko korist, ktere mi nimamo.
Slovenski zastopniki so se izneverili narodovemu programu za nič, oni so pomagali izročati nadvlado v Cislajtaniji nemški stranki, ali za vse to niso pridobili za svoj narod nič, popolnoma nič. Poljaki se morejo izgovarjati, da bi bilo njim še huje, ko bi bili razdražili lleusta; ali slovenski zagovorniki nimajo niti tega izgovora. Slovencem ne more biti slabeje, kakor jim je; nikakoršno maščevanje bi jim ne moglo kaj odtegnoti, ker ničesar nimajo, kar hi se jim vzeti dalo. Nasproti pa, ko bi se bili Slovenci postavili
•) Da nas vvodni članek „vndc-meeuma ni samec, prepričal so bo iz lega sestavka, konnir j<! za preprii&OJe. Drugi dol naj sluzi posolmo „Domovini" v tolažlio, gledti njenih preldiličuih ikrbi. Iver iidiu (Ihiiiin pomiitikujo prostora, odgovorimo ji prilioiinie na njeno svetp zavoljo „Oiebtioati in škandalartikeljnov !" Vrecluistvo.
učitelji, ki ne znajo mladini zbuditi pravega veselja in tistega ponosa, ki mladeniča priganja, da se nauči vsaj svoj jezik pravilno pisati.
Za tega delj bi jaz našim mlajšim Slovencem priporočal naj ustanove povsod, kjer jih enakoinislečih več stanuje, med seboj in za-se taka tiha društva. Nikoli pa ne bi svetoval naj bi se v s i slovenski literatje — Uog ve koliko jih žalibog ni, pa upajmo, da se bodo zaplodili - - v eno u n i f 0 r m o oblekli.
Ko bi se vstanovila družba slovenskih pisateljev, ima gotovo iu mora imeti prvosednik, tajnik in ves odbor nekake pravice. Ker odbor povsod društvo reprezentuje, moral bi se posamezen ud podvreči njegovim mislim. Podvreči se, pokorščino skazovati, upogibali so, to so nas res že od mladega učili. Pokorni moramo hiti — zakonom. Ali to je naša žalostna notranja potreba. Slabo in napačno je to podložnost raztezati. Kakor v političnem, tako v dušnem življenji delajmo za svobodo, potezajmo notranje. nikdar zunanjih mej.
Kakor smo po svojem telesnem obrazu, tako smo različni po duhu. Mnogovrstnost dela harmonijo iu lepoto. Vsak pisatelj naj se izobrazi po svojo, tako bomo imeli mnogovrstno literaturo; ne da bi ločili samo dve vrsti in djali, to jo dobro, to ne, — rekli bodeiuo: ta pisatelj nam je pokazal to lepo stran človeškega življenja, oni to. llavnossvojo mnogovrstnostjo se Nemci ponašajo. Goethe je drugačen kakor Schiller, Lessing drugačen kakor Herder, in vendar so vsi veliki.
Ko hi se slovensko literarno društvo ustanovilo, „bi pretresovalo be« letristične izdelke", pravi gospod Trstenjak. Ali bi bilo to dobro ? Morda; a jaz menim, da je ravno tako lehko nevarno iu slabo. Kritika mora biti samostojna.
Kako lehko se zgodi , da v tako društvo stopijo in se s paragrafi sklenejo vsi slov. pisatelji razun kacih pet Ti poslednji imajo drugo literarno stališče, ki je morda bolj pravo od onega, ki ga zastopa društvo.Množini, velikemu občinstvu pak imponira le prerado iu prevečkrat bolj množilo število glasov, svet raje šteje glase kot telita. Tako bi večina, t. j. literarno društvo iz svojega stališča lehko krivo sodilo manjšino, ki bi bila zunaj njega, tako bi se zatiralo prosto razvijanje na slovenskem literarnem polji iu namesti koristi bi se rodila kvar.
Ce se tako društvo ustanovi, bo gotovo njegova namera, in gotovo si bo prizadevalo vso slovenske pisatelje , ki kolikaj to ime zaslužijo v svojo sredo dobiti. Mislimo si, da bi se to tudi zgodilo : vsi slov. pisatelji bi bili udje enega telesa, ene družbe. Samo ob sebi so ume, da bi z vstopom vsak prevzel dolžnost, skrbeti za razvitek in za dober glas tega društva. Daš ker bi bili vsi literatje zedinjeni, bili bi tudi kritiki med njimi, in kritikovali bi drug druzega, tovarš tovarša, t. j. hvalili hi se iu slavili, kakor se včasi še brez družbe godi.   Klika bi se naredil a.
In ako bi doslednji hoteli biti, morali bi so osmešiti in kaditi drug druzeniu. Kazen tega da je malo tacih filozofov, ki sami o sebi slabo mislijo in govore (in pomisliti je, da bi vsak družabnik svojega kolegu in sodru-žabnika slove celo društvo kadil t. j. tudi samega sebe) — si jaz ne morem misliti, da bi kak družabnik mogel slabo knjigo, ki bi jo društvo izdalo, zavreči, kajti s tem bi ne pospeševal dobrega imena društva, in bi mu tako materijalno iu moralno kvaro napravljal, toraj ne bi bil pravi ud. Ko bi bila njegova estetična in umetnijska vest močneja kakor čutilo po vstopu prevzetih dolžnosti, ki se same ob sebi umejo, ko bi se v društvu v nasprotji z večino samostojno obnašal, kar je zopet pisateljska dolžnost: utegnolo bi
nih strahov! — Car Napoleon, ki vo svetu toliko p potrebi mira pripovedovati, raigovaija M I tvojimi generali o vojski iu njeni potrebi. Lepo priliko on ima »lati --■ Schlesvvig- Holatein, Pariški liati pa niso vojaki nir prav gorki. — Južno-nemške države so nasvetov ah- s,.\i no-nemški / ve/i. naj BC dopušča svobodno preseljevanje po celi Nemčiji. Nasvet bo li/ ko ne obveljal. Po Španskem m selo razširja list, čegar motto se glasi: Proč / Dorboni, ii-vila demokratična vlada. — V Knndiji -e še vedno bojujejo oporniki s Turki. Prvi so zgubili 18. mana J imenitna voditelj« in .". vasi. ali so vendar slavno zmagali. Črnagora hrepeni po vojski, \se ima biti z orožjem in drugimi vojnimi potreb-einaini preskrbljeno.  Turška vlada je poslala 10.000 vojakov na
črnogorsko mejo, tudi v Bpič •_' polka. - Nemir delavcev r Genevi je odpravljen.   Nekoliko se je delavcem privolilo, nekoliko s.....li opustili svojih tir-
jatev. — Protestantovski cerkveni poglavarji hočejo sklicati vkupščino, ki nuj bi se posvetovala, kako se imajo obvarovati pravice državne cerkve, ter obznaniti kraljici svoje želje.   Irsko vprašanje stoji sedaj v sledečem stanji. —
Irsko vprašan )<'.
V prejšnjem članku smo kratko nacrtali politiško stanje irskega otoka in dvojne težave Ircev: angličanskn jih teroče duhoviiištvo in nepravično na-jemništvo. Pristaviti bi imeli rečenomu, da je angličanska cerkev na Irskem od Henrika VIII. vstanovljena. Sedaj pa se vrnimo k razpravam anglijskega parlamenta o irskem cerkvenem vprašanji, posebno k znamenitoj seji a. aprila.
Prva priložnost, nepriljubljeno Di/.raelovo ministerstvo napasti, ponudila se je liberalcem, nasprotnikom torijev iu posebno Di/.raelu. pri irskem vprašanji. Nam, ki od daleč presojujemo anglijski javni život, in ki vemo samo za djanja ministrov in strank, nikakor pa ne moremo gledati za kulise, ni dovolj jasno, ali si je (iladstone glava liberalcev irsko vprašanje osebno za orožje zoper torijsko (gospodsko) ministerstvo izbral ali ga je lastna stranka k temu vprašanju napotila, ali pa so se Angličanom zares oči odprle, da so spregledali, kuko pogubna bi jim irska politika lehko postala, in ali je zares davno pričakovana doba prišla, v kterej se ima enkrat Ircem krivicu s pravico povruoti.
V seji 30. marca so si stranke tako rekoč vojno napovedovale. V tej seji sta Oladstone in ministerstvo svoje predloge naznanilu, (iladstonov predlog se glasi: „Dubovništvo irske cerkve ima se duhovništvom vseh drugih cerkovnik društev ravaopostaviti".
S kraja je ministerstvo bilo namenjeno, zoper ta predlog z vsem glasovati; ali providevši, da je opozicija premočna in da bi se ministerstvo lebho nevarnosti svojega preneha izpostavilo, je drugi način boja izmislilo ter je predložilo, naj se irska debata za sedaj odloži.   Zato se je pridružilo
— so vo da lo na videz — filadstonovcinii predlogu ter mu je po lordu Stanley-u samo tale popravek (amendeinent) pristavilo: „naj se dalnja razprava o vničenji irske državne cerkve pri h od ne mu popravljenemu parlamentu prepustiti"*.
Glasovanje in govorjenje o teh predlogih seje odložilo na sejo S. aprila.
V tej znameniti seji, ki je trajala od večera do pol 4. v jutro, se je govorilo iu glasovalo o predlogih, ktere smo navedli. Jtuziin kakih 60 po-blancev so v hiši prostakov bili vsi nusoči. (Jalerije so bile vže ob 4. popoldne vse natlačene, tudi vse lože, v kterih sta bila viditi tudi princ velski (kraljičin naslednik v v kolarstvu) iu njegova soproga.
Vsi mostovži in prohodi, celo ves prostor pred purluinentno palačo je bil z ljudmi napolnjen, ker je ljudstvo bilo radovedno k času zvedeti o osodi ne toliko irske cerkve kakor pa -- ininisteistva samega. i Kun. pr.)
Kiiziic novico.
— ,.slavj anski j ug\ Pred seboj imamo dva krasna zveska ,.siav-
jiinskogu jugu", zabavno-podučene knjige s podobami, kterega izdaja iu vre-duje g. Gjuro Klarič v Karlovcu, v hrvaškem, srbskem iu slovenskem narečji. ,,l)elo naj se samo hvali." Zadostovalo bo tedaj, če prijavimo svojim bralcem zadržuj prvih dveh zvevkov. 1. Zvezek: S1 a v j a n s k i j u g. (Cvodtoi pjesma.) — K met. (Roman. Ljubica II ... . ova.) — .Mihail Miloš Obreuović III. (Zivotopisna črta sa slikom.) — 11 e I o 1 a s k a. (Izvirna novelica Ljudevit Tomšič.) — Dr Janez Bleiweis. (Življenjepis s podobo. I,. Viniski.) —■ troje dni ca. (Melodram »a slikom. (i j. Klarič.) Dolazak Hrvata. (Po-viestnn slika.) - Slike, iz j u go s 1 a v j a n s k o g a naroda. (Narodopisna črta sa slikom.) — Supruga „nesretnika". (Pripoviest. M. pl. Moskovska.) Pjesničtvo. (Umjetne i narodne pjesme brv. srh. i slov.) — Razgled po Jugoslaviji. (Puto- i zemljopisno črte sa slikami, tij. Klarič.) — Svaštičar. II.. Zvezek: Maksimilijan i Charlota (sa slikom.) — Kmet. (Nastavak.)
— Nikola L, knjaz i gospodar Crnegore; Brda (životopis sa slikom.) Ur. Kranj o Rački predsjednik jugoslav. akademije v Zagrebu. (Životopis za slikom).— Lahkoumna Krnica. (Vesela igra. Lj. Tomšič.) — Ur. Lovro
-T o man (življenjepis s podobo.) — Pjesništvo. (Umjetno i narodne pjesme.)
— Ljudevit, župan posavskih Hrvatov, čini savez, sa Slovenki proti Frankom (poviestna slika, s podobo.) — Srbske noč nje i bed uji dan u Srbalja (sa slikam). Pogled v M ore. — Razgled po Jugoslaviji. — Svaštičar. —Lesorezi so izvinu, risani od naj boljih umetnikov, a rezani po izvrstnem lesorezu Fr. Rartelu. — Vsak zvezek ne stoji več nego 50 kr. Žalostno hi bilo, ko ne bi zamegli Hrvati, Slavonci, Dalmatinci, Srhi iu Slovenci, s jedno besedo vsi južni Slovani vzdržavati jedini domači list te vrste, in se ne nabralo vseh '2000 naročnikov, kolikor jih potrebuje, da izhajati zamore.
— V državnem zakonskem listu izišla je 15. t. m. postava o davku na sladkor in žganje, ktera se ni mogla pred razglasiti, ker je morala vlada čakati, da izdela tudi ogerski zbor analogno postavo o istem predmetu.
— C. kr. deželna sodnija v Pragi vabi nekdajnega vrednika ..Politike" g. Fr. Kottek-a, ki je tožen radi kalenja javnega mira, naj se zglasi v trel mesecih pri soduiji, sicer bi ga obsodila zavoljo nepriboda (in contumaciam)
— (Temeljita svoboda.) Na pol unionist bar. Ilelh-iibueh v /, greha JS prosil dovoljenja /a izdavanje mm ga raSApisej pod iiueiioiu ..S n , Naiiie-tniško prvsi-ihiišt vo mu je prosi,jn »trni viindo. da ima verjetno dol,., /ati ivnjn apnaobnoel za publicistiko.
Predlog  ljubljausko-bidaške /eb-znit o je kakor za gotovo zven,, I V kllpčijskelll   liliuistel'stil i/de|all,   ili se bode že o prihodnji seji derža\
nemu zboru izročil.   V odbor, ki sc o tem pitanji huhlunnku - bahaška leznice in železnici „Poiiteba"  ali ..Predd"  posvetuje, so  izvoljeni:   Conti 4 VVickhoff in Dr. Klim.   Upati je, da se bode že odbor za železnico, ki bi »,
imela iz Ljubljane v  ličink napraviti, enoglasno odločil. —
^ Poslano.
Slav n o v r e d n i š t v o !
V v vodnem članku svojega lista od 9. t. m. se čudite, da trdovratni, zobe stiskam o tistem očitanji , ktero mi je časopis ,.Zukunt't", kakor pravite, na vsa usta v obraz vrgel, da mi je namreč pri državnem poslanstvu p 1 a č a p r v a s t v a r.
Nisem si v svesti, da bi bilo moje pretočeno življenje tako, da bi se moral proti vsaki opravljivi') besedi posebej iu naročito opravičevati. Ako sr to res od mene zahteva ko pogoj mojega poštenja, očitno rečem, da tej zahtevi zadovoliti nisem kos, niti me je volja. Kar se pa Zukunitnega očitanja tiče, Vam se nilo treba čuditi, ako bi bili Vi moje sestavke v Novicah na tanko brali, kjer sem razločno in resno razkladal vzroke, zakaj smo šli in zakaj ostali v državnem zboru, in naročito pristavil, da ti vzroki niso bili diete
Naročito nisem preklicaval izreka, ki mi ga je podtikala „Zukunt't ker si nisem mogel misliti, da bi ga — med možmi — imel kdo za več, k,, nedolžno šalo, ko bi tudi resničen bil. Ali vidim, da sem se zmotil. Zaton-iu ker naravnost zahtevate od mene v imenu mojega poštenja, odgovarjali, očitno, da uiti besed, ki mi jih ,,Z u k u n f t1, podtika, niti drug i I. tega p o m e na nisem nikdar govoril, in daje cela nje te rd i t e \ gola laž.'1) Zastran Vašega vvodnega članka imam le to spomniti, da tudi Vaša primera od Tantala šepa8), zakaj Tantal jo pohlepno segal po jedi iu pijači, kedar le mu je primikaln, a Vi trdovratno odbijate pravice, po ustavi avstrijskim narodom zagotovljene.  Sapienti sat. *)
Ko sem razkladal vedenje iu državnih poslancev politiko  v Novicah
vodila me je misel, davskličem polemiko mirno, *) razumno, objektivno, v kteri hi se eden druzega0) pojasnili in podučili.kaj je prav in našemu narodu koristim iu kaj ne. A kaj sem dobil za odgovor'/ Na mojo razloge nobenega.7) Tem več pa na osebo sumničenja, psovanja, zasmehovanja. Taki polemiki ne morem več pristojno odgovarjati; a z mero, s ktero se meni meri, vračati nočem Zato očitno izrekujem, dokler bo ta duh vladal, jaz se ne bom ve, prepiral.   Pišite Vi o meni belo ali črno, jaz bom molčal.
Sveteo.
') Slovanska publicistika poprek se Vam zahvaluja za ta kompliment; oni dan „hripavo kričanju pijanega človeka v buzniei" , lu zopet „opravljivnst" I Zdaj še le verujemo glasu, ki je pravil, da je Vas „pobratim" hodil za rasa po Uni-i-nakem limitirat proti „Napreju*. Zdaj m tudi vemo tolmačiti zopotovano „opravljanje" ravno istega narodnjaki iz drž. tbora proti nekemu dunajskemu, sicer Slovencem, a ne njihovim poslancem prija nemu časopisu.   č'e treba in bo dovoljeno postrežemo z imuni,
•)   Zdaj vemo, zakaj Vi      niste na Duuaji.  Vaša „magiia . harta' nas pušča i teuioti o tem, kaj imajo Slovenci od tega, da ste na Dnn.iji
') To Brno rekli mi sumi. Šepalo pa ni mišu basnOllovje; kedaj seje Tantalu jed in pijača p r i m i k u 1 u '■'
') Ko bi beseda „VeiTassungslrou" ne bi še. iznajdena, tokoj bi jo morali skovati — Tu sicer pes na dve it rani taci moli. Jedno pušča v roki „Volksfreundovi1-, drugo po nuja NVandererjevemu dopisniku iz Ljubljane. „Sapienti sat !* Ali so tako tudi „med možmi dela'."1 Ali jo to hvaljena „objektivnost?"
') Šo več polemike! Mar Vam ne zadostujejo več „Slov. (Gospodar, Primorec, Zu-kunlt, Politik, Nar. listi, Narodni Pokrok? Slednjega sestavek smo dano« ponatisnoli, ki kor tudi „Novi i'ozor". Vedeli bi šo najti rokopisno polemiko, ki se pa do zdaj šo trde vratno skriva. - Kdo more znlo, da ne zna vsakdo pisati s tistem „pomadigen VVohllu hagen", kterega Vi mir imenujete?
')   Na katedri bi pa zopet bili le Vi, sieer bi z op o t hrbet pokazali, rekoč: piliti in učite, kar Vam drago, jaz som gluh iu slep in iiiutiist.
')   Tako tudi mi, in z nami gori imenovani časniki; kar se tiče osebnosti, celo Vaše pismo ne govori nego o Vaši Ollbi, omenili ste razun tega lu ho necoga šepanja.
V radništvo.
Tiskanu- pomole: V 0, listu od 14. marca 1808 nnj so bero v članku ,.Viule-inecum v I. vrsti: l'a ko bi prosti narod res tudi bil od konca do kraja tak itd., in v 28, Variti dokler i fl more sedeti, mestu: dokler se more rediti.
un
Za spomlad
pa tudi za vse druge letne čase
sc dobiva pri podpisanem V8t»ke baže
obleka za moške
i/, litij boljšega blaga po naj ni/i ceni. Ravno kar sem dobil zelo bogato zbirko najnovejšega, posebno lepega, pa tudi trdnega blaga na ogled. Oblačila se izdelujejo pri meni po najnovejši nošnji, česar sc more vsakdo prepričati i/, časnikov za nove šege, ktere imam vedno na razvid postavljene; po želji p. n. g. naročnikov delani tudi po drugačni šegi. Sploh bom vestno skrbel, da na vse strani zadostil jem tirjanju časa in kupcev.
Kriliti nI Hulili,
krojač v Mariboru na stolnem trgu, e. k. glavni šoli nasproti.
lzdateljin o Ugovorni vrednik Anion Tomšič.
Tisknr lahno il Janžič,