155. številka. Ljubljana, vtorek 12. julija. XJV. leta, |881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemat) zh a v s t r o - o ge r s k e detel« < oele leto 18 gl., /;i p..I let« 8 gL ca četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto lfl gld., vn čctrl leta 3 gld. JJO kr.. /a en mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje debele toliko v.•('•, kolikor poštnina r/,nafia. - Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in ia dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta S gld, 60 ki., po poŠti prejemali M četrt leta B gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, .r> kr., če M dvakrat, in 1 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi ne ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovj hiSi ^gledališka stolba". Oprav ništvo, na katero se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. administrativne st\ari, je v PNarodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Ustanovljenje kmetijskih posojilnic je neobhodno potrebno. Kdor je količkaj občeval z našimi malimi posestniki, čul je gotovo britke tožbe, da nij-majo kredita. Kdor nijma kredita, ne more delati dolga, bomo dejali, posebno če se ozremo na vedno bolj zadolženega kmeta. Kratko misleči se bo Se celo predrznil trditi, da ravno zadolženje kmetskih posestev jasno dokazuje, da naši kmetovalci zahtevajo več kredita in se ga jim tudi več dovoli, kakor je za upnika in dolžnika koristno. To je sicer istina, pa pomisliti je treba, da je ta kredit večinoma smotru neprimeren, posebnosti kmetijstva nasproten ; zatorej se nij čuditi, da je uže vsekal tako globoke rane poljedelstvu in toliko kmetovalcev uže spravil na kant. Tedaj nastane vprašanje: Kakega kredita potrebuje mali posestnik ? Treba mu je v prvej vrsti na krajše obroke preracunj enega in izgovorjenega osobnega kredita. Ravno tega je pa težko dobiti našim posestnikom, pač pa lehko dražega hipotekarnega kredita. Tako upa n. pr. vsaka hranilnica, kakor tudi vsak privatni kapitalist kaj rad kmetovalcem; se ve da le z vknjiženjem na njegovo posestvo, kar pa dolgo traja in mnogo stane. Ali je pa ta kredit primeren posebnosti poljedelstva? Kmetovalcu treba je le takrat hipotekarnega kredita, če hoče s tem zdatno izboljšati svoje zemljišče ali si novega zemljišča prisvojiti. Ta hipotekami kredit pa mora primeren biti, to je, na nizke obresti in dolge obroke, oziroma trajen, ker s poboljšanjem zemljišča rastejo sicer dohodki in dolg se s časoma po 'ti -------- Sm^—m~ " 3£rf3niieMJ^e^ Ce^SS5w Romarska pisma. V Rimo, 5. julija. — n. Nastopil je dan, ko se nas Slovanov prvič po vsem katoliškem svetu spominajo, dan, ki se je tudi na Slovenskem slovesno ob hajal, dan, zaradi katerega smo se Slovanje tu v Rimu zbrali. Današnji dan bode ostal spominskim dnem, kolikor časa bode živela slovanska zgodovina. Po pravici je bil to najvažnejši shod, kar so jih imeli do zdaj Slova nje. Zastopani so bili v mnogobrojnem številu vsi slovanski rodovi, kajti tudi rusko carstvo je bilo zastopano po jednej vetvi, po Malorusih. Leta 1807 je bil prvi občeslovanski shod v Moskvi; akopram sem poročila o tem shodu natančno preštudiral, se vendar ne morem dobro spominati, koliko je bilo neruskih ude-ležnikov, mislim pa, da jih nij bilo dvesto in plača, pa žalibog! zemljišča dandenes vHledl konkurence tako malo neso („grundrente"), dal poljedelec pri najboljše) volji od izposojenega kapitala ne more plačevati G ali še več odstotkov, ampak k večjemu 2%. Če plačuje več, mora priti gotovo na boben. Kmetovalec pa ne rabi le denarja, kate rega založi v svoje posestvo, ampak potrebuje ga večkrat, da ohrani kmetijo v dobrem stanu. Će ga nijma ravno v rokah, vzeti si ga mora na upanje, tako n. pr. večkrat za delavce, za krmo in gnoj, za pitano živino itd. Iz zadrege mu pa pomore v tem slučaji jedino le kratkoročni osobni kredit, ker v enem ali dveh letih ali še prej se zopet vrača gospodarju za take stvari porabljeni denar in mogoče je dolg poravnati. Večjega kredita pa potrebuje gospodar za nakup in izboljševanje živine, poljskega orodja in strojev, ker se to mu največkrat stoprv črez več let izplača. Pa iz vseh teh nadlog mu pomaga uže osobni kredit; kajti mali posestnik rabi za take naprave le malo kapitala, pa tega mora hitro v rokah imeti, ker z dolgotrajnimi poti od Poncija do Pilata zamudi najboljšo priložnost. Le osobni kredit spravi gospodarja v takih okolnostih na noge; žalibog, da ga dandanes nij vsukemu lehko dobiti. Kako rad bi izboljšal marsikateri pridni gospodar svoje zemljišče z nakupom umetnega gnojila in dobrega semena, z napravo boljšega poljedelskega orodja in kmetijskih strojev, kolikokrat ima dosti dobre krme, a nema denarja, da bi si nakupil pitane živine, katera bi mu prinesla gotovo mnogo dobička. Ali se hoče v takih slučajih obrniti na ljubljansko hranilnico, da stoprv čez dolgo časa in z mnogimi stroški dobi potrebni kapital V Pota kar jih je bilo, bila je sama inteligenca. A kako ogromno število nas je bilo danes v Rimu in sicer iz vseh stanov od najvišega plemiča in cerkvenega dostojanstvenika do najpripro-stejšega kmeta in najoriginajneje kmetice. Pri-digovalo, govorilo se je v vseli slovanskih je-zicih. Tu se je videl pravi panslavizam, ko je vsak ne samo inteligentni, ampak tudi navadni neomikani Slovan spoznal svoje brate po rodu, jeziku in veri. Ljudstvo je slišalo, da govore najoddaijeneji rodovi jezik, ki je sličen njegovemu jeziku, ljudstvo s;«mo je govorilo ne sicer na drugem jeziku ali z brati druzega naroda in razumelo je. Xii zadosti, da je samo inteligenca zavedna svojega rodu. tudi prosti ljud mora dobiti slovansko zavest in to se je v velikej meri zgodilo tu. Denes spolntla se nam je jedna želja; videli in slišali smo dva slavna, dva najslavnejših mož, papeža Leva in biskupa Strossraaverja. j Zjutraj ob osmih je celebriral Strossmaver pon- in stroški ga strašijo in — vse ostane pri starem. — Lahko tedaj sprevidimo. da ao za po vzdigo kmetijskega kredita in torej sploh za povzdigo vsega domačega poljedelstva taki denarni zavodi neobhodno potrebni, kateri posestnikom dovoljujejo zmeren osobni (personalni) kredit. Taki zavodi pa se dado osnovati le s lastno pomočjo, z ustanovljenjem kmetskih posojilnic, kakor nam kaže sloveči narodni ekonom Schulze — Delitsch. Povsod so take posojilnice neizmerno dobrega storile. Treba je torej blagodejno idejo, katera je uže sem in tje na rodovitno zemljo padla, tudi po našej domovini širiti, ter vso nnSo deželo s takimi zavodi premrežiti in poljedelcu bode veliko pomagano. Koliko časa bode trajalo, da se doseže ta smoter, to je odvisno jedino le od dobre in trdne volje vseh za kmetsko blagostanje unetih narodnih krogov. E. Kramar. Politični razgled. %of ranle a>«-. V Rusiji se je ustanovila komisija, ki , ima nalog, preiskavati, kako bi se državni , troški pomanjšali in ker so v komisijo pokli-cani energični možje, pričakovati je, da se ' kmalu prične njeno delovanje. Meetingi, ki so se priredili v vzhodnjej i ■i ii in c II jI, da izreko prokletstvo nameram j Battenbergovim in da navdušujejo in denarno podpirajo brate svoje v Bolgariji, izbudili so pri Turčiji nekako bojazen. Namignila je Kre- 1 stiću, vzhodnje rumelijskemu ravnatelju za no- | tranje zadeve, naj skuša preprečiti taka zbo- ■ rovanja in on je takoj izdal oklic na predstojnike v deželi, naj storijo potrebne korake, da se taka zborovanja ne ponavljajo. V Graikf?.| se zasedanje novo pridobljenih provincij mirnim potem vrši. Ko so Grki zaseli 7. t. m. mesto Arta, pozdravilo jih je j prebivalstvo z veliko navdušenostjo; deputacije prišle so Grke čakat pred mesto in jih prijazno sprejele, zvečer pa je bilo mesto izredno razsvitljeno. — Uravnava justičnih in finan-cijalnih razmer v tem novem ozemlji je bila izročena Luritosu, upokojenemu državnemu prokuratorju. Iz Bukarešta se javlja, da misli vlada novo okrožnico, zadevajočo podunavsko vprašanje, izdati. Turčija pošiljala je zadnje dni izredno obilo svojih vojakov v Tripolis. Radi tega je Francoska se pritožila pri njej, a Turčija je odgovorila, da so čete le za to odšle tija, da pomirijo razburjene duhove, le za to, da se ohrani javni mir in varnost. Francoski senat je za ekspedicijo v Tunezijo dovolil 14 milijonov frankov. Uporniki v Ait»«>rifi in Tuneziji ne kažejo volje udati se in upogniti glave svoje francoskej oblasti. Dne 7. t. m. streljali so Francozi na mesto Sfaks, uporniki so streljali nazaj. Okolo mesta Sfaks je zbranih okolo 15.000 vstajnikov. Iz Francoske doposlale so se nove moči da zasedejo Sfaks, Gabes in Djerbo. — Bu-Amema zbira svoje čete, da stopi močan Francozom nasproti. Razmere mej špansko in Francosko nijso kaj posebno prijazne zaradi dogodjajev v Algeriji. Španska namreč zahteva, da jej mora republika poravnati škodo, katero so pretrpeli španski poddaniki pri ropanji Bu-Ameme. Francoska ne kaže posebno dobre volje to škodo popraviti. Dopisi. ■ z spodnje Šiške 10. julija. [Izviren dopis.J (Cerkvena svečanost na slavo v temi, pot do svetla božjega. Prinesla sta sv. vero, vsacemu narodu najvažnejšo in najsvetejšo reč. Vpraša se pa zdaj, katero vero sta nam prinesla sv. apostola, iztočno ali zapadno? To je vprašanje, ki je zlasti mej nagimi najbližnjimi brati, mej Srbi, zdaj na dnevnem redu. Jaz pravim, dokler zgodovina ostane zgodovina in dokler ljudje dosledno mislijo, tako dolgo je očividno, da sta sv. apostola učila ono vero, kojo sta učila v tem glavnem mestu apostola sv. Peter in Pavel, kojo uči naslednik sv. Petra. Ako je istina, da sta sem došla na poziv papeža Iladrijana, ako je istina, da sta bila tu posvečena v škofa in pri škofovem posvečevanji je bila od nekdaj navada, da je posvečenec prisegel v roke papeževe, da hoče učiti on nauk, ki ga uči rimska stolica, ako je to istina: potem je tudi istina, da sta opirala vse svoje oznanjevanje na skalo sv. Petra, kar se tudi popolnem razvidi iz vsega njijnega življenja. Da je sv. Ciril umrl v najlepših letih sv. Cirila in Metoda.) Včeraj ob 9. uri so 1 zvonovi in možnarji vabili na slavljenje slovan- ] skih apostolov sv. Cirila in Metoda v našo po- i družno cerkvico, kjer je maševal in pridigoval ; prečastiti gospod beneficijat Karol K lun, me- t šani zbor čitalnični pa prav ubrano pel. Se ve i da je bila cerkvica polna vernih, želečih slišati 1 odličnega propovednika in dobro izurjene domače pevce. Društveniki so pod svojo zastavo ; udeležili se cerkvenega opravila. Popoludanska : svečanost pri J. Vodniku odložila se je na prihodnjo nedeljo zaradi slučajno nastalih zaprek in nekoliko tudi zaradi slabega vremena, ki j je kazalo. i "W Celovcl 8. julija. [Izv. dop] Poro- I čati vam imam, kako smo koroški Slovenci 1 praznovali prav za prav prvi praznik slavjan- 1 skih apostolov sv. Cirila in Metoda. Preteklo nedeljo, 3. t. m., zjutraj ob B/i 8. uri je bila v cerkvi sv. Duha velika maša, katero je cele- : briral preč. gosp. dr. Milar; pri maši so pevci peli Knežičevo „miso slovansko", ki jo je izdal g. Kuhač v Zagrebu. Lepo slovansko petje je 1 navdajalo nam srca radostnim čutjem in krep- I čalo našo nado, da bodemo še večkrat slišali domače glasove pri božjej službi. Cerkev je . bila natlačena iu nijso mogli vsi ljudje pro- ' štora dobiti. Ker imamo tu mej Slovenci malo ' izurjenih pevcev, pomagali so peti mašo tudi 1 nekateri nemški gospodje, da smo častno iz- 1 vršili nalogo. Lepa hvala jim za prijateljsko l sodelovanje! Po maši je pridigoval g. P. Cigoj, benediktinskega reda, ter v milem našem je ziku razkladal poslušalcem pomen praznika in življenje slavnih aposto^v Jslavja tiskih. Verno je poslušalo občinstvo besede pridigarjeve in videlo se je, da je napravil govor tudi na na-vzočno kmetsko ljudstvo velik vtis. Zvečer so se zbrali aranžerji slovesnosti, pevci in drugi Slovenci v dvoranah katoliškega delavskega društva in si napravili vesel, prazniku primeren večer. Izrekla se je pri tej priliki posebno odboru družbe sv. Mohorja topla zahvala za uredbo slovesnosti. Čez leto upamo, da bodemo imeli na praznik sv. Cirila in Metoda mašo s slovanskim obredom. Tolaži ji ve reči dozivamo; Bog daj, da bi Slovane ukrepile in zjedinile! ■ z Trsta 7. julija. [Izv. dop.] (Kaj je novega?) Zadnja „Edinost" se zopet hudo jezi, da njenim besedam nijsem ponižno prikimal ; tudi takrat v svojej slepej strasti maha po raznih osoban ter jim pri svojej razjarje-nej domišljiji potika razne pregrehe. Uže zadnjič sem rekel, da tako ravnajo vsi razdraženi tu v Rimu in bil tu pokopan, je gotovo delo božje previdnosti. O iztočna cerkev, o stara posestrima, o ti, ki si nam v prvej dobi rodila zvezde prvega svita, Gregorija Naz., Janeza Zlatousta i. t. d., nikar ne trdi, da sta sv. Ciril in Metod tvoja. Ona dva sta naša, ne, niti samo naša nij sta, ona dva sta obeh, kajti obe cerkvi ju ČaBtita. Ker sta ta dva apostola skupna obema cerkvama, skrbimo, da se v njijno ime spojimo. Sv. apostola sta nam prinesla tudi prosveto oprto in sicer prosveto na vero, od katere se ne more nikdar ločiti. Sestavila sta nam alfabet, kar je videzno majhna stvar. A kdor premisli, da sta znanje in umenje, — da je vsak napredek, da je sploh narodno življenje nemogoče brez pisma, spozna tudi, kak blagodat nam je urini i sv. Ciril. Sestavila sta nam knjige a oboje alfabet namreč in knjige, tako uzorito, da si ne moremo misliti, da bi ju milost bož;a tudi v tem oziru ne bila razsvetljavala. Želel bi jaz ljudje, ki nehčejo ali pa ne morejo stvari mirno premišljevati in svojih napačnih korakov v javnem Siljenji priznati. Tega bi pač ne smeli zahtevati, da ljudje molče odobravajo vse, kar so kolovodje v javnem življenji napačnega sprožili ali storili. Pa poglejmo posamezna fakta še enkrat. Tu----(Uredništvo „Sloveoskega Naroda" misli, da je ta stvar popolnem dognana. Kdor koli je čital dotične štiri dopise v našem listu — in dnšli so nam bili iz dveh različnih rok — pač lehko sodi, na katerej strani je resnica. Tudi je vsa stvar premalo važna, da bi mogla še dalje zanimati čitajoče občinstvo ^Slovenskega Naroda". Zato pretrgamo tukaj dopis; ves prepir je čisto lokalen ter ne koristi nič niti .Edinosti", niti našemu listu). Danes opoludne so se vrnili naši božje-potniki; parnik „Stambul" jih je 480 pripeljal iz Jakina. Tožili so o velikej vročini na Laškem pa tudi o Lahih, ki so jih povsodi pritiskali in molzli. Naši bratje pač nijso vedeli, da -£ Lahom moraš celo v krčmi vse prej pogoditi, drugače te gotovo oslepari. Nijso pa mogli dosta povedati o čudovitih rečeh, ki so jih videli v večnem Rimu. Tudi so vsi posebno hvalili jugoslovansko diko škofa Strossmajarja, ki si je neutrudno prizadeval, da bi vso svečanost bolj proslavil. Ker je bil zadnjič „Ia-depente" (pa tudi „Cittadino" in „Grazer Ta-gespost") začenčal o nekem razporu mej Hrvati in Slovenci v Rimu, prašal sem razne č. romarje duhovnike o razporu, a o vsem tem nijso vedeli ničesa. Luški in nemški liberaluhi bi res povsodi radi sejali razpor mej Slovani. Te dni je prišel velik oddelek angleškega vojnega ladijevja v naše pristanišče: osem velikanskih oklopnu-, katerih vsaka bi lehko sama v malo treuotkih razsula ves Trst! Po raznih ulicah lehko vidiš cele vrste razno oblečenih angleških mornarjev, ki bodo gotovo dokaj denarjev pustili v mestu. Jutri na večer bode velika veselica na Opčiuah, katero pomorščakom, svojim rojakom, priredi bogati tukajšnji angleški konzul B ur ton*). V ponedeljek ali kedaj bode velika gostija v Miramaru, katero napravi cesarski dvor angleškim obiskovalcem. Jednako so iz Beča naročili tudi tukajšnjemu namorskemu poveljništvu, da ima v vili Necker sprejeti veljavnejše Angleže ter jih pogostiti. Vse te pojave običajne etikete tolmačijo nekateri možaki, ki se radi z visoko politiko pe- *) Sloveč potovalec in arheolog, ki jo bil pred-vlanskim tudi na tukajšnjem avtropologičnem kongresu. Ur. imeti duhovnike, ki bi z isto točnostjo in uglajenostjo preveli sv. pismo na hrvatski jezik. Spcznala sta, da je slovenski jezik sposoben za kulturo ravno tako, kakor grški in latinski in res še dan deoašnji ne morejo filologi prestopiti nijedne stopinje brez staroslovenščine. Ciril in Metod i j sta naslanjala prosveto na vero, položila sta prve slovanske knjige na grob sv. Petra in s tem je dobil slovanski jezik ono predpra-vico v liturgiji, katere nema nijeden evropski jezik. Naš jezik je svet in mi se smemo s tem i ponašati. Sv. Ciril nam kaže z neba: kdor vam - hoče vzeti jezik, on vam hoče izrovati tudi vero i iz srca! Vi hrvatski svečeniki! Nij veče sreče ko ; svečenik, ki spaja ljubezen do Boga z Ijubez-■ nijo naroda. Teh je treba dandanes. Ako imam take svečenike, ne bojim se ničesa na i svetu. Da se je slovauski jezik v rimskej litur-i giji samo v naših krajih ohranil, je tudi pre-: vidnost božja. Prosim vas, da čislate slovenski čajo, za kaj imenitne dogodke, ki kažejo, kako bodo Avstrijani in Angleži jedini postopali v izhodu in jugu. Najbrže so to le prazne domišljije. Jutri večer bode po napravi podpornega društva v najetej dvorani čital g. Gecelj iz Ljubljane o raznih zanimljivih predmetih. Le škoda, da nij prišel o ugodnem času v Trst. Sedaj je za tako podjetje najneugodnejša doba; tare nas strahovita vročina, ki je še hujša v dvorani in pri gorečem plinu. Za take shode je ugodno vreme le po zimi, ali pa na jesen in rano spomladi. Mej domačimi vestmi sera vam uže poročal, da veljavni Triačanje mislijo drugo leto narediti veliko razstavo raznih pridelkov in izdelkov. Ustanovil se je velikansk odbor in poseben pododbor. Sprva so hitro nabrali nad 70.000 forintov; zdaj pa blezu vse peša. Pa drugo pot o tem. Izpod Nanosa 8. junija. [Izv. dop.] {Želje glede" občinske uprave.) Ta naprava, da mora vsak, kdor živino na semenj žene, živinski list imeti, je kaj pametna in koristna. Na ta način zabrani se, da živina, ki je v kakem okuženem kraji, ne more na semenj prignana biti in tako kužno bolezen razširjati. Ta naredba zabranjuje pa tudi marsikateremu tatu, da ne more, ako kako blago ukrade, to kar brezi vse skrbi odgnati in še celo na kakšnem semnji prodati. Pa vse to ve\ja le tedaj, kadar se ti listi na pravem kraji in od prave osobe izdajejo. Ali se pa to godi povsodi? Ne! In kdo je temu kriv? Naredba velikih županij. Morda, kdo misli, da sem jaz iz principa sovražnik velikih županij, pa ta se vara. Jaz sem bil in sem še vedno unet, za velike županije, ali ne take kakoršne so zdanje; morale bi imeti veliko več oblasti in ves občinski zakon moral bi biti nekoliko bolj popolnem sestavljen, ne po tako pomanjkljivo Bkpan kakor je zdaj. Pa tudi načelniki, morali bi biti strogo zavezani, svoj posel redno ter pravilno izvrševati in za vsako napako, morali bi biti popolnem odgovorni. Tega pa pri zdanjih občinah nij in le radi tega ne morem biti jim prijatelj. Pa da se povrnem k Btvari. V velikeh županijah izdaje občinski tajnik živinske liste; ali pozna on vsako osobo iz cele občine, ali pa vsaj vsacega gospodarja ? To nij mogoče! Torej pri njem zamore vsak dobiti list, le da reče: jaz sem od tu in tu, ta in ta in živinski list zanj je gotov. Če ima torej kako živinče, katero je bilo po tihotapstvu iz okuženega kraja prignano, slobodno ga žene na semenj, :ie da bi se mu zabraniti moglo ali smelo; enaka je tudi ako ima ukradeno blago. Za to naredbo, se pa tudi pod-občanje ne morejo zahvaliti. Oddaljenim treba je zgubiti po pol dneva, ter romati po živinski list, ali pa morajo koga najeti ter toliko mu plačati, da gre ponj. Tudi se pripeti, da dotični, ki namerava živino na semenj gnati, pozabi ali ae ne spomni prej ta din, ko je semenj, da bi si živinski list preskrbel, drugi dan je pa prepozno ponj pošiljati, torej mu ne ostane druzega, ali doma ostati, ali pa na semnji 50 kr. za list plačati. Iz teh in še iz druzih uzrokov bi pač bilo želeti, da bi dotični odbornik vsake podobčine, kateri svoje soobčane gotovo dobro pozna, dajal živinske liste, kar bi bilo prav in pošteno. Zaradi tega je ta občna želja popolnem opravičena. Zakaj nakladati kmetovalcu nepotrebne pote in troške. H in ko. ■z Ptuja 8. julija. [Izv. dop.] (Razno-kaj pa nič dobrega.) Naznanjeno je bilo uže v vašem cenjenem listu, ka so nekateri breznačajni kruhoborski učitelji našega okraja od nemškega „schulvereina" za „njihovo marljivost" v podučevanji izveličalne nemščine prejeli nekaj grošev. Potem bi svet sodil, da se nahaja več tacih breznačajnežev. Da torej nedolžnega učiteljstva ne zadene ta madež, se nam zdi potrebno zaznamovati grešnike, da jih bode slovenski svet poznal, akopram pravi latinska prislovica: noraina sunt odiosa ! Imena teh „hrabrih" mož so: Jakob Ferk, znan German tukajšnje mestne šole, na katerej pa se ne poučuje prav nič slovenskega, torej je bil njemu dan „štipendij" odveč; V. Kocmut (!) učitelj na Hajdini, ki je dozdaj trobil v slovenski rog, Če mu je kazalo, zdaj pa hoče našo mladino ponemčiti! Et tu, Vinko, nemške groše jemlješ ? ! Dalje sta še dva gospoda namreč Raušl v Ormoži in Tribnik v Zavrči, oba znana Grmana. V i vat sequens! Pri nas je bilo namenjeno, da se bodo na svetek sv. Cirila in Metoda v mestnej cerkvi razven slavnostnega cerkvenega opravila pri sv. maši popevale slovenske pesni. Toda — — popustljivi g. prost je to iz nam neznanih razlogov — zabranil! Slovanska apostola Ciril in Metod hodila sta tudi po našem kraji ter ravno tu v Ptuji oznanjevala božjo besedo v našem slovenskem jeziku, zdaj pa se nam še celo zabranjuje v istem jeziku pri božjem opravilu peti! — Včeraj zadela je več občin našega okraja huda nesreča. Toča pobila je pri sv. Lovrenci, Šikolah, Zukečjej vasi, Cirkovci in mnozih druzih krajih dravskega polja vse skoraj do korenine. Žalostne vesti čujemo tudi od Pragar-skega sem. Tam vsula se je tako silno toča, da je skoro vsa okna pri vagonih potolkla. Ubogo ljudstvo! Iz spodnje savinjske doline 7. julija. [Izv. dop.] (Skrbi občinskega zastopa v Laškem trgu.) Slava druzih »nemških" občin nij jim miru dala in kmalu bode ves svet zvedel modro in junaško dejanje občinskega odbora v Laškem trgu. Stvar sama na sebi ne bi bila važna dovolj, da jo vam javim, ako ne bi svedočila, da se denar davko-plačujočih tržanov tudi v namene porabi, ki so tamošnjim prebivalcem popolnem tuji. Pa „Nemštvo je pri naših mamelukih v nevarnosti in treba je vendar nemškej kulturi pot gladiti in ta kultura je, kakor sem slišal, v velikanskej nevarnosti ! Zares slabo pa bi bilo z nemško kulturo, ako bi takih stebrov potrebovala. Uže ob priliki lanskega „parteitaga" na Dunaj i na- meraval je občinski odbor deputacijo tje poslati (se ve da na občinske troške) in samo možatemu postopanju značajnega odbornika g. E. se imajo Laščanje zahvaliti, daje predlog padel in da je dotični denar ostal v blagajnici. Poslali so samo telegratični pozdrav v BeCu zbranim „ stražnikom na Reni", kar |e gotovo ceneje bilo. In taka je prišlo, da je dunajski „par-teitag" tudi brez laških modrijanov — „žalo-sten konec storil". A to bilo je meseca novembra in občinski očetje mislili so tedaj bolj hladno in mirno, kakor zdaj, ko strašanska vročina pritiska. Pred kratkim sklenil je tedaj občinski odbor laškega trga soglasmo, „da pristopi kot ustanovni ud nemškemu „schulvereinuH in da pošlje peticijo do gospodske zbornice proti znanemu Lienbacherjevemu predlogu". Stari ljudje se še spominajo, da je hotel jedenkrat slepec govoriti o barvah. Ti predlogi pa bodo gotovo ministerstvo v „deveto deželo" Bpra-vili. Da, da, ekscelenca Taaffe, vam gre za kožo, kajti pri teh gospodih ste uže dolgo časa v nemilosti. Ko bi pa g. Lienbacher šolske razmere v Laškem trgu poznal, bi pač sam za to šolo izjemo predlagal, ker pri teh okol-nostih bi še deset let šolanja premalo bilo. Znano mi je namreč, da napredki te šole nijso najboljši. Zraven dveh učiteljev stanujoti tam dve učiteljici. Dočim se drugod učiteljic po mogočesti branijo, se v Laškem trgu učiteljice protežujejo. Pa zakaj? Nu, Laščanom je to dobro znano. Pa ne mislite, da morda učiteljev primanjkuje. Jedna izmej učiteljic slovenščino neki tako lomi, da je joj. Gg. učiteljem je tudi gotovo znano, kaka disciplina vlada v šolah, kjer učiteljice podučujejo. Gospodom občinskim odbornikom pa svetujem, da naj pred lastnim pragom naj preje pometajo, saj ima vestni odbor z domačimi zadevami /mirom dovolj opravka, ne vem, če bodo oni nemški kulturo pogina rešili, ako jej res preti kaka nevarnost. Domače »stvari. — (Nadvojvoda Albrecht) prišel je predvčeranjim z večernim brzovlakom v Ljubljano. Na kolodvoru sprejela sta ga fml. Stubenrauch in deželni predsednik g. Winkler. Nazdravljen od obilo zbranega občinstva z burnimi „živio"-klici odpeljal se je k „Slonu". Včeraj je nadvojvoda iuspiciral tukajšnji garnizon in danes dopoludne se vrne na Dunaj. — (Jurčičeve knjige,) kolikor jih je Še ostalo od javne dražbe, prodajale se bodo v sredo 13. t. m. popoludne od 2. do 5. ure v stanovanji, nad „Narodno tiskarno". Ostalo jo še jako dosti mikavnih knjig. — (God sv. Cirila in Metoda) praznovala so narodna društva ljubljanska v nedeljo prav sijajno. Nad 100 Sokolovcev in pevcev šlo je z zastavama v frančiškansko cerkev. Slavnostni govor imel je v res izbornem slovenskem jeziku č. oča Adolf. Opisoval je delovanje slovanskih apostolov za krščanstvo in za slovansko slovstvo. Veliko mašo z azistencijo je pel č. g. oče Gvardijan, pevci ljubljanske čitalnice pa so izvrstno peli Kuhačevo slovensko mašo. Cerkev, lepo okinčana in razsvetljena, je bila natlačeno polna narodnega ljudstva; posebno omikani krogi so bili dobro zastopani. Po maši je bila v čitalnici jako živahna zabava, pri katerej je sviral orkester komunalnega gledališča. — (Matica slovenska.) K odborovej seji, ki je bila zadnjo soboto popoludne, se je sešlo 17 tukajšnjih odbornikov; vnaujih nij liturgični jezik, kakor ga čislajo dalmatinski Bvečeniki, če veste, da bi se tem potom širila jedinost, da bi si na balkanskem poluotoku mej seboj približevali, da bi se pozabile stare naše mržnje. Vi hrvatski svetovnjaci! Vi imate tudi del v apostolatu, ki obstoji v kreposti in čistej veri. Od vaB je zavisno domače življenje. V eerkvi Jezusovej, verujte mi, živi srce, živi ljubezen in ljubezen svet premaga. Tu v cerkvi vas opominam, da pazite, da se mladež, naše upanje, ne spridi, skrbite, da jim boste sveto vero, ki je v vaših srcih, kot najdražjo ded-ščino zapustili; ne dajte, da bi se jim glava ločila od srca, pr os ve ta od ljubezni božje. Nij svobode, nii dobrote, nij življenja brez Boga! Vsi se složimo! Sv. Ciril naj nas blagoslovi ter naj nam dodeli eno, po čemer je on hrepenel, namreč jedinstvo. Da zapustimo pokoljenje jako in složno! bilo nobenega. Prvosedstvo je «a tekočo upravno dobo ostalo nespremenjeno: prvo-sednikom je bil per acclamationem zopet izvoljen g. dr. Janez Bleiweis, isto tako njegovima namestnikoma g. prost dr. Jarec in g. Grasselli, blagajniViom pa g. Ivan Vil-har. Ključarjema sta bila soglasno izbrana gg. odbornika Robič in Kržič. V gospo darski odsek se je uvrstilo G ljubljanskih odbornikov, v književni odsek pa 16 odbornikov, mej njimi 4 vnataji (gospodje profesorji Erjavec v Gorici, Ilubad v Ptuji, Š u kije v Dun. Novem mesti in Ur bas v Trsti.) Potem je odbor rešil celo vrsto raznih tekočih opra vil, določil knjige, ki se bodo izdale za 1. 1881 in naposled obravnaval oddajo tajnikove službe, za katero se je oglasilo 8 kompetentov, namreč gospodje Filip Haderlap, Fran Orešec, Mate Flegerir, Allouz Pavlus, Ivan Vrhovec, Lovro Ž vab, Anton Trstenjak, in Jakob Ale-ševec. G. prvosednik je v dorazum ljenji s tukajšnjimi odborniki za pretres prošenj postavil poseben komite ad hoc in vanj pozval tri go spode odbornike: Klun, dr. Jeglič in Grasselli, ki so se o tej važnej stvari posvetovali v pričo g. dr. J. Bleiweisa in g. Robiča ter ukrenili priporočati Matičnemu odboru, naj si za tajnika izbere mej temi-le gospodi: Orešec, Trstenjak in Vrhovec. Po soglasnem sklepu komiteta je njegov poročevalec g. Grasselli v odborovej seji na prvem mestu priporočal g. Frana O r ešc a. Matični odbor je pritrjevaje komitetovim raz logom jednoglasno izvolil Fr. g. Orešca društvenim tajnikom, s pristavkom, da mu ie službo nastopiti do l.dne prihodnjega meseca avgusta. — (Imenovanj e.) Avskultant g. Rajko Poljak imenovan je sodnijskim pristavom pri okroznej sodniji v Rudolfovem in avskultant g. Josip Hauffen sodnijskim pristavom za Črnomelj. — (Umrla) je v 8. dan t. m. na Reki gospa Ana Gorupova, rodom Perghofrova. Poleg soproga, znanega slovenskega rodoljuba g. Josipa Gorupa, oplakuje njeno smrt osmero dece. Pokojna je bila zaradi svoje plemenito sti in dobrega srca obče poznata, osobito pa sirotam, katere ž njo izgube veliko zaščitnico. — (Ljubljanski „Sok ol") se je včeraj po Ciril-Metodovej svečanosti na čitalničnem dvorišči dal fotografirati g. E. Pogorelcu. Bilo je nad 80 Sokolovcev skupaj in je podoba izvrstno ispala. — (Vabila) na banket o petindvajset-letnici obrtnega denarno-premožnega društva ljubljanskega so se uže dostavila. — (Iz Gorice.) Minoli četrtek je peljal neki T r novec led za kavarno „Evropa" na Travniku pa je bil tako nesrečen se svojima trmastima voloma, da je z ujesom zadel ob plinov svetilnik (kandelaber) iz litega železa ter ga popolnem razrušil. Škode je nad 100 gl., katero mora bore kmet municipiju plačati. Prav ta dan je zgubila neka kmetica od Sv. Lucije 10(> forintov in do danes jih še nij našla. Telegram »Slovenskemu Narodu". V Vipavi, 11. julija. Velike bombažne tovarne v Ajdovščini gore" od štirih zjutraj. Pomoč brezuspešna. Nesreča velika, okolo dvesto družin ostane brez zaslužka. Tovarne so zavarovane. XI. izkaz o darilih za Jurčičev spomenik. Do sedaj je bilo nabranega . 1077 gld. 27 kr. jedna srečka ljubljanskega posojila in jeden c. kr. cekin. Temu so dodali: Kragelj Andrej........ 2, — „ Celestina Josip........ 6 „ — „ M-A............ 2 „ - „ Murnik Ivan......... 5 „ — n Kreč Matevž......... 5 „ — „ J. S............. 2 „ . — „ Forster Anton........ 2 „ — „ Žumer J........... 1 „ — „ < ';«. 111« ■ 111 i k.......... 2„ — „ Prus Stanko v Ptuji...... 1 „ — n Železni kar J, v Slov. Bistrici ... 2 „ — „ Zel Fr. „ „ „ ... 1 „ — „ Pesjak Fran v Celovci..... 5 „ — n Hočevar J. v Velikovcu..... 1 „ • - „ J. Ž. v Gradci........ 2 „ — „ Kojnik St. v Gradei...... 1 „ — „ Lavne Janez v Trstu..... 2 „ — „ Herbllč J. v Pazim...... 3 „ — „ Matejčič „ „...... 1 „ — „ Venedig 11. „ „ ...... 1 „ — „ Ivancič „ „ ...... 1 „ — „ Hauptman Fran v Gradci .... 2 „ — „ Akad. lit. zab. društvo „Triglav" v Gradci......... 37 , 50 , Skupaj . .1163 gld. 77 kr. jedna srečka ljubljanskega posojila in jeden c. kr. cekin. PONlltllO. Slavno uredništvo! V sobotnem listu prinaša „Slov. Narod" članek „izpred sodnije — izneverjenje v kranjskoj hranilnici" — v katerem je brati: „Uradni vodja je zatožencu vse zaupal, zaradi tega mu je izročil tudi posel, kateri je sicer pripadal njemu, namreč odpiranje in vknji-ževanje vseh došlih denarnih pisem", dalje: — „ražen precejšne remuneracije, ki jo je on (Pressnitz), kakor vsi drugi hranilnični uradniki, dobival o sklepanji računov." Glede teh trditev naj blagovoli slavno uredništvo sprejeti popravek, da uradni vodja prejema in odpiranja došlih denarnih pisem nij iz golega osobnega zaupanja prepustil Pressnitzu, ampak da je ta kot blagajnik vsled uradnega navoda, od leta 1868. pooblaščen bil, denarna pisma sprejemati, prejem potrjevati in jih odpirati ter je tudi odgovoren bil za vknjiževanje od njega sprejetih pisem, oziroma sprejetega denarja. Resnično pa nij, da bi bil Pressnitz in drugi hranilnični uradniki dobivali kako remu-neracijo o sklepanji računov, ker takih remu-neracij hranilnica svojim uradnikom sploh nikdar ne plačuje. V Ljubljani, 9. julija 1881. Uradniki hranilnice kranjske. l»o»lta.ifco. Gospod urednik ! V Štev. 148. Vašega Č. lista neki g. „Spoktabilis" mojo novello „Roka in srce" spravlja v dotiko s spisi Heise-ja. Proti temu natolcovanju plagiatstva izjavljam sledečo: 1. da jo moja novella ,,Roka in sreč" (v „Krosu") mojo popolnoma lustiio dolo, torej moja izvi rna novella; 2. da jaz sploh nisem imela uiti imam navado drugih posnemati, cesar, kakor upam, bode so slov. občinstvo Šo večkrat imelo priliko prepričati; 3. da g. tiatulcovalec moje novello naj dokai«, da rečena novella ni moje delo, ampak plagiat iz Heise-ja, kterega jaz ravno toliko poznam, kakor neznanega mi g. „Spectabilis4l-a. Dostaviti pa še imam v obrambo napadene svoje pisateljske časti, da imam jaz do slov. občinstva in do istine preveč spoštovanja, da bi se drznola je a tujimi za svoje izdajanimi spisi mvstificirati. V Brni, dne 8. julija 1881. Spofitovanjem Pavlina Pajkov a. Loterijii4» *r«'<'Ki*. V Trstu 9. julija: 60. 76. 18 2. 75. V Lincu 9. julija: 48. 47. 68. 84. 39. Dunajska borza 11. julija (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77 tfld. 40 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 78 „ 30 „ Zlata renta.........i*3 . 90 „ 1860 drž. posojilo.....133 „ 25 „ Akcije narodne banke.....83"» r „. Kreditne akcije....... 357 ,40 „ London..........117 n — „ Srebro..........- „ — „ Napol. .......... 9 „ 30 „ C. kr. cekini........6 „ 50 „ Državn« raa ke.......56 „ 95 „ Dve lepi sobi s kuhinjo, sredi mesta, dasta se za tri mesece prav ceno v najem. — Več pove administrac ja „Slovenskoga Naroda". bi rad dobil na svoje lepo posestvo blizu južne železnice, kateri znesek se lehko na pryej stopinji inta-bulira. — Kdor bi mi hotel to prijaznost storiti, naj naznani pogoje slavnoj administraciji „Slovenskega Naroda". (401—2) ff NAJBOLJŠI LE HOUBLON FRAN / OS K I I/,DKLEK. II SVARI SE!! PRED PON A U EJ E VANJEM. _ G) ca. Ta papir jo pravi samo tedaj, oko ima vsak Ust tuameuje u.; houblon in vsak karton spodaj stojeće varstveno 53 ipodaj stoj« Bnamenje in signaturo. CAWLEY et HENRY, jedini fabrikantje PARIŠ. (153-7) •S 111 iz\is« ni t ti nii|/ilnu «Jhi» li I >t