116. Mu. v mumi i mam. n. m m. XLII. leto. .Slovanski Narod" valja i t MnbljinJ na dom dostavljen: v ta<* lato......... K 24*— ealo late.........K 22-— Bal lata Istri leta 1r- pol lata četrt lata na 11-— 5*50 Daaiil naj m tranklraja Hokephd se ne vraenjo. Vr^M!ttv« i Knallova ulica it 5, (1 nadstropja levo), ttf+fan it. «4. vsak dna svečar srrsiaill aadalj« in praznika. Inaaratl valja je i eetatuatopns polil vrsta m enkrat po 14 vin., sa dvakrat pO 12 vfcL, na trikrat aH večkrat po 10 vin. Pri večjih Inaeidjah po dogovoru. Upravntttvn naj mJ^nj^a^^^t^^m^^ inseratJ itd. tfrtikm val}a 10 vinarjev. - tpulstvi naročnine ae ne ozira. MBauredno tlalUlrtMiH talOfan it. M. .Slovenski Narod" velja po posti: na Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.........K 25-— celo leto.........K 28*— pol leta četrt leta na mesec 13-— 6*50 2-ao za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede lnseratov naj oa prilozi za odgovor dopisnica ali aaaaaki, Upiavnlitvo i Knaflove ulica 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 80. Grozen Krili v Rlerlhalnem Izraelu. (Iz poslanskih krogov.) Klerikalci imajo zopet svoje veselje. Napravil jim ga je netočni ali recimo naravnost, nevestni poročevalec o včerajšnji seji trgovske zbornice. Njegovo poročilo je vseskozi zavito in vsebuje eelo množico neresničnih podatkov, kakor smo tega pri poročevalca »Slovenčevem« itak že navajeni. Bilo bi čudo, če bi Terseglavovo poročilo bilo objektivno. Na podlagi tega poročila seveda uredništvo »Sloveučevo« ni moglo odreči veselja, da ne bi bilo spisalo strupenega uvodnega članka, v katerem govori o groznem porazu Hribarjevem, ter o razkrinkanju liberalne stranke. In kaj je pravzaprav na stvari ■ Nič druzega, ko da so najnovejši za-vezniki naših klerikalcev, -- ljubljanski nemškutarji. — čutili potrebo, izročiti klerikalcem pogodbo, ki sta jo dne 17. julija 11)01 dogovorili narodno-napredna in pa veleposestniška stranka na Kranjskem, glede skupnega postopanja v deželnem zboru Kranjskem. Vsebina te pogodbe je bila po večini itak že znana; saj je bilo vidno, da ste se stranki v deželnem zboru vzajemno podpirali. Vse, kar je bilo iz besedila pogodbe razvidno, je bilo umnemu opazovalcu že itak jasno, saj so veleposestniški poslanci oddali svoj glas slovenskemu deželnemu odborniku, narodno-napredni člani deželnega odbora pa ><» glasovali pri volitvah v deželni šolski svet za nemškega deželnega odbornika. Zaraditcga so klerikalci rohneli že neštetokrat nad narodno - napredno stranko in njenim vodstvom, očitali izdajstvo in bogve kaj še vse, in jt* sedaj čisto aeumevno, kaj bi jih moglo v tako veselje spravljati, k<> so izvedeli za besedilo pisane pogodbe, >;ij jih ta pogodba sama bije po zobeh. Iz nje je namreč jasno razvidno, da narodno-napredna stranka v narodnem oziru ni bila nikakor vezana, temveč, da jt* imela popolnoma svobodne roke; da, razvidno je še več, da je ona imela pravico zavzeti se za izredno podporo slovenskega gledališkega podjetja- Ako ni prišlo do LISTEK. Pred sto leti. ur. Y soboto je bilo torej sto let, kar -o Francozi zavzeli Ljubljano. Toda prvič niso prišli takrat v naše stolno mesto. Ljubljana je videla francosko armado že več let poprej dvakrat v svojem obzidju, prvič med vojno leta 1797. Francoski revolueijski armadi se je takrat slabo godilo. Po dolgih vojnah je bila oslabljena in izstradana. Še najpotrebnejšega ni imela, niti obleke in obuval. Tedaj so takratni voditelji francoske republike pojavili mladega generala Napoleona Bonaparta na čelo revolueijski armadi v Italiji in Napoleon je to armado peljal od zmage do zmage. Avstrija je bila v toliki stiski, da je poklicala nadvojvodo Karola, ki je dotlej poveljeval armado na Nemškem,zoper Napoleona na pomoč in ga poslala v Italijo. Nadvojvoda Karol je dospel 17. februarja i797. v Ljubljano in se je nastanil v takrat najstarejši in najuglednejši gostilni »Pri divjem možu« (»hidelman« so rekli stari Ljubljančan j i popačeno po »Wilden Mami«) poleg magistrata. Pred t) hišo, kjer je tekom let prenočilo mne- tega, da hi bila iz te točke pogodbe izvajala poslediee, pripisovati je le nenaklonjenosti klerikalcev do slovenskega gledališča sploh. Sicer je pa splošno znano, da je do pogajanja med narodno-napredno in pa med stranko veleposestnikov v deželnem zboru kranjskem prišlo svoje dni le zaraditcga, ker so slovenski klerikalni poslanci odrekali že v naprej vsako podporo slovenskemu gleda lišču. Na čemer bodo klerikalci najbolj jahali, je pač oni del pogodbe, v katerem je narodno - napredna stranka izrekla, da priznava Nemcem na Kranjskem, oziroma v Ljubljani, pravico do primernega zastopništva v občinskem odboru ljubljanskem in v kranjski trgovski in obrtni zbornici. Pokazali so to že v sobotni številki »Slovenca«. Seveda ti poštenjaki po svoji stari navadi za-molčujejo pri dotičnem odstavku najvažnejši njega del, kateri vso to koncesijo narodno-napredne stranke naravnost podira. Dotični odstavek se namreč glasi, da stranka ustavo-vemega veleposestva priznava, da za sedaj in zlasti pri prihodnjih volitvah v imenovani korporaciji de-jćinska dovolitev tacega zastopništva še ni izvršljiva. Vsak treznomi-sleč človek hode torej izprevidel, da pri tem ni šlo za nič druzega, kakor za neko vljudnost od strani narodno - napredne stranke, katere je veleposestniška stranka poplačala zopet z vljudnostjo. V tem, ko narodno - napredna stranka nekaj priznava, izjavlja namreč veleposestniška stranka, da se odreka ka-koršnikoli konsekvenci iz tega priznavanja. Nedolžnejše določbe ni mogla zlepa imeti kaka politična I >< »godba. Klerikalci bodo seveda naprej trobili in trobili ter gonili na vse pretege trditev, da se je narodno-na-predna stranka implicite zavezaia pomagati jim do primernega zastopništva v občinskem odboru ljubljanskem in v trgovski in obrtni zbornici za bodočnost. Da to že naprej iz-podbijemo, opozarjamo na poslednji odstavek pogodbe, katerem je nad vsak dvom jasno izrečeno, da je pogodba za narodno-napredno stranko bila dovoljena le za bližnjo deželno-zborsko dobo. Vse to torej, kar klobasa »Slovenec« v svojem uvodnem članku od pretekle sobote, da je namreč vtis razkritja pogodbe za" narodno-napredno stranko bil uničevalen, jt JLihlo frazerstvo. Nasprotno. Narodno-napredni stranki ae te pogodbe nikakor ni treba sramovati. In tudi res dokazuje vse njeno delovanje v oni dobi, v kateri je — to tukaj izrecno pribijamo — samo po krivdi klerikalcev bila primorana iskati sodelovanja nemške stranke, da je pač mnogo koristnega storila v narodnem smislu, da pa nikakor ni izdala narodnih koristi. Bilanca hode za prve — to že naprej vemo — uničevalna. Nemci in Bienerthov kabinet Dunaj, 23. maja. Nemci so z Bienerthovo vlado popolnoma zadovoljni in opazujejo z nemalo nevoljo stremljenje Cehov in Slovencev, da strmoglavijo Bienertha. Zlasti v velikih skrbeh je v tem oziru »Deutsch-nationale Korrespondenz«, ki jemlje z veliko vnemo v zaščito Bienerthovo vlado. V preveliki vnemi,da opraviči sedanji vladni sistem, ji je všlo dragoceno priznanje, da je Biener-thova vlada vseskozi nemška in da stoji popolnoma pod vplivom Nemčije. »Deutschnationale Korrespondenz« piše med drugim: »Vsa politična konstelacija in skušnje, ki so bile pridobljene v zadnjem evropskem konfliktu, zahtevajo politiko, ki kaže Avstro-Ogrsko kot državo, ki lahko v zvezi z Nemčijo uspešno nastopi proti vsem stremljenjem, ki hi mogla rušiti notranji mir. V avstrijski notranji ]>olitiki se ne sme računati s slovanskimi težnjami, ker merijo vse te težnje na to, da oslabe držo vo in orna je jo njene pozicije. Kakršni so odnosa ji sedaj, je v Avstriji mogoč samo tak sistem, ki je v interesu nemške politike in ki ga je uveljavila Bienerthova vlada. Sedanja politika nima nobenega drugega namena, kakor da obnovi državno avtoriteto, zaduši razne separacijske težnje (seveda slovanske) ter uvede redne gospodarske in t'inancijalne odnošaje.« — Vsakdo ve, da je Bienerthova vlada uvedla docela proti-slovanski sistem, toda veliko vprašanje je, če ho mogla vztrajati pri tem sistemu. Vse kaže, da se je tudi Bie-nerthu jelo svitati v glavi, da je izrazito protislovanski kura v Avstriji dandanes absolutno nemogoč in če- go zgodovinsko znamenitih mož, so Ljuhljančanje priredili nadvojvodi Karlu serenado. Razsvetlili so nadvojvodi na čast vse mesto in priredili tudi slavnostno predstavo v gledališču. Naši dobri stari Ljuhljančanje so se pač imenitno spoznali na cviček in na klobase, a sicer so bili popolnoma neinformirani pa tudi zaslepljeni in so trdno verjeli, da bo nadvojvoda Karol francoske revolucijonarce z njih generalom Napoleonom Bona partem temeljito potolkel in jih pognal v beg. Za gledališko predstavo na čast nadvojvodi Karolu je še oča Vodnik zložil dostavek k cesarski pesmi, ki jo je pelo občinstvo v gledališču. »Trka nam Francoz na vrata, Dobri Frone za nas skrbi, Pošlje svojga ljubga brata, Korel rešit nas hiti. Z nami sta estrajska orla Premagujta vekomaj! Var Bog Frcmca, varuj Korla, Srečo, zdraje Bog jim daj.« Tudi Vodnik je torej z drugimi Ljuhljančanji vred trdno verjel v zmago »estrajskih orlov«. A usoda je odločila drugače. V treh kolonah so prišli Francozi proti Avstriji: Jou-bert čez Tirole, Massena proti Pon-tahlju, Napoleon sam pa je hotel čez naše kraje prodreti proti Dunaju. Ze 10. marca se je morala avstrijska armada umakniti pred Francozi čez Sočo, odkoder je nadvoj. Karol peljal svoje vojaštvo nazaj proti Ljubljani. Hotel se je združiti z Avstrijci, stoječimi pri Beljaku, a bilo je prepozno, ker je bil maršal Massena zavzel Pontabelj in Trbiž ter pognal Avstrijce proti severu. Nadvojvoda Karol je pribite! še na bojišče, a se je imel samo hrabrosti navadnega dragonca zahvaliti, da ga niso Francozi ujeli. Dočim je armada maršala Massena korakala proti Celovcu, je bil maršal Bernadotte s svojim vojaštvom na potu v Ljubljano, čim se je približal Postojni, so tam nastanjeni avstrijski uradniki bežali, kar so jih nesle noge, ter se z avstrijskimi vojaki vred poskrili v gozdih. Francoze je pripeljal general Murat in za njim je prišla glavna armada pod vodstvom generala Bernadotta proti Ljubljani. Avstrijsko vojaštvo v Ljubljani je bilo tako strašno hrabro, da je kar brez boja odšlo na Štajersko in Hrvaško. Ljubljančane je moril grozen strah pred Francozi. Bernadotte je izdal pomirjevalni oklic v francoskem, nemškem in slovenskem jeziku. Dočim je avstrijski nadvojvoda Karol poznal v Avstriji samo »die deutsche Nation«, je francoski general, dasi je prišel kot zmagovalec v deželo, koj ko je stopil na slovenska tla, izkazal slovenskemu narodu dolžno spoštovanje s tem, da je uradno priznal njegov jezik. Tudi cesar Napoleon je izdal na kranjsko tudi ga žele morda ne samo avstrijski Nemci, marveč tudi Nemčija. Vlada pred padcem? Dunaj, 23. maja. V parlamentarnih krogih so mnenja, da se bo usoda Bienerthove vlade odločila že v prvi polovici meseca junija. »Slovanska enota« deluje na to, da bi drugo čitanje državnega proračuna prišlo na dnevni red že začetkoma meseca junija. S tem bi bil zabarikadiran dnevni red za vsAk drugi predmet. Ako bi vlada potrebovala takojšnjo rešitev kake predloge, bi morala to zahtevati nujnim potoni. Kakršen pa je zdaj položaj v parlamentu, ko se k opoziciji, obstoječi iz Cehov, Jugoslovanov in socialnih demokratov, nagiblje tudi poljska ljudska stranka pod vodstvom poslanca Sta-pinskega, je skoraj gotovo, da vlada za nujni predlog potrebne dvotretjinske večine ne ho dobila. S tem ho zapečatena tudi njena usoda. Pričakovati je torej parlamentarne krize, ki ho izbruhnila takoj, ko bo proračunski odsek končal svoje delo. Proračunski odsek. D u n a j, 23. maja. Proračunski odsek je v soboto razpravljal o bud-getu pol jedel jskega ministrstva. V debato je posegel tudi poslanec dr. P 1 o j, ki je izrazil željo, naj bi ministrstvo preskrbelo vse jM>trebno, da hi preprečilo vse zle posledice suše, ki lahko nastane tudi letos. Z ozirom na to, da vinogradniki na Štajerskem lani niso mogli prodati pridelanega vina, je predlagal, naj da država primerno podporo, da se ustanove kle-tarske in vinarske zadruge na Spod. Štajerskem. Odsek ni končal razprave o poljedelskem ministrstvu in jo bo nadaljeval v prihodnji seji, ki bo v ponedeljek. Prevrat na Turškem. Provzročitelji krvave revolte dne 13. aprila. Carigrad, 23. maja. Preiskava radi reakcionarne revolte dne 13. aprila je končana. Preiskava je dognala, da so glavni krivci te zarote: odstavljeni sultan Ahdul Hamid, veliki vezir Kiamil paša, evnuha Nadir in Dževetaga,princ Burhnn Edin, general Tahir paša in urednik »Ik-dama« Ali Kemal. Tožba proti Abdul Hamidu. C ar i g r a d, 23. maja. Ali Hai-dar Midat hej, sin ustvaritelja prve turške ustave Midat pase, ki ga je dal sultan Abdul Hamid umoriti, je sklenil vložiti tožbo proti Abdul Hamidu ter zahtevati od sodišča, da potom redne kazenske preiskave spravi nekoliko več luči v afero, katere žrtev je postaj njegov oče. Splošno se sodi, da se bodo Mladoturki, katerih očete je Abdul Hamid umoril ali poslal v prognanstvo, pridružili kazenskemu postopanju proti Abdul Hamidu. Vojaška zarota. Carigrad, 23. maja. Zadnje dni je policija aretirala celo vrsto Kurdov. Preiskava je namreč dognala, da je obstojala med Kurdi zarota, katere cilj je bil, 24. aprila upepeljiti vse mesto. Več aretiranih Kurdov je priznalo, da je ta zarota faktično obstojala. Vse aretirance so izročili vojnemu sodišču. „UeleMojmar proces u Zagrebu. V soboto je bil zaslišan kot priča Simo T u r a j 1 i č. Zagovornik dr. Lukinič se je protivi] zaprisegi tega svedoka, češ, da je Tu raji ič nagovarjal Stojo Kovačevičevo, naj proti obtožencu krivo priča in ji za to ponujal 200 K. Sodišče je vkljub temu ugovoru Turajloviča zapriseglo. Svedok je pripovedoval, da se je velikosrbska ideja jela širiti v Cr-kvenem Boku 1. 1900, ko je obtoženec Mat i jaše v ič priredil skupno z dijaki j Svetosavsko besedo«, kjer se je govorilo o Dušanovem carstvu. Na to so se često prirejali tajni nočni sestanki, na katerih se je govorilo, kakor je sam slišal, da mora Crkveni Bok priti ]h>d Srbijo. Predsednik: Ali ste opazili, da ti ljudje niso vdani svojemu kra-ljuf Priča: Kako bi bili — ako so proti vladi ? Vlada in kralj — to je eno! Nato je pripovedoval, da so Srbi za časa volitev 1. 1900 klicali: »Živio kandidat Stojanovič, živila Srbija, živio srbski narod.« Zagovornik dr. Lukinič je z ozirom na to izpoved konstatira!, da Stojanovič vobče 1. 1900 ni kandidiral, marveč da je bil kandidat šele 1. 190S. Vot. M e i x n e r: Tako vi pravite. prebivalstvo pomirjevalen oklic, ter izročil vlado na Kranjskem posebni komisiji, sestavljeni iz uglednih domačinov. Dne 1. aprila je prišel general Bernadotte s svojo armado v Ljubljano in se je nastanil v škofiji. Zopet je izdal oklic tudi v slovenskem jeziku, v katerem je obljubil, da bo varoval red in mir, skrbel za spoštovanje imetja in navad. Bernadotte je postopal pravično in dobrohotno napram prebivalstvu in vzdrževal med vojaštvom strogo disciplino. Ko je neki francoski grenadir v Gradišču iztrgal neki delavki malovredne uhane, ga je dal Bernadotte dne 4. aprila pred stolno cerkvijo ustreliti. Po Beruadottovein odhodu niso poveljniki nič več tako brzdali vojaštva in vsled tega se je zgodil marsikak rop. V Ljubim je med tem premagana Avstrija sklenila premirje z Napoleonom, kateremu premirju je potem sledil oktobra meseca mir, sklenjen v Campo formio. Po tej mirovni pogodbi je izgubila Avstrija vso Belgijo in Lonibardijo, a je dobila Beneško, Istro in Dalmacijo. Ta mir pa ni trajal dolgo. Napoleon — takrat še general Bonaparte — je potujoč s Štajerskega na Italijansko dospel 28. aprila 1797. zjutraj v Ljubljano. Poleg drugih znamenitih generalov sta bila ž njim tudi Massena in Mu rat in kmalu je dospel tudi Bernadotte. (Dalje prihodnji*.) ženin Mirko. Humoreska. Spisal dr. K o r u n. Gospod Mirko je bil ženin in se je tega tudi zavedal. Pa kako bi se ne bil, ko je imelo poteči le Se nekaj tednov, da potegne za vrv in odzvoni svojemu samstvu. Zato se mu je mudilo, da te kratke dneve prostosti kolikor toliko vporabi po svoje. Ne sicer da bi v zadnjem trenutku delal skoke in preobrnem] kozolce, česar ženin ne sme pod nobeno pretvezo. To ne, ker takih skakljajev se je po možnosti izogibal še prej, ko je zevala še nedoločno daljava med njim in zakonom. Privoščiti si je hotel le čisto nedolžno zabavo; v gore se je namenil in sicer na goro Strmico. Toli k rat in tolikrat je že bil plezal po njenih čereh, da se mu je v resnici tožilo, če nI bil vsako poletje večkrat na njej. Letos pa še enkrat ni utegnil; seve ker kot ženin je imel obveznosti silno veliko. Pravzaprav ne, mnogo jih ravno ni imel; imel je le eno, toda ta je izdala: Dan na dan naj bi presedal pri nevesti Katinki. Tako je namreč Katinka želela in tako je hotela nje mati; pa tudi njemu samemu je delo tako najbolje. Ali vendar, na Strmico ga je pa le še vleklo. Je bil pač planinec; planinca pa odvrne od planinske navade le dvoje: starost in zakon. Da, zakon! Gospod Mirko je sklepal torej čisto pravilno, ko je sam pri sebi govo- Dr. L u k i n i e nasproti svedo-ku: Počakajte, sedaj bom govoril z z g. votantom. Votant Meixner: Ne bodite nesramen, g. zagovornik. Dr. L u k i n i e je nato spomnil svedoka na razgovor v Sun j i z dvema ženskama, katerima je rekel: »Meni je sodnik rekel, naj obtožence iamivam.« Priča je priznal, da je govoril z dotičnima ženskama, vendar pa ne v tistem smislu, kakor je to navedel dr. Lukinič. Med splošno senzacijo je na to zagovornik dr. Lukinič predložil originalni zapisnik, ki se je napravil s svedokom Turajličem in na katerem je tudi svojeročno podpisan preiskovalni sodnik dr. Kušutič. Ta zapisnik se je na način »izgubil«. Vsebina tega zapisnika je v nasprotju z zapisnikom, ki je pridejan aktom. V aktih ni nikjer omenjeno, da se je ta zapisnik »izgubil«. Drž. p r a v d n i k (ves presenečen): Od koga ste to dobili! Dr. Lukinič : Povem vam to, ako mi vi poveste, odkod ste vi dobili oni omot časopisov. Predsedni k: Ta zapisnik bom pridejal aktom ter uvedel preiskavo, kako se je ta zapisnik mogel izgubiti. Na izpovedbe svedokove so reagirali razni obtoženci. Obtoženec C o r i č je med drugim povedal, da mu je namestnik drž. pravdnika dr. S t o ž ir rekel, da sicer ni kriv, a da je zaprt radi tega, ker ni hotel pričati proti ostalim obtožencem. TrsousKa in obrtniška zbornica. (Konec.) VI. Zbornični račun za leto 190N. Zbornični član gosp. Viktor R o h r m a n n je poročal o računih zborničnih zakladov za 1. 1908. Redni zbornični dohodki so znašali 49.746 K 8:2 vin., reelni stroški pa 58.289 K 95 v. V primeri s proračunom s potrebščino 57.462 K in s pokritjem 49.050 K, torej s proračunskim primanjkljajem 8412 K, izkazuje račun dohodke za 696 K 82 vin. večje, stroške pa za 827 K 95 vin. večje. Končni uspeh je torej proti proračunu neugodnejši za 131 K 13 v. Brez ozira na proračun se kaže leta 1908 primanjkljaj 8543 K 1:5 v, ki se je pokril iz blagajničnih ostankov konec 1. 1907, znašujočih 21.287 K 77 vin. Konec 1. 1908 je preostalo torej še 12.744 K 64 vin. Prištevši zastanek na zbornični dokladi za 1. 1908 v znesku :>210 K 80 v. zbornično premoženje znaša konec 1. 1908 15.955 K 44 vin. Pokojninski zaklad zborničnih uslužbencev je imel leta 1908 dohodkov 10.560 K in stroškov 7440 K, torej presežka 3120 K, ki se je pribil glavnici. Končno premoženje tega zaklada je znašalo 70.245 K 55 v. Ustanovni zaklad za onemogle obrtnike je imel 1. 1908 dohodkov 654 K 75 v. stroškov pa 600 K. Imovinsko stanje je bilo konec 1. 1908 14.775 K 15 vin. Zaklad za višjo trgovsko šolo v Ljubljani se je pomnožil L 1908 za 7810 K 44 v in je znašalo njegovo premoženje na koncu 1. 1908 74.269 K 56 v. Zaklad za pospeševanje malega obrta je prejel 57 K 72 v, izdalo pa se je 974 K. Konec leta 1908 je znašala glavnica še 439 K 14 vin. ril: Vidiš, prijatelj, osorej se bo treba planinstvu odreči, ker tvoja Katinka pač rada stopica po gladkib nle-jih, ne pleza pa rada po čereh in pečinah. Potem pa pride tudi dečad! In zakaj bi ne prišla? — In pri tej misli se jeMirko nalahno nasmehnil ter s palcem in kazalcem potipal ondi pod nosom, kjer je pri moških prostor za brke, kjer pa je Mirku štrlelo samo nekaj ostrih kocin. — No in de-čadi pa vendar ne moreš vlačiti s seboj po hribovju! Tako si je mislil in mislil ni napačno. Zato si je pa želel v gore vsaj še enkrat, preden se zveze v zakon. In odpravil se je. Katinki so se res s solzami zalile oči, ko mu je pr-> tila nahrbtnik na rame, ter ni mu mogla dovolj priporočiti, da naj se pazi čeri in prepadov pa naj nje ne pozabi. Njena mati, prihodnja Mirkova tašča, stara Ambroška pa je^ še druge nevarnosti imela na misli. Spominjala ga je, da je ženin, in opominjala, da naj ženinskemu stanu ne dela sramote. In po svoje je imela prav tudi ona. Vedela je namreč, da planinsko kočo na Strmici oskrbuje Ježunka in njena hčerka Marica. Staro Ježunko je pa že od nekdaj črtila, zlasti hudo od takrat, ko je bila se-znala, da ji je rajnega moža premotila. Bog mu daj dobro! Njemu je pac odpustila, a Južunki odpustiti ne more. Sicer se ni bala, da bi Mirko za staro znorel; to ne, ker stara je bila že vendar preveč v letih. Toda spozabil bi se lahko, da bi se dal preslepiti od mlade, ki je takisto polna Poročevalec predlaga, da se računi imenovanih zakladov odobre in predlože po deželni vladi ministrstvu v potrditev in da se votira absolu- torij. Svetnik P a m m e r izjavi v imenu Nemcev, da smatra odobritev računa za izrek zaupanja predsedstvu, česar pa on in njegovi pristaši posebno z ozirom na že navedeno in pa nato, da izmed njih ni bil nihče izvoljen za revizorja, ne morejo storiti, zato bodo glasovali proti. Predsednik : Računi so bili vendar razpoloženi na vpogled! Klerikalna blamaža. Svetnik K r e g a r je pametna glavica, ve kdaj si lahko človek nakoplje blamažo na glavo, zato je tudi pri tej točki lepo izginil iz dvorane i u prepustil bojno polje svojemu »šildknapu« — L o ž a r j u. Svetnik L o ž ar: V imenu našega kluba izjavim kakor je izjavil predgovornik z one strani, da ne odobrimo proračuna (!), ker ne zaupamo predsedniku. Predsednik predvsem pojasni g. svetniku Ložarju, da se tu ne gre za proračun, temveč za račun preteklega leta, in da se mu zdi jako čudno, da odklanja ta račun, ki ga je odobril tudi revizor — pristaš njegove stranke. Svetnik L o ža r je sicer u videl, da je blamiral sebe, še bolj pa svojega tovariša, revizorja, svetnika V e 1 k a v r h a , kateremu je s tem izrazil svoje nezaupanje, ali končno pa je le še enkrat izjavil, da ho glasoval proti. Seveda ni manjkalo smeha pri tem »špasu«. Predsednik odredi glasovanje in konstatira, da je 11 glasov bilo za poročevalcev predlog, 6 pa proti. Svetnik L o ž a r , misleč, da so klerikalci vsi glasovali proti: »Devet proti!« P e r d s e d n i k : Šest, saj sem preštel. Svetnik župan Hribar: Ali je Ložar predsednik, ali Lenarčiči Enako, kakor prvi del predloga, je bil tudi sprejet drugi del, votirajoč absolutorij z 11 glasovi. VII.—IX. Prošnje za podpore. Po poročilu tajnika dr. M urni ka se na predlog združenih odsekov dovoli deželni zvezi obrtnih zadrug kranjskih 300 K podpore v svrho pokritja stroškov pri ustanovitvi novih zadrug, preureditvi kolektivnih v strokov, zadruge, ustanovitvi okrajnih zvez, prireditvi poučnih tečajev itd. Za predlog so glasovali le nar.-napredni člani zbornice. Na prošnjo šolskega odbora za vzdržavanje obrtnih nadaljevalnih šol v Ljubljani, ki hoče te šole popolnoma urediti, kakor pač sedaj zahteva moderni čas, za kar pa rabi okrog 4000 K, se sklene, da zbornica sicer dovoli zvišanje podpore za 600 K, a se ta svota ne izplača takoj, temveč postavi v proračun prihodnjega leta, ker se preosnova šol izvrši tudi šele proti koncu leta. Prošnja bolniške blagajne obrt. pomožnih delavcev obrtne zadruge na Bledu za podporo v pokritje ustanovnih stroškov se po poročilu svetnika P a m m e r j a zavrne in obenem se klene, da zbornica take prošnje, ker stvar ne spada v njen delokrog, principielno odklanja. X. Reforma hišnega davka. Zbornični tajnik dr. M u r n i k je podal daljše poročilo o reformi hišnega davka. Vlada sicer še ni predložila iznova te predloge držav- sk usnja v. Seve, ker jabolko ne pade daleč od debla. Take in enake pomiselke je imela Ambroška, ko je Mirko na Strmi-co odhajal, in reči se mora, da niso bili čisto iz trte zviti. Priznamo celo, da bi jih Mirko, ko bi bil videl v pri-hodnjost, ne bil tako omalovaževal, kakor jih je. Ker pa seve prihodnjosti ni videl, se je pa le posmehoval opominom preskrbne Katinkine majke. — Pa ni imel prav. Cez čeri in prepade je pač skakal z lahkoto čer plezal po skalah, ne da bi bil mnogo premišljal, seve ker je bil pota navajen. Imel pa je drugih misli dovolj, ki so mu polnile glavo, misli, ki so se tikale njegove zaroke. Čudil se je, kako je neki prišlo, da se je izneveril svojim načrtom in se zaročil, ko vendar poprej ni imel nikdar tega namena. Nasprotno, za pribito je smatral, da se nikoli ne oženi, temveč ostane tako, kakor je. »Prostost je že nekaj! Ali kaj nekaj! Preteto mnogo je vredna! Zlasti za te, ki si bolj neredne narave. Dolgega časa in samske samote se ti pa tudi ni bati, dokler so krčme na svetu, ker pri kupici vina je tako kratkočasno sedeti, da ti nevidno in neslišno poteka ura za uro. Da, vinski dobovi so kaj prijazni duhovi. V njih družbi se brez zakona prav lahko izhaja.« Tako je sodil Mirko pred svojo zaroko; pa ne samo sodil, tudi ravnal se je vestno po tem. Zato je pa pridno zahajal v krčme; zlasti marljivo je pa hodil v gostilno k Ambroški, kadar neinu zboru. Treba pa je v varstvo industrije in obrti dvigniti glas proti temu, da bi se v eventual. novi predlogi tako prezirali interesi industri-jalnih in obrtnih krogov, kakor so se v prvi svoj čas državnemu zboru predloženi predlogi. Zlasti je nesprejemljiva nova kategorija postopnega davka, takozvani hišni vrednostni davek, ki bi obdačil mnoga, sedaj postopnega davka sploh prosta ob rtova lišča, druga pa vobče izdatneje z davkom obremenjal, nego so bila doslej, in to ne le velike tovarne, temveč tudi obr tova lišča srednje, da celo manjše obrti. Zbornica je soglasno sklenila obrniti se v zmislu poročevalčevih izvajanj do finančnega ministrstva, da v novi predlogi vpo-števa koristi industrije in obrti in da novi načrt, predno ga predloži državnemu zboru, pošlje zbornicam v izjavo. XI. Skrbstvo za pridobitno mladino. Vlada je poslala zbornici dopis, v katerem želi podatkov, kako bi bilo mogoče najboljše uvesti skrbstvo za vajence obeh spolov, da se jih obvaruje zanemarjenja. Ministrstvo javnih del priporoča v to svrho napravo vajenskih domov, kjer imajo vajenci stanovanje in hrano, potem vajenska zavetišča in končno zabavne in poučne priredbe. Zbornica se je informirala vsestransko in prišla do prepričanja, da je naprava vajenskih domov mogoča samo vLjubljaui kjer bi se take naprave obnesle prav dobro. Dvoje zavetišč že obstoji v Ljubljani in je pričakovati od njiju najboljših uspehov. Taka zavetišča bi se obnesla tudi dobro v drugih mestih,, kakor pravijo tozadevna poročila. Posebno priporočljiva pa so zabavna in poučna predavanja, katerih lepi uspehi se kažejo zlasti vKrškern, kjer se učiteljstvo živo zanima za to stvar. Enako se toplo priporoča tudi drugim okrajem. Zbornica uvidi po-trel)o, da se v tej zadevi skliče enketa vseh prizadetih faktorjev, da se stvar uredi sistematično. Zbornica sklene celo akcijo gmotno podpirati v izmeri razpoložljivih sredstev. V zadevi trgovinskih pogodb z balkanskimi državami. Z ozirom na tozadevna predsednikova izvajanja v začetku seje predlaga zbornični tajnik sledečo resolucijo : Stroške novih trgovinskih pogodb, ki jih je sklenila Avstro-Ogr-ska s srednjeevropskimi državami, nosi industrija in trgovina. Uživajoča glede teh držav izdatno manjše carinsko varstvo nego poljedelstvo, prikrajšana tu v svoji eks]k>rtni zmožnosti na korist izvozu agrarnih produktov, je smela industrija in trgovina pač pričakovati odškodovanja v trgovskih |>ogodbah z balkanskimi državami. Toda na eni strani se je njun položaj nasproti Balkanu še poslabšal s tem, da je predvsem vsled pretiranih zahtev agrarcev nastopilo brezi*>godbeno razmerje s Srbijo, na drugi strani pa so sedaj, ko se je po preteku celili dveh let po mnogih ovirah posrečilo doseči sporazum z Bum unsko ter stojimo pred parlamentarno razpravo trgovinske pogodbe s to državo, agrarni krogi zopet pričeli agitacijo proti tej pogodbi, dasi ni neugdna zanje in dasi le deloma izpolnuje želje industrije. Tudi naš zbornični okraj je važen balkanski trg že sedaj in bo še važnejši v prihodnjosti. Za boljši obstoj, za večji razvoj naše industrije in trgovine je treba z balkanskimi je bil doma na dopustu. Ker Mirko je bil državni uradnik in je imel postavno izgovorjen dopust za par tednov na leto. Tega Mirkovega nagnenja, ki ga je imel za g<»stilne, pa Ambroška in njena hčerka Katinka ali nista dovolj dobro poznali ali pa nista poznati hoteli. Dejstvo je, da nista mogli verjeti, da bi samo zaradi pijače tako pogosto k njima zahajal. »Nekaj že tudi zaradi mojega dobrega vina«, si je prigovarjala Ambroška; »vendar pa, če me skušnja ne moti, nič manj zaradi Katinke. To je brati že iz njegovih pogledov, ko se z njo pogovarja. Sicer je res, da Katinka ni nič bogve kako mlada, toda tudi Mirko ni več mladenič, da bi si igral s požreti. Med njima je ravno pravo starostno razmerje, da bosta lepo v zakonu živela, ne da bi se bilo bati izvenzakonskih skokov od desne ali leve.« In pri tem se je spomnila tistega preklicanega znanja med njenim rajnim in Ježunko ter izvil se ji je iz prsi globok vzdih. »Bog mu odpusti! Jaz sem mu že; Ježunki pa ne;« je rekla sama pri sebi in potem nadaljevala: »To je kajpada res, da Mirko nekoliko preveč ljubi pijačo! Toda ko stopi v zakon, pride tudi v redne razmere. Za to bo že Katinka skrbela; vsaj jo poznam. Pa lepo plačo vleče na mesec, na stara leta pa bo dobil pokojnino. To pa, mislim, že tudi odtehta kako marogo, ki je najti na njem.« Tako premisi je vaje je prišla Ambroška do sklepa, da bi Mirko ne bil napačna partija za njeno Katinko. državami trgovinskih pogodb, v katerih bi bili v zadostni meri vpošte-vani upravičeni industrijalni in trgovski interesi. Zbornica mora zategadelj predvsem izreči globoko obžalovanje, da enostranski ozir na agrarne kroge preprečuje sklep pogodbe s Srbijo ter mora z vso odločnostjo zahtevati, da se čimprej dože-ne pogodbeno razmerje z balkanskimi državami, ob katerem bodo industrijalni eksportni interesi zadostno varovani. Ta zahteva je tem upravičenejša, ker je brez dvoma osiguranje in razširjenje možnosti industri jal nega izvoza tudi na korist poljedelstva. Važen odjemalec poljedelskih pridelkov je industrijalni delavec: čim manj dela ima industrija, tem manj ima delavcev, tem slabše jih plača, izseljevanje se množi — tem manj in slabših odjemalcev pa ima tudi poljedelec za svoje pridelke. Mulo trenutno korist pri ceni, ki bi jo morda povzročila preprečitev uvoza iioljedelskih produktov, visoko odtehta trajni dobiček, ki ga bi imel agrarni producent ob večjem številu industrijalnega delavstva, živečega v boljših gmotnih razmerah ter imajo-čega večjo kupno zmožnost. Omejitev industrije v možnosti razpečavanja blaga ovira razvoj industrije in trgovine, se mora naposled maščevati tudi Tia poljedelstvu. Agitacija agrarnih krogov, kratkovidno videčih svojo korist edino le v zaključitvi mej proti uvozu agrarnih produktov, pa je zlasti neumljiva proti pogodbi z Rumunsko: v ne neznatni meri izvaža naša država na Ruinunsko tudi konje, kože, klavno živino, leseno blago, kar je brez dvoma pred vsem na korist kmetijstvu in gozdarstvu. Po vsej pravici smemo torej zahtevati, da vlada vse moči in ves upliv zastavi v to, da se pospeši tudi za zboljšanje političnih odnosa je v Avstrije z balkanskimi državami potreben sklep trgovinskih pogodb s temi državami, pred vsem pa, da se krepko upre akciji agrarnih krogov proti pogodbi z Ruinunsko ter se energično zavzame za hitro in dobro rešitev v državnem zboru. Svetnik P a m m e r odklanja resolucijo, češ, da se ne strinja s prejšnjim sklepom, da še stvar ni godna in se še ne spravi v javnost. Zbornični tajnik pripominja da se že prihodnji teden vrši skupno posvetovanje trgovskih zbornic v tem smislu in da osrednje mesto želi, da zbornice vsaka zase že prej store svoje sklepe, vsled česar je stvar nujna in jo je treba čim prej rešiti. Svet. župan Hribar toplo priporoča sprejem resolucije, kajti mesta so že itak dovolj oškodovana vsled pritiska agrarcev in je le želeti, da se čim prej sklenejo trgovinske pogodbe z balkanskimi državami, od katerih hode imela koristi tudi trgovina in obrt, torej meščansko prebivalstvo. Predsednik priporoča soglasen sprejem resolucije, kajti le tedaj ima resolucija res kaj upliva, ako je sprejeta soglasno. Končno je bila resolucija sprejeta soglasno. Proti zvišanju davka na pivo. K besedi za nujni p red log se oglasi svet. župan Hribar, ki izvaja, da namerava finančni minister v svrho sanacije nesrečnega finančnega položaja dežel uvesti znatno povišanje davka na pivo in žganje, zlasti bi se zvišal davek na pivo. Pa tudi Katinka je prišla do istega sklepa kot mati, če tudi iz drugih razlogov. Njej je namreč v prvi vrsti bilo za zakon kot zakon. Po njem je koprnela kakor riba po vodi. In kar je največ vredno, njeno navdušenje zanj je bilo popolnoma pristno, bolj pristno celo kakor rožnata barva njenega lica. Umevno, ker ji je navdušenje prihajalo naravnost iz srca, rož-natost svojega lica pa je kupovala v drogeriji. Tako da je neredko imela trenutke, ko si je na tihem želela: Naj bi zdajle prišel kdorkoli, kar vzela bi ga! In to iz prepričanja vsklilo hrepenenje ji je vrh tega še podžigala misel, da so se njene vrstnice že vse pomožile. Pa res, kar po vrsti vse: Bobenčkova Leni, Fra tova Mara, Brlezova Lina in druge, čeprav vse skupaj niso imele toliko lepote in toliko dote ko ona, Katinka. In kaka sreča jim je sijala z obraza, ko so bile neveste! Kar dočakati niso mogle, da je duhovnik tisto vprašanje izgovoril do konca, tisto nepotrebno vprašanje: Ali je tvoja resnična volja stopiti v zakoni Vsaj Bobenčkova Leni se je že kar vmes oglasila in tudi F ratovi Mari bi bil odgovor skoraj ušel, preden je duhovnik končal vprašanje. Brlezova Lina, oh ta koketa! je res nekaj pomišljala, prej ko je rekla svoj »da«; pa le ker je koketa in pa ker je je sama počasnost. To je pribito, da ni prijetnejšega, kakor je zakon. Glejte, in ravno ona, petične A m broške lepa Katinka, naj njegovih naslad ne okusi! Kaka sramota za njo in pa kaka nesreča! (Dalje prihodnjič.) Ako se to zgodi, bo predvsem najbolj prizadeto delavstvo, mali obrtniki, sploh meščansko prebivalstvo. Obenem bi pa bila tudi prizadeta pivo-varska industrija. Pivo je sicer ena tistih opojnih pijač, ki ima v sebi najmanj alkohola, torej ne gre tu državi za boj proti alkoholu, pač pa se je bati, da bo posledica zvišanja davka na pivo, da se bo med delavstvo itd. razširilo žganjepitje. Srečni moramo biti, če ljudstvo pije pivo, ne pa žganja, saj vidimo, kako se je žganjepitje silno razširilo na kmetih, da morajo oblasti že z zakonitimi sredstvi posezati vmes. V interesu ljudskega zdravstva je, da se pivo preveč ne podraži. Ravno tako pa je tudi naša dolžnost, da ščitimo našo veleindustrijo, katere imamo itak malo. S povišanjem davka na pivo bi se znižal konsum piva in s tem bi bile hudo prizadete naše pivovarne. Treba je torej, da se tudi naša zbornica zavzame za stvar in opozori trgovinsko ministrstvo na posledice zvišanja tega davka. Zato nujno predlaga sprejem sledeče resolucije: »Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko smatra povišanje davka na pivo za silno oškodovanje davkoplačevalcev konsumentov, pa tudi veliko nevarnost za pivovarniško industrijo.« Nujnost in predlog sta bila soglasno sprejeta. Nato zaključi predsednik javno sejo ob 7. uri 30 minut. Sledi tajna seja. Dnevne vesti V Ljubljani, 24. maja. -f- Hribar hoče razbiti slogo avstrijskih Slovanov. Tako trdi »Slovenec« preteklo soboto. Kdor ta list pazno čita, našel je v njem večkrat trditev, da državni poslanec Hribar na Dunaju nič ne velja, in da se zanj nihče ne meni. Kako je torej tak malo vreden poslanec v stan ji razbiti slogo avstrijskih Slovanov .' Taka logika uinljiva je menda le omejenim »Slovenčevim« čitateljem. V isti sapi pripoveduje pa »Slove nec« tudi, da poslanec Hribar, kadar pride na Dunaj, lazi in klečeplazi od urada do urada ter mu očita, da to ne pristoja članu opozicijonalm-ga slovanskega bloka. Vsekakor je nova iznajdba »Slovenčeva«, ak<> poslancu očita, da BO v interesu svojih volivcev ne plaši mnogih potov in ne izgube časa, ki jo provzroču hoja od urada do urada. Sicer »Slovenec« sam ne more trditi, da bi Hribar ne bil opozicijonalen, dasi bi to konečno njegovi bravci tudi verjeli. A vprašamo ga, od kedaj pa je izrečeno načelo, da mori opo zicijonalen poslanec popolnoma p»> zabiti svojih volilcev, saj je dr. Sn-steršič, ako smemo »Slovencu« verjeti, sam tako hud opozicijonalec, d« vsak dan vsaj enega ministra pohru sta, a izposloval je vendar za gc spodarsko organizacijo klerikalne strank«* tako izdatno podporo od ministrstva, da se je njegovi stranki ne po krivici nadelo ime »plačan opozicije«. Vprašamo »Slovenca . zakaj se pa Susteršič in njegovi oprode ne izogibljejo ministrstva, zlasti dr. Susteršič, ki se neprestano dalje proglašati za prvega in najimenitnejšega voditelja sedanje slo vanske opozicije. — Na insinuaciji* »Slovenčevo«, da se morebiti oh obiskih poslanca Hribarja razni L dunajskih uradov, spletajo neresni ce proti dunajski delegaciji »Slovenske Ljudske Stranke«, se nam zdi odveč odgovarjati. Ali sodi »Slovenec« v tem ozira po spletkarjenji slovenskih klerikalnih poslancev in njihovega načelnika proti aarodno-napredni stranki? + Terseglavovo resnicoljubi*'. V poročilu o zadnji seji trgovske zbornice poroča Terseglav »Sloven-cu« namenoma, da je župan Hribar v zbornici izjavil, da ni podpisal zadnje pogodbe z Nemci, ampak h* prejšnjo. Kakor je vse poročilo »Slo venčevo« hudobno zavito, tako je tudi ta izrek, ki ga podtika župani Hribarju. Župan Hribar teh bo« i ni izrekel, temveč je le pojasnil, da stoji njegov podpis na enem izvodu pogodbe, ne pa na drugem izvoda, ki ga hrani narodno - naprednu stranka. Opozarjal je pa pri tej priliki vnovič, kakor že dne 19. februarja 1909, da se je dogovora držaj in da bi se ga bil držal tudi, ko bi prvega izvoda podpisal ne bil. -|- Klerikalna politična morala. Oba sta se oglasila v zadnji seji »Trgovsko - obrtne zbornice« — leader Kregar in en fant terrible Ložar. 1« soglasno sta zahtevala politične morale! — Kakšne pojme imata ta dva gospoda o morali v politiki, ne vemo. Bržkone ne segajo pregloboko N njun intelekt. Ko bi torej zahtevali; naj nam stvar pojasnita, spravili bi ju brez dvojbe v veliko zadrego. Zato jima pa dajemo prav cen a dober svet, vprašat naj gresta deželnega (Dalje v prilogi). glavarja Šukljeta ali pa ministra in spe ali vsaj eum desiderio: dr. Šu-stersiča. Če enega ali drugega dobita pri dobri volji, utegneta jima o politični morali dati koristno lekcijo. Saj je o prvem znano, da se drži načela: politik korakaj hladnokrvno preko mrtvecev, o drugem pa, da mu velja v politiki za najvišji zakon namen, kateri seveda posvečuje sredstva. Mi imamo pač o politični morali svoje mnenje; mnenje namreč, da značajen politik ne spreminja svojih nazorov in ne menjava svojega prepričanja tako, kakor menjavamo telesno perilo. Poleg tega se nam zdi, da je tudi v politiki treba ho-netnosti vsaj v toliko, da se nasprotni stranki ne podtika namenov, katerih nima. Toda, ko bi se Kregar in Ložar po naših naukih hotela ravnati, bi prav lepo naletela. Saj klerikalci z največjim veseljem sprejemajo transfuge. Saj jim je v političnem boju vsako — tudi najostud-nejse sredstvo — dobro. Kdo se ne spominja, kako so nam podtikali, da hočemo razrušiti vsako zakonsko življenje ter da hočemo cerkve spremeniti v plesišča, da, celo v hleve. Komu je neznano, kako se v politične namene zlorabljata leca in izpo-vednica. Še pred nedavnem je neki /upnik na Štajerskem s prižnice oznanil, da je kmetom slana vzela vse pridelke zato, ker so šli na dr. Plojev volilni shod in da jih bog kaznuje še huje, če ga bodo vid ili. — O te klerikalne politične morale! + Shod v Mostah. Včeraj dopoldne je imela narodno - napredna stranka v Mostah javen shod, ki se ga je udeležilo nad 100 volilcev. Predsednikom je bil izvoljen g. Zakotni k, ki je zborovalee prisrčno pozdravil. Prvi govornik dr. Ž e r-j a v se je pečal s šolskim vprašanjem v Mostah. S tem, da se je šeda postavila na polje, se je hotelo vsem ustreči, a ustreglo se ni nikomur. Sedaj pomaga napredna Ljubljana, ki dovoljuje prostovoljno, da sme 251 otrok iz Most v ljubljanske šole. Nujna potreba je. da se v Mostah najame prostor za paralelke. Potem se bo izkazalo, da stavba na polju nima pomena. Izgubo bo pokriti vsaj deloma z darov, kakor se to že zdaj godi.Klerikalizem, ki je strupen sovražnik šoli, po vsi deželi tiho ščuje zoper šolstvo. Moste so častna izjema, kajti .prebivalci gore za dobro uredbo šolstva. Da je šolska zadeva v Mostah tako zavožena, temu globji vzrok je, da se je odločalo z neke strani, ki ni na stvari bila tako interesi rana, kakor so očetje in davkoplačevalci. Kjer misli za občino kdo izven nje, tain se vselej zgode napake. Zato je voliti samostojna napredne može. Govornik je končno omenil, da izgine nevarnost nemškega »šulferajna«, čim bo stala slovenska šola v Mostah samih, treba pa tudi šolskega vrtca v tem delavskem kraju. (Odobravanje). Dr. Tavčar je slavil napredek Most, kar se zunanjosti tiče, prav tako se je moral tmli duševno izvršiti preobrat. Da bi se volitve v Mostah delale, kakor kaplani velevajo, se mu zdi v napredujočem kraju nemogoče. Kakor povsod drugod Vam agi tu je j o 1. z vero, 2. s hvalisanjem svojega gospodarstva. Kako je z vero, najbolj priča izrek dr. Pegana v Mostah, da je S. L. S. vseeno, če kdo hodi v cerkev in kaj veruje, sa-uio da je pristaš njihove stranke. Glede gospodarstva pa imate v propali »Zeljarski zadrugi« v Šmartnim najlepši dokaz o klerikalnih zmožnostih. Moste in Ljubljana mori« jo živeti v prijateljstvu. Da je to prijateljstvo koristno, kaže šolsko vprašanje, a tudi vodovodno vprašanje in razsvetljava moreta biti ugodno rešena le, če se bosta napredna Ljubljana in napredne Moste dobro razumeli Bila bi škoda za Moste, če bi tam zavladala stranka, ki hujska proti Ljubljani. Tukaj je treba, da gremo vsi skupaj, ki smo napredni, da se ne ugnjezdi klerikalizem. (Ži vahno odobravanje.) Nato je ostal neki O r a ž e m trdeč, da je bil že v vseh taborih, pri klerikalcih, socijalisti!] in naprednjakih. (Smeh.) Kar sta govorila govornika, vsemu da prav, tudi on je tega mnenja. (Smeh. Klici: Pri Oražmu ste pa drugače govorili.) Med silnim smehom je Oražem končal. Kaj je hotel, ni jasno, sodili so vsi, da ga je imel nekoliko pod kapo. Oražem je sorodnik županskega kandidata Oražina, sam pa hoče postati občinski tajnik ali kaj podobnega. Bil je res v vseh strankah. Nihče ga ne smatra za resnega. Govorili so nadalje g. Toni-j a, ki je poživljal na delo za napredne kandidate, dalje g. V e r o v -še k, ki je kot zastopnik vodmatske-ga političnega društva obetal pomoč sosedov in povedal, da klerikalci trosijo po Zeleni jami laž, da nihče ne dobi nobene podpore več, kdor ne voli klerikalno. (Posamezne slučaje bo treba ovaditi sodišču!) G. Pređo v i č je govoril o šoli ter poudarjal, da je glavna stvar, da se izvolijo pametni samostojni možje. Ko-neeno je g. L a u t e r poživljal na odločen boj proti klerikalcem. Pri teh volitvah se bo izkazalo, ali so Moste klerikalne. Barva mora na dan! Slišali smo obljube dr. Šušte r š i č a in Dimnika, storila ! pa za Moste nista prav nič. Volimo ! napredne može iz svojih vrst. (Burno odobravanje.) Nato je predsednik zaključil shod, ki se je izvršil na splošno zadovoljnost. Živele napredne Moste! + Ustanovni občni zbor naprednega političnega in gospodarskega društva za logaški okraj, na katerem je poročal g. odvetnik dr. Fran Novak iz Ljubljane, vršil se je ob nepričakovano veliki udeležbi včeraj pri g. Lenasiju v Gor. Logatcu. Došlo je krog 200 samih odličnih mož z a u p n i k o v iz vsega Logaškega okraja, Žiberš, Rov t in Hotederšiee. Predsedoval je g. J, Siherl, špediter v Gor. Logatcu. Govor g. dr. Novaka je bil burno aklamiran; govornik je primerjal soeijalnodemokratiene in klerikalne organizacije z narodno-naprednimi, slikal na kratko politično delovanje nasprotnikov ter poživlja navzoče h gospodarski in politični emancipaciji od nemških za vodov in klerikalnega terorističnega vodstva ter k pristopu naroduo-na-predni organizaciji. Vsi navzoči so takoj pristopili kot člani. Obširneje poročilo, sosebno o izidu volitev, ki so se kasneje vršile, nam je obljubljeno. + Shod narodno - napredne stranke v Ilirski Bistrici se je včeraj zadovoljivo izvršil. Udeležba sicer zlasti iz okolice ni bila taka, kakršna bi bila — lahko brez prevelikega truda lokalnih faktorjev, toda za prvi početek smo lahko zadovoljni. Zbralo se je vendarle nad 50 odličnih narodnih mož — častno bil je zastopan: Št. Peter — ki so pazljivo sledili izvajanjem obeh odposlancev in govornikov strankinega vodstva, dr. T r i 1 1 e r j a in dr. Š v i g 1 j a ter so jima glasno pritrjevali. Predsedoval je shodu bistriški župan g. D o m 1 a d i š , e. kr. vlado pa je zastoj »al g. okrajni komisar M e n c i n-g e r. Dr. Triller je govoril o splošnem političnem položaju, ter je zlasti neusmiljeno razkril grdi švindel, katerega uganja klerikalna stranka z znano taktično zvezo bivše narodno - na]»redne deželnozborske delegacije z nemškimi veleposestniki. Dr. Švigelj pa je v živahni besedi slikal potrebo tesneje lokalne organizacije stranke v vsakem posameznem sodnem okraju, ker najnovejše izkušnje pričajo, da je po krivdi klerikalne stranke nemogoče vsako paralelno delovanje tudi le v najvitalnejših narodnih vprašanjih. Zategadelj je stroga iu neizprosna kontrola dobro organizovane narodno - napredne stranke edino pravo orožje zoper strankarsko strahovlado, ki se žali-bog udomačuje v naši deželni hiši. — 1*parno za trdno, da seme našega dela tudi v zavednem bistriško - trnovskem (»kraju ni palo na nerodovitna tla in da bo o tem prav v kratkem pričala ustanovitev »Političnega in izobraževalnega društva« tudi za ondotni okraj. Na delo torej somišljeniki! -f- Nemški realci so opljuvali slovensko trobojnico. V petek dopoldne so nemški realci pod vodstvom profesorja W e r n e r j a na grajskem dvorišču na Gradu iztrgali nekemu učencu slovensko zastavico, jo vrgli na tla, jo teptali in pljuvali nanjo. Profesor \V e r n e r je videl ta dogodek in mirno trpel, da so si njegovi dijaki na tako nesramen način (»hladili svojo jezo nad slovensko trobojnico, ki je obenem zastava vojvodine Kranjske. Vprašamo šolski» oblast, ako hoče poskrbeti popolno zadoščenje za žaljenje slovenske in deželne zastave? Pričakujemo z vso .gotovostjo, da bo poklicala na odgovornost tako prof. W e r n e r j a , kakor tudi njegove dijake ter jih eksemplarično kaznovala. Preserno-sti nemških pobalinov na realki in potuhi, ki jo dajejo gotovi profesorji tem pobalinom, mora enkrat biti konec! + Fesi — prepovedani. Na obeh ljubljanskih gimnazijah so v soboto prepovedali dijakom nositi fese.Vračajo se torej lepi policijski časi, ko so kar na cesti aretovali ljudi, ker so nosili dolge lase ali z usnjem obrobljene hlače, in ko je bil širok klobuk dokaz revolucionarnega mišljenja Fes je, kakor smo že omenili, službeno pokrivalo v enem delu c. in kr. armade in narodna noša v Bosni in Hercegovini, torej v dveh deželah habsburške monarhije. Kaj nevarnega ali demonstrativnega torej v njem ne more biti. C. kr. modrijani pri deželnem predsedništvu menda pravijo, da se s fesi kaže prijateljstvo do Srbov. Pa to je bedarija, kajti v Srbiji in v Crni gori sploh nihče ne nosi fesa, kakor tudi ne na Bolgarskem. Ce se že hoče fesu po vsi sili pripisati kak pomen, more imeti kvečjemu ta pomen, da izraža solidarnost z Bošnjaki, simpatije do c. in kr. armade, ki nosi fes in veselje nad aneksijo. In to se pri nas prelive! Seveda izvira ta deželnovla-dna odredba iz same zlobnosti zgolj iz nagiba dražiti in šikanirati ljudi. + Starostno zavarovanje zasebnih uradnikov In Slovenci! Stem dnevnim redom se vrši v Ljubljani v sredo dne 26. maja t. 1. ob pol 9. uri zvečer v salonu meščanske pivovarne Sv. Petra cesta št. 47 javen shod. Poročata gg. Silvester Šker-b i n c in dr. Gregor Žerjav. Predmet zborovanja je odlične važnosti za službojemalce, ki so podvrženi zavarovanju, in njih delodajalce. Uredba in izvedba penzijskega zavarovanja pa je tudi dalekosežnega na-rodnopolitičnega in gospodarskega pomena. Trde krivice se gode slovenskim interesentom pri tej stroki zavarovanja in potrebno je zategadelj, da na javnem shodu dvignemo protest proti obstoječim nevzdržnim razmeram in zahtevamo zase pravice, ki nam gredo. Na polnoštevilno udeležbo vabi »Narodni odbor«. -r Dr. Turna v Zagorju ob Savi. Javen shod, sklican po soc. demokratični -stranki, je bil vzlic dejstvom, da so poklicali goriškega general ismusa dr. Turno, ter da so cel teden agitirali s skrajnim terorizmom, primeroma slabo obiskan. Ce Čobal ni v stanu pribobnati na Turno vske shode več kot 180 otrok, žena, nemčurjev in sodrugov, je jasno razvidno, da Bodrugarstvo v Zagorju leti navzdol. Da je dr. Turna konfu-zen, smo vedeli, a da je tako neroden, tega si ni mogel nihče predstavljati. Ko je i>o celournem »govoru«, kateremu pa ni skoro nihče izven nemčurjev pritrjeval, niti saini sodrugi ne, je dobil besedo tajnik »NDO.« S. Škerlj, dasi je dr. Turna direktno poziva] sodrugom v spomin fizično moč, je zavladala med navzočimi skrajna napetost. No, prepričevalnemu oporekanju, s katerim je Skerlj dr. Turni izpodbil njegove neslanosti, je sledila splošna poparjenost, katera kar ni hotela več izginiti se shoda. Dr. Turna je pač doživel v Zagorju vse kaj drugega, nego je pričakoval. Natančnejše poročilo o shodu priobčimo po stenografskem zapisniku našega poročevalca. + Žalski kaplan V., tako se nam piše iz savinske doline, se je ljudem s prižnice ginjeno zahvaljeval, da so o]» zadnjih deželnozborskih volitvah izvolili same »dobre katoliške može« ter tako obvarovali škode sv. vero; onim pa, ki tega niso storili, je podelil milostno absolucijo. V kaj se dandanes vse ne izrablja cerkev. + Celjski Nemci so učitelja A. Aistricha, ki si je osmelil, imeli 0 pristnosti nemštva svoje posebne misli, in ki se je celo predrznil kandidirati za deželni y.l»or napram renegatu \Voschnaggu, pozvali, da ima odslej odložiti vsa častna mesta pri nemških društvih. Obenem so pa svojem glasilu -Deutsche Waeht« izjavili, da Aistrich od zdaj naprej sploh nima več kaj iskati v nemški družbi celjski. Zloglasna celjska komora dala ga je torej na indeks in posledica temu l>o, da l>ode mož prej ali slej m oral ostaviti »pristno« — nemška tla staroslaven Celeje. Heil Cilli! — »Alldeutsch« torej v Celju nima več prave veljave. — Ubogi Aistrich! — I. slovensko društvo perotni-narjev in rejcev vseh malih domačih živali v Ljubljani priredi v soboto, dne 5. junija ob 8. uri zvečer v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani javno predavanje o perotninarstvu, opremljeno z zanimivimi skioptiški-mi podobami, ter drugi dan to je v nedeljo, dne 0. junija 1909 ob polu 10. zjutraj v hotelu »Ilirija«, Kolodvorske ulice št. 22 v Ljubljani svoj III. redni občni zbor. Ker bodeia predavanje in občni zbor velevažnega pomena za nadaljni uspešni razvoj pre pot rebnega; prvega in edinega slovenskega društva za perotninar-stvo in malo živinorejo, vabi odbor vse slovenske mnloživinorejce, da se predavanja in občnega zbora tembolj zanesljivo udeleže, ko jim je v to sedaj podana ugodna prilika, ker se je društvo ravno v boljšo priročnost svojim članom preselilo iz oddaljenega Tržiča v (»sredje naše mile slovenske domovine, v — belo Ljubljano. — Na shodu ljubljanske krščansko - socijalne politične organizacije dne 2. maja t. 1. se je dotaknil g. prof. J a r c med drugim tudi protesta slovenskih veterinarjev proti imenovanju g. Legvarta živinorejskim nadzornikom. Ker so bile njegove tozadevne trditve deloma zlagane, deloma tendenc i jozno zavite, jih je treba pojasniti. Trdil je, da smo zamolčali, da je ] »rev zel a država plačevanje — Legvarta in da je to velik dobiček za deželo. Res je, da bi bil to velik dobiček in nihče bi ne bil tega bolj vesel nego slov. veterinarji. Toda država ga plačuje samo kot mlekarskega nadzornika, ne pa kot živinorejskega, kot živinorejskega ga plača dežela sama, kar nam je znano od merodaj-nih krogov in kar bi moral g. prof. J a r c kot dež. odbornik dobro vedeti. Vemo pa tudi, da bi z imenovanjem Legvartovim živinorejskim nadzornikom ne bilo šlo tako gladko, če bi plačevala to mesto država. Govornik se je previdno izognil utemeljiti imenovanje Legvarta živinorejskim nad- zornikom — zakaj, ve sam morda najbolje — ter je poskusil svojo srečo nas oblatiti na popolnoma drugem polju, namreč na polju mlekarstva, kot bi bili protestirali proti Legvar-tu kot mlekarju. To je zlobno zavijanje resnice, ker veterinarji nikoli niso protestirali radi imenovanja Legvarta mlekarskim nadzornikom. V Jarčevem govoru se je spet jasno pokazalo ono za Kranjsko tako karakteristično in žalostno dejstvo, da se hoče pri nas po vsej sili pritisniti vsaki strokovni zadevi pečat političnega atrankarstva. Tako hoče £ besedami »v liberalnih časopisih smo brali« dati resoluciji strankarsko tendenco, da je videti, kot bi ne bila izšla iz strokovnih, ampak zgolj strankarskih nagibov, ker je g. Leg-vart v zadnjem času menda pristaš L. L. S. Društvo pa je strogo strokovno ter izključuje vsako politiko in se obrača v potrebnih slučajih na liste obeh strank. G. J are bi bil lahko bral omenjeno resolucijo tudi pri deželnem odboru, kamor je bila poslana, in ne samo v »liberalnih časopisih«. Ce pa »Slovenec« poslane mu resolucije ni hotel priobčiti in jo torej g. J are ni mogel brati v listu S. L. S., za to pač ne morejo slov. veterinarji. To je stvar uredništva »Slovenca«, od čigar dobre volje in naklonjenosti je bilo odvisno, ali objavi resolucijo ali ne. To je vendar jasno! Nadalje nam g. Jarc očita, da smo molčali pri oddaji mesta tržnega nadzornika v Ljubljani, in nam predba-eiva, da radi tega, ker je mestni magistrat napreden. To je spet zavijanje resnice! Za to mesto sta se namreč potegovala dva razpisu primerno kvalificirana živinozdravnika. Mestni magistrat ni ničesar zagrešil proti strokovni izobrazbi in živinozdravni-škemu stanu, zato tudi nismo imeli povoda nastopiti proti njemu. Ni pa naloga našega društva podpirati ali povzročati osebne boje med stanovskimi kolegi, ampak podkrepiti našo solidnost v boju za naše težnje in se pripraviti na delo za proč vi t dežele, zlasti na polju živinoreje. — Ce pa bi bil mestni magistrat oddal to mesto lnjiku, morda kakemu Legvartu II., bi bili odločno nastopili proti njemu, ker so tudi tu živinozdravniki edino upravičeni kompetenti in zasedajo ta mesta tudi drugod. V tem slučaju ne vidimo nobene korupcije. Će pa nas g. Jarc opominja, naj pomedemo ko-rupcijo raji pred svojim pragom, sklepamo iz tega, da misli g. Jarc, da smo mi protestirali kot liberalci in (»čitali korupcijo S. L. S. Toda mi nismo očitali korupcijo S. L. S., jo tudi nimamo pometati pred svojim pragom, ampak smo protestirali samo kot veterinarji — ne na S. L. S. — temveč na dež. odbor, v katerem ne vidimo politične stranke, ampak odbor, ki mu je procvit celokupne dežele nad vse svet, pa naj si že bo te ali (»ne barve. Zakaj se torej g. Jare dere po shodih in tepta resnico! Njegov govor je pač jasen dokaz, da se hoče dati strogo strokovni zadevi glede živinorejskega nadzornika na Kranjskem popolnoma politično ozadje, ker s tem se upa nerazsodnim ljudem prikriti storjeni greh in se navzgor oprati. — Odbor N. D. O. ima danes ob polu 8. uri zvečer sejo. Ker je spored velevažen, prosijo se tov. odborniki, da se seje zanesljivo udeleže. — Našega piva ne marajo. Povodom stoletnice bitke pri Aspcrnu so dali vojakom boljše kosilo s pijačo. V belgijski vojašnici se je pri ti priliki dogodil zanimiv slučaji Neka stotnija v belgijski vojašnici je namreč poslala po pivo v mengiško zalogo, ki je ravno nasproti vojašnici.^ Vojaki so pivo prevzeli in odpeljali. Čez nekaj časa pa ga pripeljejo nazaj s pristavkom, da ga jim častniki ne puste priti, ker je to »slovenisches Bier«! Tako se izzivajo Slovenci od vojaštva v državi, kjer je baje pravica nad vsel,. — Naše mladenke, naša nada Z veseljem moramo konstatirati, da rodi vzgoja v naši dekliški šoli lepe sadove, kar se kaže pri vsaki priliki. Tako so nedavno na izletih nabrale gojenke višje dekliške šole in liceja znatne prispevke za šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. Samo v Bohinju so nabrale gojenke I. a letnika i4 K, a jako lepe prispevke so nabrale v nabiralnik tudi gojenke liceja na Šmar-jetni gori. Čast taki mladeži 1 — Naši malčki za šolsko družbo. Pod tem navodilom znanega kamniškega rodoljuba Franceta Steleta so nabrali otročiči: Pepica Koširjeva, Pepica Adamičeva, Tonče Flere, Slavko Grašek, Gustelj in Zinka Fajdiga Makso Ekslarjev in dr. 5 kg pomarančnih lupin, 30.000 znamk in tri Škatlje stanjola in svinca. Srčna hvala 1 — V posnemanje 1 — Izpraznjena srednješolska mesta. Od 29. aprila do 20. maja so j bili razglašeni sledeči razpisi: Ravna-> teljsko mesto: Plan (r., 10. VI), Znojino (r. 30. VI.), Olomuc (r., 15. VI.) — Verouk: Praga Mala stran (r., 26. VI.), — Klasična filologija: Dunaj V. (g. L. g. d, 20. VL), Dunaj (akad. g., 2 mesti za L. G. d., 5. VI), BMoo (g., L. G., 24. VI.) — Moderna filologija: Dunaj XX. (r., D. Fr., 10. VI.), Dunaj (Fr. Josip. rn D., 10. VI), Knittelfeld (r., D. Fr., 3. VIL), Goding (r., D. Fr., 30. VI.), Černovice (III. g., d. L g., 4. VI), Ig-lava (deki. licej, D., Fr., 7. VL), Gura-humora v Bukovini (g., D. I. g., 15. VL), Dunaj II. (r. g. fr. d., 30. VI.) — Zgojdovina in zemljepisje: Moravska Ostrava (r., 20. VL), Černovice (III. g., 4. VI.), Iglava (deki. licej, 7. VL) — Matematično naravoslovna skupina: Dunaj (akadem. g., 5. VI.) — Prirodopisje: Iglava (deki. licej, proviz. mesto., 7. VL) — Prostoročno risanje: Inomost (r., asist mesto, 30. VI.). — Ključavničarska zadruga ima za leto 1909 preizkušnje sa pomagalce naslednje dni: 14. junija, 27. septembra in 20. decembra. Dostop k preizkušnji imajo: Zadružnih mojstrov učenci, ki plačajo pristojbino za preizkušnjo 5 K. Vsi, ki ne spadajo k tej zadrugi in bi radi pri tej komisiji preizkušnjo napravili, pristojbino 10 K. Lastnoročno pisanim, kolka prostim prošnjam je priložiti učno spričevalo učnega mojstra in šolska izpričevala z odpustnico. Prošnje se morajo najkasneje 14 dni do preizkoJnje vložiti. Natančnejše podatke daje Iv. Pust, načelnik zadruge ključavničarjev, Poljanska cesta 26. športni klub je včeraj priredil izlet po Ljubljanici v Lipe. Izlet se je sijajno obnesel. Udeležilo se ga je na 11 čolnih nad 50 dam in gospodov. — Prememba posesti. Poštni o hči j al g. Karel Maver je prodal svojo hišo v Levstikovi ulici št. 2 mestnemu učitelju g. Karlu Widru za 38.500 K. — Asfaltni tlak v Šelenburgovi ulici je popravljen. Zdaj so začeli popravljati tudi hodnik, ker so na nekaterih krajih samotne ploščice odstopile. — Kupčijske razmere v Bosni in Hercegovini. Deželna vlada za Bosno in Hercegovino naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se kupčijske razmere v Bosni in Hercegovini tudi ves čas konflikta s Srbijo niso v nikakršnem oziru neugodno predrugačile in da v trgovskih in obrtnih krogih ves čas ni bilo opažati nobenega vznemirjenja; tem manj je zategadelj tudi sedaj dan kak povod dvomiti o mirnem razvoju kupčijskih razmer v teh provincah, marveč je nasprotno ravno pričakovati posebnega njih razcveta. V Mirni na Dolenjskem je župnik Anton Kocjančič dal napraviti desko in jo na več metrov dolg tram pribiti. Dva možaka sta imela dovolj dela, da sta postavila tram na najbolj očitnem kraju pred vhodom v župni-šče. Zdaj se ne upa uoben farman v župnišče, ker je na deski z debelimi velikimi črkami zapisano: »Pozor! Prepovedana pot.« Ta deska bi bila prav na mestu, če bi stala pred peklenskimi vratmi, pred župnišče pa pač ne spada. Ako se pastir boji ovac — kako jih more potem pasti t To je toliko bolj obžalovanja vredno, ker so klerikalne ovce popolnoma podivjale in nečejo pastirja nič več ubogati. In v takih razmerah se je letos enkrat slišalo s prižnice: »Slišim, da se splošno govori o meni, Kocjančič u, grda laž; a jaz vam povem: ni res, jaz nisem kriv — že veste kaj.« Iz Muljave pri Zatični se nam piše: Pri nas grade novo cesto. Stavbna dela je oddal slavni deželni odbor popolnoma nesposobnim pod jetnikom, seveda klerikalcem. Ti so si pa napravili gostilno, prodajalno za špecerijsko in manufakturno blago. Ce kupi kak delavec v drugi krčmi ali prodajalni kako stvar, takoj ga ti možakarji odpuste. Ali ve politična oblast, da ti možje tržijo in krčmari-jot Ali imajo v to dovoljenje! Naj bi (»krajno glavarstvo pregledalo in se prepričalo, koliko delavcev imajo ti 'A možakarji pri delu, in koliko je zglašenih pri okrajni bolniški blagajni v Zagorju? Ali je možem klerikalnega kalibra vse dovoljeno? Ali ne plačujemo mi ravno tako davkov, kakor klerikalci? — Ce mi prosimo koncesij, se nam te odrekajo, klerikalci pa smejo obrti izvrševati celo brez koncesij. Ali je glavarstvu v Litiji znano, da je tovariš od teh treh pod jetnikov že pred 3 tedni streljal z dinamitom in lokalni ogled glede steljanja je bil šele pretečeni ponedeljek. Posvarjeno d ljustva, da se ne sme streljati brez dovoljenja, se je baje košato odrezal: »Saj sem klerikalec in kot klerikalcu mi ne bodo nič storili, kajti tudi vlada je klerikalna.« Tako zaslombo imajo ti možje. Naj od'nas kdo kaj takega stori, mu bo gotovo takoj na vratu državna oblast. Torej kje je pravica, na dan ž njo! Znižane cene šolarjem na državnih železnicah. Opozarjajo se mero-dajni krogi, da je v (»sobnem tarifu drž. železnic določilo, po katerem plačajo šolarji izletniki do 20 leta polovično, otroci pod 10 leti pa četrtin-ko vozne cene. Na vsakih 10 izletnikov pride pa Še enajsti zastonj. Na to se večkrat pozabi, in ljudje preveč plačajo, ali imajo neprijetne sitnosti pri želez, osobnih blagajnah. Zupan« Stigerju v Slovenski Bistrici je šla nedavno amodnianica v zrak ter je eksplozija povzročila veli- ko nesrečo. O kazenski obravnavi proti njemu se kratko malo nič ne sliši. Ali se je kazensko postopanje morda vsled posredovanja raznih nemških politikov ustavilo! Nemci imajo pač povsod srečo! Hmeljarsko društvo v Žalcu poroča o prežim ljenju hmeljarske rastline jako ugodno. Dolga in huda * zima ni koreniti prav nič škodovala. Sicer je slana nekoliko ovirala prvo rast, vendar pa je večina hmeljnikov lepa in rastlina že nad 1 m visoka. Začasno vodstvo razsodišča za pokojninsko zavarovanje pri deželnem oradi] splošnega pokojninskega zavoda v Trstu je dobil dež. sodni svetnik dr. Anton Povšič. Pri občinskih volitvah v Oprt j u v Istri je bil voljen za župana dr. Ivan Pesante. Zaprtje gimnazije. Povodom nadzorovanja gimnazije v Mitrovici po šolskem nadzorniku Mixichu se j*» raznesla po mestu vest, da bode vlada gimnazijo zaprla, ker se razširja v njej velikosrbska propaganda. Mrtvo so našli slaboumno (>41et-no Katarino Praček iz Cola št. 9, ob cesti pod snegom med Strmcem in Ornim vrhom. Pogrešali so jo že jako dolgo. Ker niso spoznali na truplu nikakih znakov nasilja, je pač verjetno, da je ženica na poti oslabela in v velikem snegu umrla. Zgorel je precejšen del smrekovega in bukovega gozda v bližini Koroške Bele. Zažgali so bržkotne otro ci. Škoda znaša nad 1500 K. Zvišane železniške tarife začno rabiti, kakor se poroča i'/ Dunaja šele I. januarja 1010, ne pa kot je bilo prvotno določeno 1. oktobra 1009. Ustreli] se je v Gradcu 491etni gostilničar. Vzrok žena. Značilno pri tem je. da so bili trije bratje in se vsi trije ustrelili. Tatu p<. cerkvenih nabiralnikih A. Drevenška so prijeli in zaprli v Mariboru. Propagando za »Veliko Avstrijo«. »Budapest«, oficijelno glasilo neodvisne stranke v Budimpešti napada dr. Luegerja in njegove sopotoval-ce, da delajo po Hrvatski, Dalmaciji in anektiranih pokrajinah propagando za idejo »Velike Avstrije.« Postojna je postala mesto. Podzemeljski čari, ki so edini na svetu in katere občuduje vsako leto ogromna množica potujočih, pripomogli so do tega, da je Postojna postala mesto. Radi tega se bode praznovala letošnja slavnost v postojnski jami na binkostni ponedeljek posebno slovesno. Več godb, med drugimi tudi mornarska godba iz Pulja, bode razveseljevalo mnogobrojne obiskovalce v obsežnih, bogato s kapniki okrašenih in čarobno električno razsvetljenih prostorih. Tudi za druge raznovrstne zabave ljudstva je obilo preskrbljeno. Posebni vlaki z znižanimi cenami bodo vozili ta dan iz Ljubljane, Trsta, Reke in Pulja. Jamska veselica se bo vršila pri vsakem vremenu, obisk jame je vsled suhih, breztežavnih pro-menadnih potov tudi ob ali po najhujših nalivih omogočen. Zadruga obrtnikov črnomaljskega sodnega okraja v Črnomlju je v svoji odborovi seji dne 14. aprila 1909 sklenila, da se bo vršil vsako prvo nedeljo v mesecu prijateljski sestanek vseh obrtnikov. Prvi tak sestanek se je vršil dne 9. aprila t. 1. v gostilni g. Miheliča v Črnomlju, katerega se je udeležilo 2i obrtnikov. Namen teh sestankov je, da se obrtniki medsebojno dogovorijo o potrebi in koristi obrtnega stanu v tem okolišu, kar je za obrtni stan velikega pomena ker le z združenimi močmi in s slogo bodemo kaj dosegli. Drugi tak sestanek se bo vršil dne 6. junija 1909 ob 3. popoldne v gostilni g. Jože Skubica, mesarja v Črnomlju. Vabijo se vsi gospodje obrtniki najvljudneje; pri tem sestanku se bode določilo, kje se bode vršil sestanek v mesecu juliju. „Sava", društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju si je izvolilo na izredoem občnem zboru dne 19. t. m. sledeči odbor: cand. iur. Mile Jenko, predsednik, tehn. Rudolf Kralj podpredsednik, iur. Martin Čuš tajnik, cand. iur. Franc pl. Pre-merstein blagajnik, cand. vet. med. Josip Bertoncelj knjižničar, tehn. Ferdinand Kranjec arhivar, med. Anton KoŠmelj gospodar, cand. iur. Otokar Baš in med. Ivan Fras namestnika. Himen. Poročil se je včeraj gosp. Emil Laj o vic, trgovec v Litiji, z gospodično Adelo Koman, hčerko c. kr. poštnega poduradnika gosp. Fran Ko-mana v Ljubljani. Bilo srečno! Ponesrečil se je v Gorici minolo sredo A. Mažgon. Padel je v neki gostilni, ker je bil kratkoviden, tako nesrečno po stopnicah, da si je prebil lobanjo. Pokojnik je bil znan kot časnikar, in je bil svoječasno sourednik »Triester Zeitung« ter sodeloval pri raznih drugih listih. Stavka tesarjev na Reki še vedno traja. Ker se ne morejo delavci niti medsebojno niti z delodajalci sporazumeti, so sklenili vsi obrati delo za en teden popolnoma ustaviti. Za otrpnenjem tilnika so umrle v Gabrijah pri Ajdovščini v dveh dneh tri osebe, 50 jih je pa baje bolnih. — | Ta bolezen je sila nevarna in nalez- ljiva. Začne se navadno z katero pride metanje, prve bolečine v tilniku s tresenjem rok in nog. Nato se začne glava obračati nazaj, nakar bolnik kmalu umrje. V Gaberje so bolezen baje zanesli kupčevalci s sadjem. Radi vloma in tatvine v trgovini Vasilla v Trstu, o katerem smo ie poročali, so zaprli do sedaj osem sokrivcev, pri katerih se je našlo veliko orodja in nekaj pok radnih predmetov. Tudi takozvan tih sveder so našli in obenem dognali, da so bili ti vlomilci udeleženi že pri par vlomih \ zadnjem času. Pisma in poštne pošiljatve za vojni parnik »Ta u rus« v Solun odpravlja poštni urad št. 1 v Trstu do 24. t. m. vsak dan redno ob 8. uri 30 min. Utonil je v Preserjah pri Vrhniki tri in polleten Ivan Smole, sin posestnika lv. Smoleta. Gospodinja in dekla ste Šli v cerkev, oče pa je ostal z dvema sinovoma doma. Prišedša iz cerkve, se je dekla preoblekla in zopet odšla. Obenem z njo pa je zginil Ivan. Oče ga ni iskal, ker je mislil, da je šel z deklo. Šele ko se je ta sama vrnila, so začeli dečka iskati in dobili utopljenega v neki mlaki za domačo hišo. V Terbegovcih na Štajerskem so pri občinskih volitvah Štajercijanci padli v vseh razredih. Zaprli so v Mariboru podčastnika 87. pešpolka v Celju A. Kellerja, ki je poneveril večjo vsoto državnega denarja in hotel pobegniti. Umrl je v Ločah na Štajerskem okr. zdravnik g. A. Ros i na. Izvrševal je zdravniški posel 40 let in bil radi svoje dobrotljivosti in prijaznosti vsem priljubljen. Škrlatica silno razsaja po občini Vrh pri Vinici. Pomrlo je doslej za njo že 10 otrok; v sami mali vasici Draga štirje tekom 10 dni. Šola je že nad 14 dni zaprta, ker se je naselil tudi v šol. poslopju ta nevarni gost. Skupen obisk Simon Gregorčičevega greba na Vrsni, katerega so določili na binkoštno nedeljo odloži društvo »Kolo« na poznejši čas in to radi obilega posla za bodoče volitve. Gosenice so napravile jako veliko Škodo na sadnem drevju v rad gonskem okraju. Ponekod je drevje popolnoma golo. Stari ljudje tudi trdijo, da so velike množice gosenic v majniku zanesljiva napoved suše v poletju. Voz desk je zgorel na postaji v St. Lorencu ob kor. železnici. Deske so se vnele vsled isker, katere so padle iz mimovozečega stroja. Prešernovo kočo na Stolu so zašeli graditi minuli teden. Ogenj na Bledu. V nedeljo 16 t. m. je zgorela v Zagoricah vo-zarna Sim. Pogačarja. Blejski gasilci med katerimi je bil tudi lastnik so bili ravno v Ribnem pri slovesnem razvitju zastave ondotne požarne brambe. Vrnili so se zvečer domov, toda med tem so ljudje, ki so bili radi lanskega požara silno vznemirjeni ogenj omejili na vozarno in deloma že tudi poga sili, Kako je nastal ogenj ne vedo. Srbsko cerkveno sinodo skliče na izrecno dovoljenje cesarjevo srbski patrijarh Bog da novic takoj po Bin koštih. Svoji k svojim. Po naročilu »Siidmarke« je sestavil neki nemški ravnatelj Jahne zaznam vseh nemških in »Nemcem prijaznih« gostilničarjev po slovenskem in laškem ozemlju. Izšel je ta zaznam že v tretji izdaji (5000 iztisov) in bo objavljen tudi v glasilu nemškega Alpenvereina, ki izhaja v 70.000 izvodih. Namen tega obsežnega dela je seveda jasen, škodovati slovenskim gostilničarjem, da ja kak Nemec ne nese svojega groša tujcu. Mrtva najdena je bila 55 letna samska služkinja Katarina Pračkova rodom iz Podvelba pri Postojni v goz du med Strmco in Črnim vrhom. Pra-čekova je bila slaboumna in je že meseca grudna lanskega leta od doma odšla. Nevaren dezerter. Pred kratkim je pobegnil iz vojaške bolnišnice v Celovcu Matija Kgger, rojen 1866 leta v Trbovljah in pristojen v Predlice na Štajerskem. Egger je bil v preiskavi zaradi hudodelstva ropa in dezercije. Nepoljšljiv grešnik Pred nekaj časa je služil pri nekem tukajšnjem trgovcu Alfonz Zamba, čevljarski pomočnik rojen leta 1849 v Ljubljani in semkaj pristojen. Njegov gospodar mu je dal 100 K, da naj jih nese v »Go- Zvezo«. Zamba, ki je bil že osemnajitkrat zaradi tatvine in goljufije predkaznovan, denarja ni oddal temveč je neznano kam pobegnil. Poskusen samomor. V soboto je zapazil železniški čuvaj na Bleiwei-sovi cesti nekega moškega, ki je brez suknjiča hodil po železniškem tiru. Čuvaj je poklical stražnika, kateri je navidezno nekoliko slaboumnega moža odstranil s tira. Opolnoči pa je mož zopet prišel na železniški tir v Šiško. Policija ga je na to vzela v varstvo in se je dognalo, da je Ivan VrtaČnik, posestnik iz Senožeč. Njegov suknjič se je našel v parku pri »Narodnem domu«. Mož, ki je nekoliko slaboumen, je nameraval iti pod vlak. Telefonsko in brzojavni porotna. Deželnozhnrska volitev v slovenskih trgih mi Štajerskem. Celje, 24. maja. Končni rezultat volitve v slovenskih spodnje&tajer-skih mestih se razglasi šele ob (i. Dr. Kukovcu je zagotovljena zmaga, ker ako bi tudi Vcr/ej in Studenci \ celoti volilu klerikalno, kar pa jt izključeno, bi «lr. Kukovcc zmagal z mul UMI glasovi. Žalec, 24. maja. Tu je dobil dr. Kukovec 54, dr. Medved pa 2 glasa. (lornji grad, 24. maja Za dr. Kukovca je tu glasovalo 24, za dr. Medveda pa 20 volilcev. Braslovee, 21. maju. Dr. Kukovec je dobil 14, dr. Medved pa 15 glasov. Vransko, 24. maja. Tu je volilo 27 volilcev dr. Kukovca, in i>«i dr. .Medvedu. Št. »Jur, 24. maju. Dr. Kukovec je dobil 17, dr. Medved pa s glasov, Šmarje, 24. maja. Za dr. Knko\-ca je glasovalo 31, za dr. Medveda pa i) volilcev. Središče, 24. maja. Dr. Kukovec je tu dobil 124 glasov, klerikalec dr. Medved pa 5. Kozje, 24. maja.Tzmed 38 oddanih glasov jih jt* bilo 14 za dr. Kukovca, 24 pa za dr. Medvedu. Rajhenhurj?, 24. maja. Tu jt1 glasovalo 10 volilcev za dr. Kukovca, 15 pa za dr. Medveda. Mozirje, 24. maja. Dr. Kukovec je dobil 20, dr. Medved pa 12 glasov. Ljubno, 24. maja. Dr. Kukovec jt1 dobil 7 glasov, dr. Medved pa is. Celje, 24. maja.Dosedaj je znan. rezultat volitev iz vseh trgov razen iz V e r žeja in S t u d e n c v v. Napredni kandidat dr. Vekoslav K u-k o v e e je doslej dobil 347 glasov, klerikalec dr. Anton Medved pa 146. Zmaga dr. Kukovca je torej zagotovljena. Turško odposlanstvo v Relgradu. Belgrad, 24. maja. Semkaj in na ('»•tiiije pride posebno turško odposlanstvo, vrst as 2425 04520784 7987 takftl uvaibano prodajalko sa svojo podružnico Ponudbo na A. Vi vod - MoietM, Ijublja-nm, Stari trg 2L 2022—2 Ns ravnem ležeče z gospodarsko hilo, hlevi itd. sa preda. Obsega 318 oralov in ima lasten lov. 70 oralov polja, 60 oralov travnikov, ostanek gosd sa sekanje. Cena gozdu 40 000 K. Gena posestvu 130.000 K. Intabulaoija 80.000 K. — Pisma: „JL 0.100", Celovec, poštno ležeče. :042-i Novo hISo z vrtom sa Osreejskeza. se nvensovol neona radi snčsja atnrt. Odasijena |e od blejskega kolodvora detet minut v vasi Spodnje Gorje, s trend sobami, vezo s kuhinlo; balkonom, as katerem se nahaja prostor, da bi se lahko dve sobi napravili Najlepša prilika sa letovttarje kakor tmjl za upokojence. Najlepši razgled na Bled kakor tudi na Triviav. — Ker Je gospodar e na danlM* 10. odsoten, kupi se ta sa. " - 2 45 1 Prodajalko ipeeari|aka stfaka, a dobrimi spri* Čeveli, katera lahko tatof MsOpi, eprelsee FR. UAM, tni Speoerljo, deUkateannaF Im vi- 8021—2 Emil Lajovic trgovec Sedela Lajovic roj. Jfoman tr-^^z^ poročena. litija Ljubljana dne 23. maja t909. 2047 J Hlinsko posestvo v žitapolni okolici Da Štajerskem z zanesljivo leda prosto vodno silo 20 HP, blizu mesta in železnioe, dobro urejeno, kila In pOStrSBShO poslopje zidano, z opeko krito, se proda. — Okoli posestva so travniki in vrt vsake vrste. Pripravno tudi za navadno gospodarstvo, pekarnico, mlekarno ali sa tvornico. 2036 Vprašanja na poštni predal št. 5, Pral »a Štajerskem. Rimske Toplice v 7ržiču (JKonfalcone) na primorskem. Odprto od L junija do konec septembra. do* 40 stoplnl. Kopališče povečano in na novo nrejeno s 40 sobami. — Postrežba izvrstna in točna. 3048 1 OsferlDxxIštTro. Zahtevajte brezplačna polzkntalt! Pole najboljše tekoče kovinsko čistilo. Dobiva st povsod! Edina tvornica:: Fritz Scnnlz ji. Akt-Ges. J Eger i. B. 1915-2 C. kr. avstrijske ^ državne železnice. Izvleček iz voznega reda. Odhod tz LJubljane (Jni. iei.) 7*03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, dri. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec. 7-25 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfavo, Straio-Toplice, Kočevje. 9*26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin 3l'40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec. "32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel, Trst, c. kr. drž. Šel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec «•23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin. 7 40 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. o ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, dri. Žel., Trst, c. ar. drž. Žel., Beljak, juž. žel., (Čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin. **42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, dri. žel., Trst, c. kr. dri. žel, (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od l. julija na progi Ljubljana juŽ. Žel, — Jesenice vsak dan). Othed Iz LJubljane (državno železnice) i 728 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. *°č popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7a|0 zvečer: Osebni vlak v Kamnik« U ■mamfam 1009. 10*50 ponoči: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih). Prihod v LJubljano (Južne ielezulca)! 7*12 zjutraj: Osebni vlak is Berlina, DraJdan, Prage, Beljaka, juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8*92 zjutraj: Osebni vlak is Kočevja, StraŽc-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11-23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, jul. žel., čez Podrožico in Trbiž, Gorice, diž. sel., Jesenic, Tržiča. 2a58 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-15 popoldne: Osebni vlak is Beljaka, jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. Žel, Trsta c. kr. dri. žel., Jesenic, Tržiča. 6*40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic 8*42 zvečer: Osebni vlak is Beljaka, jui. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trata, c. kr. dri. žel., Gorice, dri. Žel., Jesenic, Tržiča. 9-07 zvečer: Osebni vlak k Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. ll'Oa ponoči: Osebni vlak is Trbiža,'Celovca* Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c kr. dri, žel, Gorice, dri. sel., Jesenic. Prihod v LJ«bl|eao (i 0*40 zjutraj: Osebni vtakris Kamnika. I ODO dopoldne: Osebni vlak h; Kamnika OIO zvečer: Osebni vlak to Kamnika. O-OO zvečer: Osebni vlak is Kossntka (Le ob nedeljah in praznikih). Časi prihoda in odhoda so navedeni v arednje C. kr. državno-želeiniško rafnatoajstre ? Trsta. Si 19681. 19088-3 Mestni magistrat naaaanja, da je o. kr. deželna vlade t smisla % 51. obrtnega reda določila do preklica ■Meto doeedaj veljavnega sledeči maksimalni oenik en prerouniiki obrt t Ljubljani, ki je dne 38. aprila t 1. pravo-močen poaial. ila maksimalne tarife za izvoščke v mestni občini ljubljanski. n. m. IV. _ * 4 Vsaka tnrna vožnja....................... Vožnje po času po meatnem pomeriju . a) aa prvo Četrt nre ... ... b) na vsako daljno četrt nre .... Vsaka načeta Četrtinka nre se iteje aa polno, če todi ie ni potekla._ Posebne (posebno označene) vožnje: 1.) Kolodvori: a) na jnžni kolodvor . . . _ b) na državni kolodvor . . c) na dolenjski kolodvor . . _d) od južn. do drž, kolodvora e) od južn. do dolenjskega kol. f) od dolenjskega do drž. „ 2) Pokopališča: a) k Sv. Krištofa...........~ _b) k Sv. Križa............. 3.) V gledišče, cirkus, javne koncerte, javne veselice in jatne plese..... 4) V okolioo: a) na Spod. Rožnik, Strelišče, k Čonžkn.......... b) v Zgornjo in Spodnjo Šiiko, Vodmat. Novi Vodmat, Glinoe, Selo _o) v Stepanjo vas, na Vič, Moste............ _d) na Studenec (blaznica), Fužine, Hrnšioo, Rudnik...... e) v Kleče, Savije, Stožioe, Jezico, Tomačevo, Šmartno, Dravlje, Koseze, Lavrioo, »Večno pot"........ Postavke, določene pod točko III veljajo tudi sa vožnje v nasprotni smeri. Pogrebne vožnje: Od niše do pokopališča in zopet nazaj s čakanjem vred . . . Eftsssrsžto m | tvssprtžit m voznina v vinarjih po dnevu noči 80 70 50 100 110 120 100 120 140 80 160 100 100 120 160 250 300 400 100 80 60 130 140 150 140 150 160 110 200 120 140 170 220 350 400 dnevu noči 100 90 60 130 160 160 140 160 160 100 200 120 jl60_ 160 220 350 120 130 90 180 200 200 170 200 200 140 280 150 200 220 810 450 400 500 600 i. Vožnje, ki v tarifi niso navedene. Za vožnje v kraje, ki v tej tarifi niso navedene, se prepušča določitev voanine prostemu dogovora. 2. Nočni čas. Za nočni čas smatrati je od 1. oktobra do 31. marca čas od 7. zvečer do 7. ure zjutraj; od 1. aprila do 30. septembra pa čas od 9. ure zvečer do 6. ure zjutraj. 3. Prtljaga. Za prtljago, katero vname izvošček na kozel voza, plačati je pri vporabi enovprežnega voza 30 h, dvo-vprežnega pa 40 h. 4. Cakalnine. Pri „turnih*, pri „časovnib" in pri „posebnih vožnjah", (t. I, II. in ITI.) je voznika za eventualno čakanje nagraditi po časovni tarifi (t. H). Če se naroČi voznika od postajališča ali od drugje na dom, ni aa Čakanje do 10 minut pred nastopom vožnje plačati nikake pristojbine. 5. Če se naročeni voz ni rabil. če je bil vos na določeno uro naročen^ mora voznik vsaj 10 minut preko dogovorjenega časa z vozom čakati, če se voz tekom teh deset minut odpove, je pod preje navedenim pogojem plačati vozniku enovprežnega voza 70 h, vozniku dvovprežnega voza pa 90 h odškodnine. Morebitno mitnino ima plačati gost. 6. Mitnine. 7. Potniki. Izvošček ni primoran, ne opravičen, sprejeti v 4 sedežni, enovprežni von več kot 4 odrasle osebe. Dva otroka od enega do deset let se smatrata enakima eni odrasli osebi, otroci pod enim letom pa se ne Štejejo. 8. Obveznost prevažanja. Izvošček je primoran goste sprejemati vsak čas in jih voziti v vsak zahtevan kraj, ki je v tarifi naveden Da je izvoz že oddan, je označeno to dokler je ne stojišču na ta način, da se pritrdi ob svetilki tablico a napisom n oddan". Ob načetkn vsake vožnje po času mora izvošček gostu pokazati uro, odnosno naznaniti čas. 9. Plačilo voznine. Voznino mora post plačati takoj po končani vožnji. — Pri vožnjah v kraje, kjer je navadno velik naval občinstva, kakor pri vožnjah v gledišče, koncerte, na plese, na kolodvore i. t. d. mora se pa voznino plačati predno dospe gost na svoj oilj. 9. Napitnine. Izvošček nima pravice zahtevati od gosta napisne ali kterikoli znesek aa krmljenje živali. 11. Pritožbe. Gost ima pravico, pritožiti se proti iavoščku na mestnem magistratu odnosno pri bližnjem stražniku. H 12. Prestopki tarife. Vsako prekoračenje predležeče vozne tarife, v kolikor ne spada pod sodnijsko oblast, kaznuje se po obrtno-policijskih določilih. tja 13. Izvod tarife. Izvod tarife n opamkami mora izvošček imeti vodno v vozu na takem mestu, da ga gost takoj lahko najde. Posebno se opozarja občinstvo na določila št. 13 in 13 splošnih določb, po katerih mora imeti iavošček izvod tarife vedno v vozu no mestu, da ga gost takoj lahko najde in da ga mora na zahtevo izvošček vsekdar pokazati potniku ter da je vsako prekoračenje tega tarifa kažnjivo. n m Mestni rnagistrat ljubljanski 1 dJBL ■ * M* sds hran llanisi 1 r. 1K4 **— Josiptna IJerrisch ****** priporoča svojo bogato isiogo 7. Vi_t najnovejSe oblike, aelo trpežne ter elegantne fasone, rjave in one prave amerikanske čevlje za gospode in gospe. Zunanja naročila točno. 20431 Domač dober izddel(! ^VCCJCG 3« gospode bele in barvaste po niskih cenah priporoča : $ntan £etre, Ljubljana Petro cesta $t. 8. 1586 15 Opr. št. A I 2099 8. 2037 i s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I. naznanja, da je umrla dne 12. februarja 1909 v Benetkah v bolnici Marija Wegner, samska zasebnioa in hči Vaclava Wegnerja in Katarine Wegner roj. Iskra iz Ljubljane ne zapustivši nikake naredbe poslednje volje. Ker je temu sodišču neznano, ali in katerim osebam gre do njene zapuščine kaka dedinska pravioa, se poživljajo vsi t:sti, kateri nameravajo is katerega koli pravnega naslova zahtevati zapuščino za se, da naj povedo svojo dedinsko pravioo v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču in se zglase izkazavši svojo dedinsko pravioo za dediče, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je med tem postavil za skrbnika gospod dr. Josip Krevelj, notarski kandidat v Ljubljani, obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, doČim bi zasegla nenastopljeni del zapuščine, ali če bi se nikdo ne zglasil za dediča, celo zapuščino država kot bresdediČino. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I., dne 13. maja 1909. Avstrijska dražba za izdelovanje orožja a/ na^r Ilustrirani cenik 1909 zastonj in franko. i pridobiva stalno nove prijatelje in pristaše med poznavalci. Vporabni in luksus-stroji za gospode in dame, kolesa za dirke, službena kolesa 1835 6 za vojaštvo in nrade. Zastopnik: 3van ]ax in sin, tjnbljana, Dunajska cesta. preselitev trgovine. Svojim cenjenim odjemalcem vljnOno naznanjam* Oa sem se s svojo en gros zalogo preselil 2014—2 v hišo na Jfiestnem trgu št. 23 in se priporočam nadaljni naklonjenosti. S spoštovanjem ?ranc Souvan sin. Steni« trgovski pomočnik mešane stroke, dober radunar in izurjen v pisavi, so sprelozo pri tvrdki - " - le* * sta v it 8006-8 Steckenpferd lilijno-mlečno milo Jfajboljše sailo za kožo in proti pegam! Dobiva se povsod! 964 12 a« Mini 693 47 vinskih eodov in brestovega in kostanjevega lesa, prav dobro vzdržanih in močnih v obsegu 160, 600, 700, 800, 900, 1400, 1600, 1600 do 6000 osldn po - snem! oenl tvrdka — M. Rosner in drug velei|an|araa sedla v L|nbl]nnJ poleg Eoslerleve pivovarne. Ferdo Primožič mizarstvo in parketi f jubljana, pšerjeve nlice št. 5. Priporočam ne za polaganje parketov. Preskrbim parkete iz prve slovenske tvrdke F. Kotnik, _ Vrhnika. Dtlo tolidao. 1960—2 -m H. Volk v Šoštanju, Komična pralnico urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko se priporoča za snaženje 1032 vsakovrstnih oblek itd. 12 Sprelesnalnica so LJubljano pri I. Hosdiću krojaču, Miklošičeva cesta it M. Edor boce varno, srnine la Mire I___"t patavati, aalee HOS—m fUraei. natepalka: 3Pr. Sonnig, UiNkDM. lotodnBke utlce 28 Odprava potnikov samo a najnovejšimi parniki NveUkaBlM: 2343 47 Kaiserin Aug. Victoria, nosi 25.000 ton Amerika . . . • „ 24.000 „ President Lincoln . „ 20.000 V9 President Grant . „ 20.000 n Vstala ItoHfmm - ztezabarsj traja n nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo lVi dni, ter ima potnik pravioo porabo brsovlakov po oeli firti od Avstrijske meje (£ger) naprej. Lepo posestvo 1977-5 preje nemška šolaj veefeaa trga na Oornlom Koro i ko m s prav lepim zraven ležečim vrtom se tafcel aroola Italijanu ali Slovencu. Sedaj se v hiši izvršuje trgovina z mešanim blagom. Prometa 130.000 K, 15 sob, 4 kuhinje, skladišča itd Pripravno za vsako kupčijo ali obrt. Tudi za penzijonat, otroški vrtec itd., ker je tamkaj mnogo Italijanov. Cena 35.000 Takoj plačati 15.000 K, najemnina znaša K 3200. Ponudbe pod nW. H. 11 M« na naslov Badolf Meaae, Dunaj L, Sellerstatte 2. p. JV(agdie Ljubljeno, betel „pri l»t«lietj", Ljubljene -ptipatoča fitovuke, slamnike, čepice, ozajce in fizavate, v najnovejših oviifiafi in najlepši i&vizi, nadalje vse špoztne "pzeSmete &a 4izivolaz?ce, liotesazje, lovce, tennis, šo&ote itd. ?FLazodni