115. Itnflta.
f UHU i pM, zz. Mirim.
XLUU. IbIo.

.StovcnsU Navod* vcljt ▼ fcfrtlji
na dom <k>itmJ£en:                , ćelo leto aaprej   .   .   •   .   K 24-— pol leta       .       .....V*— 1 ćetrt leta      m       •.,•••    6*— ua mesec    „      .   •  #   •   •   2—
t mpravniStra prejemaa: cek) leto naprej   ,   ,   «   •   K 22*— pol leta       .       •   •   .   •    • U"*-cetrt leta     m      •   •   .   .    •   5*50 na metec    m       •   •   •   .    ,    l*tO
Dopis! ruj se frankirajo. Rokopisi m ne vra£a$o. CređnUtvo: Eaaflova «Uca «. 5 (v prlOKtn le*o,> l«Ui— M. M.
tesenti veljajo:  peterostopa* petit wsU za enkrat po  16 vta^ a  dvakrat
po 14 Tlu., za trikrat ati večkrat  po 12 vin.  Parte in zahvala vnta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih tasercijah po dogovora.
Upnvniitvu aaj ae pošiljajo naročnine, reklamacije* ioseati Ltd, to je administrativne stvari
———   Potaamaa MovOka ▼•*!• tO vinari**.   ——^
Na fimmm —mflli bicz is«odob»e vpoalatve naročatee at ne oataa.
.Slovenski Narod" velja po po*tis
za AvstiD-Ogrsko: ćelo leto skupaj naprej      ,   K 25-— pol leta       „         „      .   .    # 13-— 1 četrt leta     .        „     ...   6*50 na mesec    .         m     .   o    ,   2 30 '
za Nemčljo: ćelo leto naprej        .   .    ,   K 3f>— za Ameriko in vse druge dežele: ćelo ieto naprej   .   .        .   K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj pcfložl za odgovor dopisnica ali znamka, UpraralttTo (ipodtj, dvoslice levo), SmUot* ulica it 5, toloioa *t 85»
Po notpanjski volitvi.
Sramotno prigoljufana zmaga dr. Pogačnika pri notranjski državno-zborski volitvi. je klerikalce tako potrla, da jim je kar sape zmanjkalo. To pot nič ne vpijejo, kakor je sieer njihova navada, to pot se nič ne hva-lijo, ampak stresa jih mrzlica in groza jih je prihodnjosti.
Nad vse značilno je pred vsem eno: Niti besedice se ne upajo kleri-kalci več ziniti o občinskem gospodarstvu v Postojni. Zadnjo uro pred volitvijo so vrgli v svet gorostasno sumničenje, so se lotili osebne časti in poštenja nasprotnega kandidata in so te strašne laži raztelegrafirali po vsem Notranjskem. V zadnji uri se je to zgodilo, tako da je bila vsaka obramba nemogeča in samo temu lo-povstvu se ima klerikalni kandidat zahvaliti, da je zmagal, samo s tem lopovstvom so klerikalci zbegali vo-lilce, da jih je nekaj sto odpadlo. O tem lopovstvu, za katero bi se v vsaki pravični državi zanimal državni pravdnik in za katero bi se v vsaki pravični državi zanimala tuđi vlada, zlasti ker je vidno, da so pri tem lopovstvu sodelovali razni deželni odborniki. seveda »Slovenec« nič več ne govori, o tem molči kakor grob. A vendar bi bila njegova dolžnost, da najprej o tem govori, kajti le s tem lopovstvom je zmagala njegova stranka.
Toliko obširnejše je pa »Slove-nec« razpredel svoje misli o drugih vzrokih, vsled katerih te po njego-vem mnenju klerikalna stranka pri notranjski volitvi tako katastrofalno nazadovala.
»Slovenec* pravi, da je bil boj intenziven in da je delala liberalna stranka z občudovanja vredno vne-mo. Res, delalo se je dobro, ali klerikalci so delali se veliko več, ker imajo več ljudi in več sredste^'. Šu-steršič. Lampe in Pegan so imeli brez števila shodov, na katerih so s svojo uradno avtoriteto obdelavali vr> lilce in jih begali. rnedtem, ko je Lavrenčič s svojimi ožjimi prijatelji bil skoro sam. Klerikalni deželni od-horniki so delali z vsemi rnogočirni obijubami in obetali so, kar je kdo hotel, medtem ko Lavrenčič ni mo-?el  dru^e^a obljubiš,    kakor da bo
pošteno in vestno delal za svoje vo lilce.
Milo stoka »Slovenec«: »Bole-čine po novih deželnih dokladah se nišo zaceljene, laži o zapravlienih deželnih milijonih se ne pozabljene in prave, resnične razmere v deželni upravi našim Ijudem ne dovolj pojašnjene.« — Kolikrat so klerikalci pi-sarili, da nove deželne doklade zade-nejo samo veliko industrijo, kmeta pa prav nič. Neprestano so to godli. Sedaj, v uri moraličnega poloma, pa jim je ušlo priznanje, da so z novimi dokladami provzročili kmetskemu prebivalstvu bude bolečine. To je tuđi resnica. Nepotrebno zvišanje do-klad ie hud udarec za vse in zadene vse stanove, posebno pa se vino-gradnike. Kar se tiče zapravljenih milijonov, se je pa o njih že toliko pisalo, da o tem ni treba govoriti. Klerikalci so res zapravili milijone, kajti če bi bili dobro gospodarili, bi bili izhaiali s starimi dokladami in bi ne bilo treba napraviti toliko milijonov dolga in še zvišati doklade.
Nadalje toži »Slovenec«, da vo-limih bojev ne bo konec, da liberalna stranka ne misli na svoj grob in da je do skrajnosti odločni boj zoper njo in pritisk rodil od njene strani protireakcijo. ki se okreplia. Kakor je videti, se klerikalcem nekaj svita. Bili so res veliki norci, ko so, pri-Šedsi na krmilo. zapeli uveliavljati načelo najbrutalnejšega zatiranja. Z mirno, pravično politiko in pametnim gospodarstvom bi si bili lahko za dolgo let utrdili stališče in mnogo nasprotnikov pridobili na svojo stran. Umetnost vladania obstoji ravno v tem, da se zna tako vladati, da tuđi nasprotnik ne more opravičeno ugovarjati. Toda klerikalci so uve-liavili najsuroveiše tiranstvo, delali krivice in nasilnosti in pri tem še tako slabo gospodarili, da so tuđi naj-priprostejše sloje pripravili v nevoljo. Povsod na svetu rodi pritisk pro-tipritisk.
A >Slovenec<f je v svoji ieremi-jadi zaradi notranjskih volite v izre-kel tuđi nekaj obdolžitev prr : lastni stranki, menda v prvi vrsti oti dr. Peganu, Ki je bil pravi vrKlj^ minole volitve. »Slovenec« pravi, d.i je politična organizacija klerikaln stranke zelo pornanjkljiva. Katera stranka pa ima boljšo organizacijo? Nobena
na svetu. Klerikalci imajo vendar v vsakem farovžu in v vsaki kaplaniji svojega župnika, ki jim je brezpogoi-no vdan, ki dela žanje noč in dan, ki pozna vsakega volilca in pri volitvah izrablja cerkev in st>ovednico. Kaj bi se klerikalci izgovarjali s pomanjk-ljivo organizacijo! Boljše si ne mo-rejo želeti, a če jim vzlic temu ne daje pričakovane moči, potem je pač brez dvoma, da je ljudska nevolja zoper klerikalno gospodstvo še moč-nejša, kakor vse vezi in verige, v katere je klerikalizem vkovai ljudstvo.
In še veliko drugega je načvekal > Slovenec«, da bi prigoljufano »zma-go« in ž njo združeno velikansko nazadovanje klerikalcev opravičil pred svojimi pristaši. Versko - kulturne stvari so stopile v ozadje, osebni momenti so igrali veliko vlogo, ljudstvo ne pozna dalekosežnosti. uspe-šnosti in smotrenosti deželnega gospodarska, Ijudje so večkrat napač-no informirani o raznih korakih stranke, treba je organizacije po zgledu demokratičnih strank, četudi bi ovirala svobodo vodstva stranke, treba je. da natnesto indolence in brezbrižnosti stopi požrtvovalnost in globoka strankarska zavest In končno izjavlja »Slovenec«, da samo smešenje, zaničevanje m gražnje proti nasprotnikom klerikalcem nič ne pomagajo. Ali so sele zdaj klerikalci prišli do tega spoznanja. Kako kratkovidni morajo biti ti Ijudje. da nišo prej na to prišli? Kaj nobeden izmed njih ne pozna naukov, ki jih je dal veliki klerikalni vodja Windhorst menda že pred 50. leti?
»Slovenčevo« pisarjenje ima na-men, premotiti lastne pristaše, da bi ne spoznali pravega vzroka, zakaj so klerikalci tako nazadovali, da bi bil njihov kandidat čisto gotovo pro-padel, če bi si ne bila stranka pomagala s kriminalnim lopovstvom. Toda ti izgovori so prazni. Pravi vzrok je, dn izgublia ljudstvo zaupanje v klerikalno stranko, da spoznava slabo upravo in slabo gospodarstvo te stranke, da se čuti prevarano. In drugi vzrok je. da postaja ljudstvo politično zrelejše in samostojnejse in se ne da več tako za norca imeti, kakor v onih časih, ko je klerikalna pšenica tako cvetela po vsem Kranj-skem . . .
Eolezen našega cesapja.
O zdravstvenem stanju cesarja je bil v sredo zvečer izdan sledeči bulletin: Splošno razpoloženje neiz-premenjeno, pojavi bolezni enaki. Eno uro se ie mudll cesar v mali ga-leriji pri odprtem oknu.
Na svojem izprehodu po mali galeriji je cesar od časa do časa sto-pil tuđi na prosto v solnee. Zdravni-ki upajo, da se bo cesarju zdravje kmalu popolnoma povrnilo.
Atentat na bana SHeriecza.
Po končani predstavi v zemalj-skem gledališču v Zagrebu, katere se je bil udeležil tuđi nadvojvoda Le-pold Salvator. je množica zasedla rampo gledališča, da bi videla nadvojvodo. Ta pa se je bil že prej odpe-Ijal z generali in štabnimi častniki, ča. se udeleži garnizijskega večera. Ko je stopil ban Skerlecz v svoj avto-mobil, se je med ljudstvom očividno nekaj pripetilo, kar je okolico vzne-mirilo. Policije je bilo seveda vse polno ter je neki policijski uradnik aretiral nekega mladeniča. Ban o do-godku ni videl ničesar. Mladeniča so pripeljali na policijo, kjer se je Iegi-timiral kot trgovski učenec Miljutin Schafer. Pri njem so našli nabasan revolver, ki je bil baje pripravljen za strel. Schafer odlGčno taji, da bi bil imel namen izvršiti atentat. Seveda so izvršili takoj hišno preiskavo tuđi pri gospodinji aretiranega, našli pa nišo ničesar sumljivega. Kijub temu je policija aretirala tuđi sina go-spodinje Mulier in se nekega drugega dijaka, ki je tam stanoval. Vsi sogla-šajo v tem, da o kakem namerava-nem atentatu r.e more biti govora. Izpovedali so, da aretirani Miljutin Schafer niti rii hotel vzeti ključa hiš-nih vrat s seboj. Češ, da bo itak pri-šel prav zgodaj dornov. Sploh ni prav nobeden opazil, da bi bil imel mlade-nič namen izvršiti atentat. Edini nri-či sta policijski uradnik in neki straž-nik, ki sta baje videla. da je Miljutin segel z roko v žep.
V gotovih krogih se trudilo skonstruirati iz tega malenkostncga dogodka. ki pa je znacilen za razme-
re na Hrvatskem, ćelo poskusen atentat na nadvojvodo Leopolda Sal-vatorja. Ko je namreč potoval nadvojvoda preko Budimpešte v Zagreb, so že raztrosili v Budimpešti vest, da hoče neki dijak v Zagrebu izvršiti na njega atentat. Ostrašiti so namreč hoteli s to vestjo nadvojvodo, ki je med Hrvati zelo priljubljen. Zato je moral Miljutin Schafer, Ki je slučajno res imel pri sebi revolver, postati žrtev prevestne in črnoglede policije.         _________
Iz aibanfjB.
Po oiicijoznih sporočilih se da-do dogodKi zadnjih dni sledeče sumirati: Vsled vstaškega gibanja seve-rcvzhodno od Drača, ki je segalo do Šijaka, 12 km od Drača, je izročil knez poveljništvo in varstvo mesta Drača orožniškemu rnajorju Sluvszu. Esad paša se je nato zaklenil z moćnim oddelkom oboroženih in z veliko množino municije v svojo hi-šo. Ker je srnatral major Sluvsz to postopanje voinega ministra za sum-liivo. je pozval ob 3. zjutraj Esad pašo, da mora odpustiti to svojo gardo jn izročiti orožje. Esad paša pa se ni uklonil tej zahtevi. marveč je odgo-vorii ćelo s streljanjem. ZaČel se je boj, v kateri so posegli tuđi topovi. Takoj pri prvem strelu sta bila iz-krcana avstrijski in italijanski odde-lek, ki sta nernudoma zasedla knežjo palačo, dočim so oboroženi Albanci, takozvani nacijonalisti, prevzeli varstvo mesta. Po desetem strelu iz to-pov so razobesili na hiši Esad paše belo zastavo. Kombinirana četa av-strijskih in italijanskih mernarjev je Esad pašo aretirala ter odvedla na avsrrijsko križarko »Szigetvar«. Pri pariškem >Matinu« vedo, da je bila aretacija Esad paše potrebna posle-dica dogodkov zadnjih dni. Če bi knez ne bil dal Esad paše aretirati, bi bilo gotovo, da bi bil Esad paša v najkrajšem času vjel kneza. Še več, niti to se ne da trditi, da bi se bit Esad paša zadovoljil s tem. da bi bil kneza poslal v Nemcijo nazaj. Do-godki v Albaniji informirane pariške krege prav nič nišo presenetili.
Brzojavke iz Rima pa slikajo do-godke v Draču nekoliko drugače. ta-
LISTEK.
Hubežen.
(Dalje.)
III.
Naenkrat sta mu zardela oba uhlja. Gorita mu kakor mlađemu pe-telinu roža. Stoji, gleda v tla, vrta s palčico v trotoar in zdi se, kakor bi pozabil na vse, kar se godi okoli njega. Ne ve več, da stoji na cesti, da se vrste ob levi in desni hiše, da gleda staTa ženska s prvega nadstropja nanj. Zatopljen je v neke misli, ki mu pode kri v glavo in unije in ki so tuđi vzrok, da grize z zakajenimi rjavimi zobmi svoje stare ustne.
Naenkrat se premakne, kar po-meni, da je nekaj premislil in da je njegov sklep gotov. Zravna se kakor fant, o-zre se na levo in desno, pre-stopi naprej in kreše s petami ob tlak, da pokaže, kako jelenje čile so še njegove noge. Glavo nepretrgoma suce sem in tja, nekoliko po strani jo drži, v lica je jako rožnat in vroč, več ne gleda zgoraj preko očal, ampak ob strani mimo njih, kar ga deia podjetnejšega in mlajšega. Desno roko drži zadaj na hrbtu, v levi pa suce palico in seka okoli sebe, kakor bi šel po travniku in mahal po visokih bilkah-
Zavije mimo ogla v ozko ulico, ki li pravijo Zagata. Iz nje gre skozi odprta široka vrata na prostrano dvorišče. kjer kujejo na nasprotni strani kovači. Z dvorisča gre v vežo, potlakano z okroglim nerodnim kamenjem, ki človeka moti pri hoji, in kjer se tisči stene mala tobakarnica. Po temnih stopnicah zavije v nad-stropje.
V veži zgoraj je vse tiho in mračno. Zob potrka. Naenkrat se vrata odpro in Kamila se mu prijazno nasmeie. Za njo nekaj šumi, nekaj pada in praska in Zobu se zdi umestno, da o stvari povpraša.
—  E, menda niste sami!
—  Le naprej. le    naprej!    vabi Kamila. Nikogar ni, prav sama sem.
—  Se mi je pa zdelo tako.
—  Le sedite, tukajle na stolček ali pa semle na divan.
Zob vstopi, se dobrovoljno in živahno ogleduje.trudi se, da bi bil prav legak in mlad, a ga nekoliko moti za-drega, ki se je ne more popolnoma otresti. Glas mu je čudno mehek in vsak hip se mu v grlu zalomi. Tuđi besede nimajo pravega zvenka. Reče kaj, a vse obvisi v zraku kakor paj-Čevma.
—  To me veseli,   da ste   prišli, pravi Kamila in ga naenkrat poboža po licu. Ali njena roka zašumi po ko-cinah, ki so od zadnje sobote zopet pognale kakor bi potegnil s palico po strništu. Ta primera je seveda pre-
huda, ali Zobu se zdi tako, ker on v teh hipih vse pretirava. Sam sebi se zdi premlad. Kamila se mu zdi pre lepa, njegovo srce si domišlja mnogo ve£ nego zmore.
—  Oh,    pravi    Kamila,    prosim vas, potrpite malo   pri meni!    Neko nujno pot imam in takoj se vrnem.
—  2e dobro, že    dobro,    kima Zob in misli tako-le: S tem pridobim čas in se popolnoma pomirim in izne-bim nerodne zadrege.
Gospodična dene na glavo klobuk, se dvakrat ali trikrat nad vse mere prijetno zaguga pred zrcalom, natika rokavice in odhaja.
—  Kaj pa, če bi zaklenili? vpra-ša Zob.
—  Lahko, lahko! Na svidenje.
In v vratih se je obrnil ključ. Iz veže se slišijo drobni koraki, ki naglo zamro. Vse je zopet tiho.
Zob vstane in hodi po prepro-gah. Od okna do vrat in od vrat do okna. Mežika z očnu, roke dviga in se praska po licih in nad ušesi. Tuđi po tilniku ga srbi in tuđi tam se praska dolgo in počasi. Obstane sredi sobe, dvigne desno roko, iztegne ka-zalec in ga zopet sključi. Pogleda mimo očal na steno in drži pri tem glavo po stfani. Tam je naslikam v ziatem okviru mlađa ženska, ki se odpravlja v potok. Srajco ima le 3e đeiotna na sebi in brez sramote se stneje. In po izbi je razlit tako usni-vajoč, lendtfen m opojen duh, da fc
človeku, kakor bi ga potegnil kdo iz vseh navad.
Zob sede na stol z visokim na-slonjalom, povesi glavo proti rami in si oddahne. Obiđe ga občutje, kakor bi mu bila obleka pretesna in pretež-ka. Prav nenavadno mu je. Zdi se mu, da mu lezejo izpod redkih las na sencih potne kapljice. Tako Čudno je ž njim. da čuti nekako vsak las po-sebe, vsako kocino na obrazu. Preloži noge: levo koleno preko desnega. Odpre obe dlani in stisne vanje glavo. V ustih je suša, kakor bi sluznice odpovedale. Skloni se naprej in preloži zopet noge: desno koleno dene preko levega.
Čas poteka. Pogleda na uro in zdi se mu, da je že nekako dolgo tu-kaj. Kmalu bo poldne, ali je še vedno ne bo? Izkaže se, da je njegova ura prekasna. V bližnji cerkvi zvoni, potem še v eni oddaljenejši in še v eni. Ulica pod okni oživi, Ijudje gredo sem in tja in med njimi ropotajo vozovi. Tuđi po veži in po stopnicah klopočejo koraki. Gor dol, gor dol. Včasih kdo koga kliče, kaka ženska se smeje ali klepeta z visokim hre-šče&m glasom. Iz srede moških je čuti le zamotklo mrmranje.
Polagoma je ljudi manj in manf. Ulica je zopet prazna, veža in stop-ni$če tiho in mrtvo. Zob je naravnal uro po zvonjenju in gleda zdaj pogo-stoma nanjo. Kosilo je doma pripravljeno, mu priđe na misel. Polott se ga nova   nestrpnost in prične boditt po
sobi. Zunaj se oblači in piha močna jesenska sapa. V izbi je skoro temno. Po ulici se kadi.
Zob obstane nekoliko oddaljen od okna in gleda v nasprotno nišo. Takrat za njim nekaj silovito vzdah-ne, kosti počijo, nekdo zdrsa s čevlji po tleh. Zob se ozre in vidi dolge mo-Ške noge, ki gledajo iz kota med pečjo in posteljo. Groza ga spreleti in ne upa se stopiti bliže!
Po mislih mu šine kakor strela: V krempljih razbojnikov, tatov, neke strašne bande ... V glavo mu udari naval krvi, a plane zopet naenkrat iz nje in drvi v prsi. Zobje se prično tresti, odskakovati drug od drugega in sekati skupaj.
Zasuka se sunkoma na desno in levo, plane proti omari, ropotoma jo odpre in izgine v njej. Njegovi prsti praskajo od znotraj po vratih in jih vlečejo k sebi, da se čuje nepretrgoma pokanje in škripanje.
—  O — jej — se razlega po sobi žalosten vzdih.
— Kdo si? zakriči naenkrat Zob. Jaz imam, jaz imam ... ti boš videl, ničvrednež, kaj imam! Gorje ti!
Človek med pečjo in posteljo Sara, drsa in vzdihuje.
—  Ali ne ve§,   kriči Zob visoko in hreščeče, ali ne veš, kaj te č&ka? Ti in ta nesramnica   sta me vjela v past in zdaj se hočeta   polastiti moje ure ali kaj takega!   He, Ijudje, tukaj }e tatinski brlog!
(Konec prlho<lnJi&-V
Strma 3.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 22. maja 1914.
115. štev.
ko d* imamo vtttk« da pri vsej aferi ne gre niti za državni preobrat, mar-več le za strankarski boj. Glasom teh poročil ni dal knez povelja areti-rati Esad {mio, mar več to takozvani nacijonalisti naitopili proti esadov* cem. Končno pa so le avstrijski in italijanski momarji aretirali vojnega ministra. Tuđi ni ostalo v Draču tako mirno, kakor hi bilo sklepati U oficijoznega poročila. Brzojavka se konca z misterijoznimi besedami: Izdajalec Esad paša je žrtev tujega izdajstva, ki priđe v dobro le Avstri-ji. Po rimskih vesteh fe padlo v boju sa Esadovo hišo več njegovih prista-šev. Trije so bili ubiti, več Jih je bilo ranjenih. Tuđi med oblegovalci je Wlo mnogo ranjenih. Esad paša sam Je streljal na svoje sovražnike. Po teh vesteh se je izvršila aretacija na sledec način: Italijanski major Mol-tedo je zapovedal ustaviti ogenj, na-to le stopil v Esadovo hišo, ter ga pozvaU da naj se uda. Esad paša je odgovorili »Na razpolago sem vam in ItalijU Major Moltedo je nato od-šel k italijanskemu poslaniku, s kate-rim se je vrnil k Esad paši. Po krat-kem razgovoru je odšel italijanski poslanik h knezu, kjer je bil že tuđi avstrijski poslanik. Vršilo se je po-svetovanje ter je knez odredil, da se prepelje Esad paša na križarko »Szi-getvar«. Baje je knez tuđi odredil, da se za ta slučaj sestavi posebno sodišče, ki naj ćelo zadevo preišče rn o njej tuđi sodi.
Položaj v Draču in sploh v Albaniji pa je kljub temu še zelo kriti-čen. Italijanski admiral Traferi je dal zaradi protiitalijanskih demonstracij v Draču spraviti več italijanskih dr-žavljanov na italijansko križarKo. Govori se. da pričakujejo pred Dračem angleško eskadro. Avstro - ogr-ska križarka »Admiral Spaun* je dobila nalog, da takoj odplove pred Drač. da nadomesti križarko »Szi-getvar«. Italija je tuđi odposlala že euo križarko. dne 26. t. m. pa odplove prva avstrijska težka divizija vojnih ladif proti Albaniji.
Da je položaj v Albaniji zelo re-sen, doKazuje dejstvo, da so vstaški Albanci, pristaši Esad paše, zasedli ?ijak ter zaprli cesto iz Drača v Tirano. Proti tem četam je odposlal knez prostovoljce s topovi. Prva Četa, ki je odšla iz Drača, je bila 300 mož moćna, tei četi se je pridružilo Se nekaj oboroženih ljudi iz Kroje. Ekspedicija ima rudi strojne puške. Ko so dospeli v blizino sovražnega taborišča je odposlal holandski major h kmetom odposlanstvo, da prične s pogajanji. Kmetje so izjavili, da se bodo mirno razšli, da pa zahte-vajo, da komisija posluša zahteve njihovega odposlanstva, ki je bodo poslali v petek v Drač. Vsled tega so se prostovoljci vrnili v Drač, kmetje pa so se razšli.
Vsled vseh teh dogodkov je albanski kabinet 19. t. m. zvečer ponu-dil knezu ustmeno svojo demisijo. Knez baje demisije ni sprejel, začas-no pa je stopil na mesto Esad paše Hasan beg Priština. Po drugem spo-ročilu je prevzel dosedanji just. min. Hasan beg Priština sestavo novega kabineta. Zelo zanimivo je, kaj se je nadalje zgodilo z Esad pašo. Na povelje kneza so prepeljali Esad pašo z avstrijske križarke. »Szigetvar« na italijansko jahto »Benghasi«, ki je nato odplula proti Brindisiju. Esad paša je moral podpisati, predno so mu dali prostost, protokol, v katerem se s častno besedo zaveže, da se ne bo več vmešaval v notranje ali zuna-nje zadeve Albanije. Esad paša se namerava seda] za delj časa umakni-ti v Neapolj, pozneje pa se bo mor-da preselil v Carigrad.
»Daily Telegraph« poroča iz Skadra o vzrokih konflikta z Esad pašo sledeče: Zadnji teden je odšlo iz Drača v Epir tisoč mož milice pod poveljništvom Ebdi Bega, stričnfKa Esad paše. Spotoma so ta oddelek kakih 6 ur od Drača ustavili moha-medancl iz Šijaka in Tirane ter po-gnali nazaj v Drač. Vstaški prebival-ci iz šijaka in Tirane so nato razvili otomansko zastavo ter razrušili vse zveze z Dračem. Nacijonalisti v Draču so pripisovali krivdo na teh do-godkih Ešad paši. Da se je vojni mi-nister knezu še bolj odtujil, k temu }e pripomogel tuđi obisk Premk Bib Dođe v Draču. V avdijenci pri knezu je dobil nalog, da naj odpošlje 1000 Malisorov na jug. Za to naročilo pa niti vojni minister ni vedel. Esad paša pa je bil še bolj nevoljen, ko je iz-vedei, da Premk Bib Doda ne bo vzel s seboj 1000, marveč 4000 mož.
Skadrski gubernator je dobil v torek nujno brzojavko, da naj posije takoj pomoč. Gubernator je o tej za-htevi obvestil knezoŠkofa, ki je zo-pet sporočil kneževo zahtevo Mali-sorom. Izbranih je bilo 119 Malisorov, ki so še isto noč dospeli v Ska-der od koder so se odpcljaii v Drač. Tej malisorski vojski so poveljevall trije frančiSkani. Knez pa Je zahteval Mk U hl še eokrat od gubebrnatorja
v Skadru, da naj posije mednarodM vojaštvo. Poveljniki skadrske med-narodne posadke pa morajo prej vpralati svoje vlade, kdo na| pre-v*amc poveUniltvo wšd to tkspedi-dio.
Stijersta.
Iz Celja. (Sovražnott  ko-
misarja v okrajnero zašto-pu napram slovenski obr-t L) Vogiajnski most pri Rebevšku, ki
je last okrajnega zastopa celiskega, znova prepleskavajo in popravljalo. To delo je dobil celjski slikar in ple-skar De Toma, ki je strupen sovraž-nik Sk>vencev in nima sanje nikoli drugega, ko cinično zasmehovanje. Sploh oddajajo vladni komisarji v celjskem okrajnem zastopu skoro vsa dela nemškim obrtnikom in pod-jetnikom. Slovenci tvorijo većino v okraju in plačujejo tuđi većino dav-ka, njih obrtniki pa ne dobe pri okrajnem zastopu niti vinarja zaslužka. Da se jih tem lažje opehari, se od-dajajo,zdi se nam, vsa dela pod roko. Ali je kriva takih šnadat. razmer samo brezprimerna narodna nestrpnost ali pa igrajo kako vlogo tuđi eventualne provizije? Mi odločno zahteva-mo, da se v bodoče oddajajo vsa dela za okrajni zastop potom javnih razpisov in da se upošteva tuđi slovenske tvrdke in obrtnike.
Gospodarski shod se vrši v ne-deljo, dne J4. maja ob 3. popoldne pri Štamparju v Vuzmentincih nad Sv. Miklavžem. Gosp. 2nidarič iz Gradca predava o poletnih delih v vino-gradih, deželni poslanec dr. Kukovec pa o raznih drugih gospodarskih vprašanjih.
Iz Pekla pri Poljčanah je priob-čila »Marburger Zeitung« dolgovezno porocilo o šulverajnski slavnosti. Kako prevzetni so postali pekelski nem-škutarji, kažejo slavnostni govori, v katerih se pravi o »nemški materinski zemlji«, o »starodavni nemški trdnjavi v Peklu« itd. Res je tuđi, da ondotni Slovenci puščajo nemškutar-jem popolnoma prosto pot. In poslanec teh krajev je — Franc Pišek. Da tako prazen in nezmožen človek ne pomenja nobenega voditelja v narod-nostnem boju, je jasno. Zalostne razmere!
Dramatično društvo v Mariboru ima svoj 5. redni občni zbor v četr-tek 28. majnika ob 8. uri zvečer v kmečki sobi Narodnega doma. Z le-tošnjim občnim zborom zaključi dramatično društvo svoje 5Ietno poslovanje. Odbor bo podal na občnem zboru pregledno in zanimivo poro-riio o drušrvenem delovanju prvega poldesetletja, zato vabimo vse čla-ne in prijatelje društva, zlasti pa di-letantke in diletante, da se udeleže tega občnega zbora. Ker je naša knjižnica, ki nas stane mnogo denar-ja. že skoraj popolnoma prazna, ponovno prosimo vse one, ki imajo naše igre, da jih nemudoma vrnejo. Ob-enem opozarjamo vsa društva, da smo bili primorani vsled žalostnih skušenj, ki jih imamo z izposojanjem iger, skleniti sledeče: 1. Igre se iz-posojajo le proti povzetju. 2. Za eno-dejanko s potrebnimi izvodi i even-tualnimi vlogami se zaračuni K, za večdejanko 10 K. Za notni n terijal še posebej pri enodejankah r K, pri večdejankah 10 K. 3. Ako se . ra tekom 8 dni neporabljena in nt,x>ško-dovana vrne, si dramatično zaračuni za stroške in delo 2 K. Ostanek se takoj vrne. Ravnotako se vrne pri vprizorjenih igrah, ako se nepoš^o-dovane in kompletne vrnejo, eventualni znesek, ki prekorači najemni-no. 4. Pri naročitih več iger na ogled se zaračuni za vsako 2 K in se posije od vsake samo en izvod. Nadaljni izvodi in vloge, eventualne seKirice se po izbiri igre pošljejo le tedaj, ko se neuporabne igre vrnejo. Seveda se za izbrano igro računi kot pod 2. točko ter se že plačani znesek odšteje. 5. V zvezi dramatičnih društev ne-včlanjena društva morajo plaćati po-Ieg tega še 5 K kazni, ki jih mora društvo plaćati Zvezi. Vsakoletno iz-tirjavanje iger nam povzroča mnogo nepotrebnih pisarij in stroškov. Po-leg tega pa le redkokdaj dobimo vse nazaj. Zato naj se nam to ne zame-ri. O proslavi SOOIetnice ustoličenja zadnjega Korotanskega vojvode v Mariboru 19. maja 1914 je dramatično društvo založilo lepe slike (fotografije) v velikosti 30/35 cm, ki se dobivajo pri društvu po 3 K 50 v komad. Dobivajo se tuđi lične razgled* niče (fotografije) po 20 v komad. Za poštnino je poslati še posebej prime-ren znese'K. Naročita sprejema dramatično društvo. Denar je vposlati naprej. — Odbor.
Proslava SOOfetnice ustoličeni* zadnjega Korotanskega vojvode ¥ Ptuiu se vrši v nedeljo 24. majnfka ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Spored obsega godbo, petje, slavnostni govor, deklamacijo, žaloigro »Tngomer«, zgo-dovinsko sliko ustoličenja v I deja-
nili % petiMi iii phmem »K*a*  Vok
kun« in živo sliko. V obeh igrah na-stopi dramatično društvo iz Maribora z vtiiB osoHfcm in t ćelo avo)o krasno oprtmo. VitOpni*: imdtii 1. in 2. vrste 2 K 90 v, *>"-& vttte 1 K 70 v, 6.-i. 1 K 40 v, fc—11. vrste I krono, al6)išča 60 V. Mari bo riko dramatično društvo se ni strašilo ne velikih ttroškov ne truda, da tuđi nam pokaže v Mariboru nad vse šija jno uspelo prireditev za to upamo, da bo slavno občinstvo od blizu in daleč znalo \ poštevati to požrtvo-valnost Vsi Slovenci naj bi si ogledali to slavnost, ki bo res nekaj iz-vanrednega! Saj tega dela slovenske zgodovine ne bodemo nikdar več vi-deli na našem odru. Vsak naj si pra-vočasno preskrbi vstopnico!
Rorašho.
t Tomaž Koschat. Znani koroški pevec in skladatelj Tomaž Koschat je v torek, 19. maja na Dunaju pre-minul. Deloval je 45 let na dunajski dvorni operi in je pred par leti stopil v pokoj. Kakor skoro vsakemu na-darjenemu skladatelju in pevcu je tuđi Koschatu predla spocetka trda tako, da si je moral krvavo prislužiti svoj kruh. Bil je sin priprostega bar-varja iz Vetrinja pri Celovcu, ki je bil v njegovih mladih dneh še popolnoma slovenski. Tuđi Koschat je bil vzgojen najprvo v slov. jeziku in sele šola ga je ponemčila. Znane so zlasti njegove lepe koroske pesmi, ki se odlikujejo vse po svoji melodijozno-sti in priprostosti, za katere je pa tuđi mnogo motivov in misli povzel iz slov. narodnih pesmi. Ceprav se je skladatelj povspel na precej visoko stopnjo in se popolnoma ponem-čil, vendar pri tem ni pozabil svoje domovine. Koroške, katere se je zlasti v" svojih pesmih in kompozicijah vedno spominjal. — Bil je pred par leti izvoljen tuđi za častnega me-ščana mesta Celovec. Prepeljali so truplo včeraj, t. j. v Četrtek z Dunaja v Celovec, kjer se bo svečanostno položilo v nedeljo, 24. t. m. k večne-mu počitku. Slavili ga bodo kot Nem-ca, a nemška je bila samo skorja, kri je pa bila vendar slovenska. Na Tomažu Košatu vidimo zopet, kako bogati nemški narod s tem, da po-nemčuje Slovence.
Nezgoda in požar. V Celovcu je kuhala neka Janeš v kleti niše v VVulfovski ulici zmes iz terpentina in voska, ki je bila namenjena za iz-delavo neke kreme za čevlje. Pri kuhanju je pa zmes prekipela lonec in se vnela. Poleg stojeći Janeš se je vnela obleka. Zbežala je na stop-njišče ter s tem, da se je valjala po tleh zatrla ogenj. Med tem časom pa se je ogenj v kleti razširil in so se vnele tuđi miže in stoli. Bati se je bilo, da se požar razširi tuđi po ostali hiši. Dospela požarna bramba je po hudem naporu zadušila ogenj. JaneŠ je dobila težke opekline na obrazu, na levih prsih in po obeh rokah. Prepeljali so jo v deŽelno bolniŠnico. Skoda, ki je nastala vsled ognja, znaša nad 1000 K.
Nazadovanje premogokopa pri Sv. Štefanu. 2e več mesecev se opaža nazadovanje v obratovanju pri premogokopu grofa Henckla pri Sv. Stefanu. Pri premogokopu je bilo za-posljenih okoli 400 delavcev, v zadnjih dveh mesecih pa je bilo nad 200 odpuščenih iz službe. Mnogo družin se je izselilo na Nemsko, in to kljub temu. da so lansko leto sezidali dve hiši za delavce in da se je govorilo, da premogokop v kratkem najame še 1000 delavcev. Tuđi v glavnem rovu se že ne dela več. Najbolj čudno na ćeli stvari pa je. da premogokopna družba niti ne pove vzroka, zaKaj tako postopa. Govori se tuđi, da je vzrok ta. da za premog ni odjemal-cev, kar je pa najbrž prazen izgovor.
Drobne novice. Požar. V St. Rupertu pri Celovcu izbruhnil je v sredo ob 5. zjutraj v neki pralnici požar, ki je vpepelil vso hišo in del strojnega oddelka pralnice. Domneva se, da je ogenj nastal vsled tega, ker je neki delavec pri lesnih odpadkih neprevidno ravnai z vžigalicami. Škoda, ki je nastala vsled ognja, je precejšnia. — Poizkušen samomor. Neka natakarica iz Đorovelj skočila je pred par dnevi iz neznanega vzroka v Dravo, vendar pa jo je neki voznik še pravočasno reštl iz vode. — Nesreća v kamnolomu. V blizini Đrež sta delaia oba brata Ivan in Anton Fritz v nekem kamnolomu. Ko sta zvrtala v skalo luknjo in Jo napolnila s smodnikorn sta prižgala nctilno vrvico in zbežala. Pri tem pa se je spotaknfl Anton Pritz in padet. Se predno pa je mogel vstatl razle-tela se je skala in ga le neki kamen 2tdel tako moćno na glavo, da Je brez zavesti obležaL Prepeljali so ea v brezupnem stanju v bolniinico v Breze, kjer pa smatrajo njegovo stanje, ker Ima prebito lobanjo, za brez-
UĐHO.
Primorsko. __^
Cvetitel dnavl v Gorici. Minulo iftboto in nedtlio $U se vršila v Gorici dva cvetllčna dneva, pri ka-terOl so Slovenci in Italijani nabirali za »voja narodne potrebe. Način po-biralija pa je bil pri obeh strankah povsem ra«ličen. Medtem, ko so ita-lijatitke dame presirale Italijana-de-lavca in se lotevale le boljše obleče-nih gospodov, so slovenske dame jako čafttno resile svojo nalogo. Ustavile so vsakogar in povsem po pravici, kajti največkrat ima revež več usmiljenja, bolj zlato srce, kakor pa bo^atin. Seveda, umljiva je pač ta razlika, če se vpošteva, kako malo demokratičnega duha vlada med go-rišKimi Lahi. — Ker so bile naše dame tako požrtvovaine in se nišo sra-movale prositi tuđi delavca za dar prepotrebni naši družbi sv. Cirila in Metoda, zato je pa tuđi uspeh cve-tličnih dnevov nad vse pričakovanje ugoden. Kolfkor se je cio sedaj lahko ugotovilo, znaša čisti ciohođek cve-tličnih dnevov 2135 K, kar je najlepši dokaz za pozrtvovalnost in neumorno delo goriških Slovencev in Slo-venk.
Koiesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi 7. junija t. 1. v prid C. M. dirko, ples in tombolo za 200 K, Činkvina 100 kron.
Iz Opatije. Izletniki ljubljanske podružnice mornariškega društva so obiskali tuđi Opatijo. Neprijetno nas je najprvo dimilo, da se vodstvo društva ni najprvo informiralo pri našem »Slovenskem društvu«, ali pri kakem drugem društvu, ki res pozna tukajšnje krajevne razmere, kje in pri kom naj se izletniki ustavijo. Imamo svoj »Narodni dom«, imamo mnogo drugih slovenskih in hrva-ških hotelov in restavracij, da bi se izletnikom ne bilo treba zateci se pod okrilje nemške Siidmarke. Ustavili in obedovali so v hiši, središcu nem-škega življenja v Opatiji. Namerava-li smo jih popolnoma prezirati, kakor bi tuđi zaslužili. Tiho in mirno smo demonstrirali, da smo pri odhodu parnika zapeli »Lepa naša domovina^. Poznalo se je izletnikom prese-nečenje in hoteli smo to. Drugega smo se izognili za enkrat. Mi smo v tem oziru dosti močna pozicija, da bi lahko našim mlačnežem poKazali na drugi način. Zaka] je vodstvo primoralo, da se ustavijo izletn. tam, ka-mor naša mladina ne spada? Tukaj-šnji hrvaški in slovenski prebivalci prezirajo omenjeno restavracijo. Ako nam na ta način naše stališče otešku-jete, je bolje, da se nas popolnoma izognete. Toliko za danes, a k stvari se še povmemo. — O p a t i j e c S i o v e n e c.
Napad na cesti. Ko se je vračal dne 18. t. m. Anton Race. gostilničar v Rodiku iz Sežane, je srečal na državni cesti med Kačičami in Rodi-škim postajališČem nekega neznanca, ki je hodil na nasprotni strani ceste ob cestnem jarku. Ker je šel ne-znanec mimo svojo pot, je Race go-nil konja počasi nič hudega sluteč. Neopaženo in potihoma se priplazi neznanec do kočije ter udari z vso silo Raceta po glavi čez desno uho z nekim kolom ali gorjaco. V prvem hipu je hotel Race skočiti z voza, a se ni mogel obdržati po koncu, ker ga je silni udarec tako omamil, da je telebnil na tla. Ropar pa ni dovr-šil svojega posla, temveč je urnih krač brusil pete po cesti proti Kači-čem. Ko je ranjencu odnehala bole-čina, je stopil na voz in se odpeljal domov. Če bi segei uđarec le malo naprej, bi bil zajel tuđi sence in po-sledice bi bile gotovo hujše ali ćelo smrt na licu mesta. Še tako misli ra-njenec, da mu je glava razsuta, kakor led na solneu. Temu dogodku so najbrže vzrok zadnje občinske volit-ve, ki so se vršile tu pred par me-seci. Drugačno maščevanje je izklju-čeno, ker je Race miren in dober človek, ki stori tuđi sovražniku raje dobro nego slabo. Vsekakor zahteva-mo, da kompetentni faktorji enkrat z bengalično lučjo posvetijo v tukaj-šnjo okolico, da bodemo vsaj varno hodili po državni cesti. Ztobnež je gotovo vedel, da se je odpeljal Race omenjenega dne popoldne po opravku v Sežano ter ga je čakal ob cesti. Ko je zaslišal ropot voza, je šel nasproti, a se previdno skrival, da bi ga Race ne &poznal. Tuđi njegov beg jasno priča, da ni bil storilec ropar po pokliču, temveč je bilo to le kako podlo maščevanje. Morda je storilec identičan z onim, ki je Ra-cetu pred tremi leti prerezal v hlevu kobilg, odrezai na paši kravi rep, prerezal kočijino streho ter lani po-mešal med prazne steklenice v Ra-cetovi kleti enako odmaSeno stekle-nico, polno Žvtplene kisline. Pri spravDanlu steklenic v zabole se je t žvepleno kisltno ožgala petletna deklica, ki je dajala oCetu steklenice, da Jih Je spravila! v zabole. Ravno-kac omenjene podio&ti omenfamo sa«
to, ker utegnejo morebiti koristiti pri zasledovanju storilca.
Napad na slovenske dijake v Trstu. V torek so, kakor običajno, dija-ki slovenske trgovske sole v ulici Stadion pričeli hoditi od pol 3. dalje v solo. Eden prvih je bii neki Zlletni Anton Furlan. Komaj pa je stopil v vežo sole, prišel je k njemu neki neznanec ter ga udaril s pestjo po licu. Ker se Furlan ni hotel pretepati, je pobegnil po stopnjicah. Za njim pa jo je vdrl tuđi napadalec, a ko je vrhu stopnjic zagledal večjo družbo dijakov, jo je popihal. Kmalu nato pa je zavil 181etni dijak iste trgovske sole Vekoslav Martelanc iz ulice delle Acque na ulico Stadion. Na oglu so pristopili trije neznanci in ga na-hrulili. Ko je povedal, da je Slove-nec, pričeli so vsi trije biti po njem s pestmi. Slučajno pa je prišel mimo neki slovenski delavec, ki je prisko-čil dijaku na pomoč. Teh trdih slovenskih delavskih pestij so se pa menda zbali oni trije ter zbežali. Martelanc je šel za bežečimi, češ, da vidi, kam so jo popihali, da bi jih na-znanil. Pri kavarni »Ai volti di Chiozza sta dva počakala Marte-lanca in ko je ta tjakaj prišel, pričel ga je eden njiju mlatiti po Marte-lancu s pestmi. Priskočila sta mu na pomoč dva redarja in aretirala oba napadalca. Na policijskem komisar-jatu se je dognalo, da sta 211etni mesar Brunon Mazzutti in 201etni me-hanik Oktavij Semulič. Na komisa-rijat poklicani prvi napadenec Anton Furlan je spoznal v mesarju Mazzut-tiju svojega napadalca y soli. — So pač pravi junaki ti laški pretepači v Trstu.
Za 11.000 kron dragocenosti ukradenih. Kakor smo že poročali, bilo je vlomlieno v nedeljo v stanovanje družine Coen v ulici delle Acque. Družina Coen je šla namreč v nedeljo popoldne na izprehod, kar so neznani vlomilci porabili. Ukradenih je bilo več drugih dragocenosti za 7000 K, pozneje se je pa še dognalo, da manjka tuđi še za 11.000 K razne zlatnine in sličnega blaga, ki so pa bile zavarovane proti tatvini z vlomom. O tatovih še sedaj nimajo nobene sledi.
Drobne novice. Z b e s n e 1 mornar. 44Ietni mornar Matej Paulović pričel je v jezi v svojem sianovanju v ulici del Solitario v Trstu tako razgrajati in razbijati po-hištvo, da je obstajala nevarnost za njegove sostanovalce, da koga ne ubije. Poklicani redar ga je z veli* kim trudom aretiral in odpeljal na policijo, kjer se je mornarju počasi ohladila jeza. — Smrtna nesre-č a pri d e 1 u. 321etni težak Anton Petrič, ki je zaposlen v šKedenjskifo plavžih, je v sredo dopoldne padel z visine 20 metrov z odra ter zadobil težke rane po telesu. Prepeljali so ga v deželno bolniŠnico, kjer je kmalu na to umri. — Morilecinženir-jaPichlerja aretiran? Na otoku Krfu je bil baje aretiran te dni neki človek. katerega zunanjost od-govarja baje popolnoma osebnemu popisu onega Maria Zanierja, ki je pred štirimi meseci umoril inženirja Pichlerja v Tržaškem tehničnem zavodu. Na otoku Krfu aretirani človek se je pa legitimiral z dokumenti, ki se ne glase na ime Zanierja.
Dnevne vesti.
+   Ljubljanski župan spiitskema
županu. Splitska »Sloboda« priobču-je to-le pismo, ki ga je pisal župan dr. Ivan Tavčar splitskemu županu Vicku Kataliniću: Vaše preblagorod-je, velecenjeni gospod župan! V ko-likor sem vsled Vašega častnega naloga mogel s svojimi skromnimi moč-mi sodelovati pri tem, da se je drzna obtožba zrušila v nič, vršil sem le svojo dolžnost, ki me veže do Vas, visokorodni gospod župan, kot načelnika odlične jugoslovanske metropole, dolžnost prijatelja, katerega Vaše odlične kreposti navdajajo z najvecjim spoštovanjem, dolžnost, ki kliče zagovornika v obrambo res-nice. Zato, velecenjeni gospod župan, sem Vam že od prvega početka iz* javil, da se v tej zadevi osebno v ni-kakem oziru ne čutim prikrajšanega ter da mi bo v največje plačilo zavest, da sem kot reprezentant stol-nega mesta Ljubljane v tako važni zadevi mogel pred vso jugoslovansko javnostjo posvedočiti solidarnost naših skupnih idealov in ciljev, ki strernijo k čim tesnejši zvea bratskih jugoslovanskih narodov.«
+ Nečuvena zloraba uradne oblastL Klerikalna stranka je pri mi-noli državnozborsiki volitvi zlorabila oblast deželnega odbora na brezpri-ineren način. S tem, da je deželni odbor tik pred volitvijo poslal revizij-sko komisijo v Postojno, Je ze podprl sumniČ6nje, s katerim je šla klerikalna stranka v boj proti LavrenčiČu. Deželni odbor ]e natančno vedel, da so sumničenja o občinskem   gospo«
115 itcr.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 22. maja 1914.
Stran 3«
sebno še, da sedanjega župana Lav-renčiča ne zadene niti najmanjši oči-tek, pa je vendar hotel obuditi grde sume. In na kakšen način se je to delalo v klerikalnem časopisju. Pisalo se je, da je Lavrenčič napravil strašansko veliko doiga. Postojna ima dolgove. Samo ljudska šola je veljala 100.000 K, za Studeno se je izdalo 15.000 K, ko je bil legar v Po-stojni, je morala občina prenarediti kanalizacijo, kar je veljalo 54.000 K, most čez Pivko pri Jami je veljal 50.000 K. Tuđi že v I. 1903. do 1904. se je moral napraviti dolg za vodovod. To pa se je zgodilo vse pod prejšnjim županom Deklevo in vsi dolgovi so se napravili za javne na-mene, za investicije. Odkar je Lavrenčič župan, Je Postojna napravila le en dolg, in sicer za novo elektrar-no, za kateri dolg pa je dal deželni odbor dovoljenje. Tako je s temi dol-govi, ki so jih porabili klerikalci za velikansko lopovstvo.
+ Notranjske državnozborske voHtve In avstrijski parlament. Nepobitno dejstvo je, da so pri notranj-skih državnozborskih volitvah zma-gali klerikalci z neznatno većino le vsled sleparij in nasilstev. Lažnjive vesti o kandidatu županu LavreČiču, ki so jih razsirili klerikalci neposredno pred voHivami, so edino pripomogle, da je zmagal klerikalni kandidat. Proti tem volitvam se bo vlo-žil protest. In radovedni smo, kaj poreče k temu avstrijski državni zbor. Italijanska državna zbornica je na primer pred kratkim na soglasen predlog verifikacijskega odseka skle-nila. da ne potrdi izvolitve generala Imbriaca, ki je bil izvoHen v volil-nem okraju Valle Lucania. ker so du-hovniki z nasilnostmi agitirali za generala. Prepričani smo. da je tuđi y avstrijski državni zbornici še đovolj mož, ki nočejo odobravati takih ne-zaslišanih sleparij, kakrsne je uganja-la naša klerikalna stranka pri zadnji državnozborski volitvi, in ki nočejo sedeti skupaj s poslan cem, ki je bil na sleparski način izvoljen.
'+ Državnozborska volitev na Notraniskem. Izid volitev na Vipav-^k'pm  ie  nastonni:
Na vsem Vipavskem ie dobil pri teh volitvah neodvisni kandidat blizu 500 glasov več nego pri zadnjih državnozborskih volitvah. Še en tak naskok in klerikalna trdnjava na Vipavskem je pokopana- Vrlo dober napredek naprednih glasov je v Št. Vidu, a krono napredka imajo Vrab-če. Naiklerikalnejša občina na Vipavskem je Šturje, pač znak. da tamošnji zaupniki ne store svoje dolž-nosti. V vseh drugih občinah pa je znaten napredek.
-1- Devet desetink vseh volilcev ie na strani S. L. S.. tako je kričal v nedeljo na svojem shodu v Vipavi deželni *finančni« minister dr. Lampe. Vemo sicer, da je dr. Lampe ime-niten finančnik in spreten računar, vendar pa smo njegove sposobnosti očividno podcenjevali, zlasti kar se tiče računanja. Poglejmo sedaj, kako zna mož računati! Na Notranjskem je v torek volilo 9378 volilcev. Od teh jih je volilo Lampetovega kandidata 5130, proti njemu pa jih je glasovalo 4569. Po Lampetovem torej predstavlja število 5130 — devet desetink od 9378! Zares imeniten računar je ta deželni *finančnik« dr. Lampe!
4- Klerikalna klavnica. Bog ve-di, s čim so se mesarji in gostilničar-jj klerikalni stranki tako zamerili, da jih hoče kar uničiti. Če je Ie najmanj-ša prilika, narediti gostilničarjem in mesarjem kako škodo, je klerikalci gotovo ne zamude. Gostilničarjem so klerikalci prepovedali godbe in pleše. Naredili so s tem gostilničarjem veliko škodo, koristili pa niko-mur nič. Prej so ljudje hodili očitno v gostilno in se porazveselili, zdaj pa skrivaj šnops pijo. Nazadnje so klerikalci vpeljali tako zvišanje užit-nine na vino, kakor da bi s tem hoteli gostilničarje uničiti. Tuđi mesarje preganjajo klerikalci, kar se da. Zdaj so vpeljali po deželi navado, ki se bo v narodno - gospodarskem oziru jako slabo obnesla. Kmetovalci koljejo zdaj živino sami. Z narodno - gospo-darskega stališča to gotovo ni dobro. Če živinorejec doma živino kolje, je to tako, kakor če vinogradnik svoj pridelek »pod vejo« proda. Zdaj se klerikalci pripravijaJo na nov naskok
na mesarje. 2e v deželnem zboru so nekaj govorili o tem, da napravilo v Ljubljani deželao Uavalco. Pri tem
so seveda mislili, da bodo kmete pri živini tako izkoriščali, kakor jih pri mleku, vrhu tega pa, da bodo pola-goma mesarje s hudo konkurenco drugega za drugim spravili na kant in imeli za meso monopol, ter potem cene določevali, kakor bi se jim zde-lo. Našlo se je pa nekaj klerikalcev, ki vidijo dlje, kakor do konca svojih nosov, našlo se je nekaj praktičnih mož, ki so videli, da je deželna klavnica silno riskantna reč in so se uprli. Iz deželne klavnice ne bo nič, že ker dežela vzlic zvišanim dokladam, ne more dati toliko denarja, kolikor bi ga bilo treba. Pač pa hočejo klerikalci zdaj v manjšem obsegu ustanoviti klavnlco, in sicer pod tirmo »Gospodarske zveze«. Deželni odbor bo seveda odrinil lepe tisočake za »pod-poro-, dobiček, če ga bo kaj, bodo pa klerikalni magnatje spravili v svoje ?epe. Tak ie sedaj klerikalni nacrt. Te dni so klerikalci že imeli v Ljubljani nekega inštruktorja z Dunaja, ki jih je poučeval o klanju živine in manipuliranju z mesom. To je bilo tuđi res potrebno, zakaj izkazalo se je n. pr. da kmetski posjanec dr. Pe-gan misli, da se jarce s lovcem kolje. Stvar je torej v tiru. Klavnica pod firmo ^Gospodarske zveze« z velikansko podporo iz deželne blagajne, naj spravi mesarje na nič, naj podra-ži meso in naj pomaga. da bodo la-stniki »Gospodarske zveze < imeli dobiček tako od producenta, kakor od konsumenta. Na hvaležn~>st mesar-jev za tako podpiranje obrtnega stanu se kferikalci lahko zanesejo.
—  Uspeh notarja Hafnerja. Ljubljanski notar M. Hafner ima    strah, da priđe naposled vendarle v kriminal in zato se skuša na vse načine prikupiti nemskim gospodom, ki ocV-ločujejo danes v justici. Pribili smo v sredo nečuveno njegovo pojasnilo, da kor sodni komisar    predlaga sodišču nemška poročila,    dali smo mu s postavo prav izdatne zaušnice in mu dokazali, da to, kar je pisal v -Slovencu-', ni resnično. marveč pro-tipostavno. Dancs naj zabeležimo Še to. da graška -Tagespošta« že izko-rišča Hafnerjevo zavijanje v prid po-nemčevanju sodišč. Tako pospešujejo klerikalci germanizacijo še tam, kjer postava  in   starodavna  praksa    za-htevata slovensko uradovanje.
-1- Brezmejna nesramnost. »Slo-venec« se je v soboto v obrambo svojega notarja fiafnerja povspel do take nesramnosti. da je kar občudo-vanja vredna. Pravi namreč, da tuđi notarja Plantan in Hudovernik kot sodna komisarja poročata sodišču v nemškem jeziku. Ravno notarja gg. Plantan in Hudovernik vodita ves boj za slovenska poročila in sta kot sodna komisarja vedno in do zadnjega, dokler sta smela, delala poročila v slovenskem jeziku, zdaj pa se drz-ne »Slovenec« pljuniti resnici na tak način v obraz. Upamo, da mu bosta provocirana gg. notarja posvetila kakor zasluži
—    Odposlanstvo   mesta Idrije, obstoječe iz župana g. Štravsa    ter dveh občinskih odbornikov je v sredo tako poljedelskemu ministru Zen-kerju kakor tuđi ministru za    javna dela Trnki predložilo raz- e zahteve mestne občine. V prvi vrs'   se gre za odpravo grabelj v Idrijci,   ;i naprav-Ijajo vsako leto ob večji ^ >di mnogo škode. Razmotrivalo se je rudi vpra-Šanje izboljšanja    razmer idrijskega delavstva,  takozvanih   »starih    pn>-vizijonistov<', kakor tuđi stališče uči-tcljstva   na idrijski soli, ki zahteva, da imej značaj in prejemke državne-ga učiteljstva.     V deputaciji so bile zastopane vse tri stranke. Vodili so jo gg. deželni poslanec Gangl ter državni poslanci dr. Ravnihar,    Maks Winter (socijalist) in Oostinčar.
4- Povsodi kar morgoli špicljev, zato smo že opetovano svarili občin-stvo, naj bo v svojih izrazih skrajno previdno, ker je med nami polno Svih in ker dandanes pri nas slišijo tuđi stene. A to ni samo naše mnenje, tuđi zadnja »Marburger Zeitung« piše: »Na železniških progah proti jugu v zadnjem času kar mrgoli tainih poli-cistov in vsakdo ima lahko na poti od Pragerskega, Celja, Zidanega mosta, zlasti pa od Ljubljane do Trsta in doli v Istro prijetno zavest, da potuje v varnem spremstvu«. Zato ponavljamo: Bodite oprezni v izrazih, Čuvajte se Špicljev, predvsem pa ne dajte se od njih zapeljati h kakim neprevidnim dejanjem!
+ Kal Je z razpisom voHtev v krajni šofcki svet v Sp. Šiški? Pred meseci je bila žc rešena pritožba, katera se je vložiia na ministrstvo za nauk in bogočastje proti svoje* časnemu razpustn krajnega šolskega sveta v Sp. Siški. Kljub temu do danes c. kr. dkrajni šolski svet ni imel časa, da bi nove volitve razpisal in tako je občina Sp. Siska primorana gledati, da vodi agende krajnega šolskega sveta gerent Zajec. Mnenja smo, da vsaka stvar trpi en čas, tako kakor pa c kr« okraJni šolski svet
po polževo rešuje, vse kar je na korist naprednim občinam, pa lahko trpi še mesece in mesece. Zahtevano energično, da se temu že enkrat napravi konep in da se volitve razpiše-jo, skrajni čas je že, da se napravi red. Spodnješišenski davkoplačeval-ci nikakor nišo voljni še dalje gledati teh razmer. VpoSteva naj se, da oni nosijo bremena za solo, zato pa zahtevajo v krajnem šolskem svetu zastopstvo, katero jim postavno gre.
—   Izroćitev   diplome častnemu meščanu    dr. Šlajmerju.     Gospodu vladnemu svetniku in višjemu zdrav-stvenemu    svetniku      dr.    Edvardu Šlajmerju izročila sta v sredo gosp. župan dr. Tavčar in g. podžupan dr. Triller v spremstvu g. mag. svetnika Bleiw eisa  diplomo o  častnem    me-ščanstvu Ijubljanskem. V svojem nagovoru je poudarjal gosp. župan velike zasluge, ki si jih je splošno spo-štovani   g.   vladni   svetnik   v   našem mestu pridobil na zdravstvenem    in karitativnem polju, zasluge,    za ka-tere mu je obeinski svet v znak zahvalnosti    podelil    soglasno najvišje odlikovanje,    s    katerim    razpolaga nic-tna občina, to je častno meščan-stvo. Novi častni meščan, vlad. svetnik dr. Šfajmer, ie zahvaljevaje se na imenovanju, poudarjal,    da ga je to odlikovanje  med  vsemi  dosedanjimi najbolj veselilo, ker prihaja iz kro-gov, na čijih priznanju mu je največ ležeče, kar ga bode tuđi bodrilo,   da nadaljuje    svoje delovanje v sedanji smeri.
—  Kie so naši pevci?     Pod tem naslovom prinaša današnji »Dan« no-tico, v kateri pravi dopisnik,   da je bila svojčas Ljubljana znana po svojem petju in po svojih pevcih, da je bil skoraj v vsaki gostilni    najmanj kvartet, ob 11. zvečer pa so peli že ćeli zbori, posebno če so bili kaki gosti pri nas. Danes prihajajo gosti od severa in juga — a pevcev    nikjer, naša  lepa narodna    pesem    postaja Čim bolj neznana.« Tako »Dan«. Na vprašanje: »Kje so naši pevci« zvečer, mi prav lahko odgovorimo: doma. Čaši, ko so ljudje vsak večer po-pivali po gostilnah in se navduševali za domovino pri cvičku,   so   minuli. Neznosna draginja je marsikoga prisilila ostajati doma. In če bi tuđi pev-cem razmere dopuščale zabavati se po gostilnah, ni nikakor   njihov   na-men s petjem razveseljevati krokarje ki jih nikdar na prireditve   pevskih društev ni, sicer bi jim naša narodna pesem ne postajala neznana. Pijansko vpitje pa jo gotovo profanira. Kadar pridejo v Ljubljano gosti, bi jih pevci enega ali drugega ljubljanskih društva iz srca radi seznali s slovensko pesmijo, če bi vedeli, kje so.
—    Nemščina   naših      »flotten-vereinskih«      izletnikov.      Kranjska srednješolska mladina je te dni pod okriljem ljubljanske podružnice Flot-tenvereina napravila izlet preko Re-ke. Opatije v Pulj in Trst. Reski »Novi List« poroča o njih prihodu na Re-ko, a dostavlja: »Nešto je bilo, što se nije najljepše dojimalo, kod ovih izletnika, da se je dosta govorilo njemački, i to ne samo djaci, nego i profesori, premda su svi Slovenci.« Vidite, to je tista! Vse »naše« oficijalne proslave se izpremene v nemškova-nje in zato se jih mi bojimo.    Dobili smo v roke razglednico s fotografijo naših jadranskih izletnikov, ki je bila napravljena v Opatiji.     Veste li, kaj čitamo    na   njej?      »II. krainer Adria-Ausflug, Abbazla, 1914.« Torej Kranjci    »mit -deutscher  Umgangs-sprahe«.
—  Radi   protihrvatske   agitacije oštro   napada    »Riečki    Novi   List« uradnika pri Kranjski stavbni družbi v Opatiji Stolbo in pravi,   da je podružnica Kranjske stavbne družbe v Opatiji ekspozitura nemškega Volks-rata   in Siidmarke.    Beležimo   to v razmišljanje Kranjski stavbni družbi, da-li je podjetju koristno, ako nasto-pajo družbeni    uradniki kot politični agitatorji in hujskači.
—  Umrla je v Ljubljani v deželni bolnici    gospa    Radka Ambro-ž i č, učiteljica v pok., soproga mest-nega    učitelja g. Josipa Ambrožiča. Pogreb je jutri  ob 5. iz deželne bolnice. Bodi ji lahka domača gruda!
Cvetnl dan za družbo sv. Cirila in Metoda in za »Branlbor« prirede 6. in 7. junija tuđi narodne dame v Radovljici. Ta je prvi odziv na naš poziv, naj se omenjena dva dneva prirede zbirke za naše prepotrebne narodnoobrambne organizacije širom Slovenije. Nadejamo se, da naš poziv glede splošne narodne zbirke dne 6. in 7. junija ne ostane — glas vpijoče-ga v pustinji!
Novo nešto In Rlbnica. Ob pri-Iflci otvoritve belokranjske železnice prirede člani ljubljanskega gledali-šča predstavo. Ali.bi ne kazalo vsaki mesec vsaj enkrat gostovati v Novem mestu in Ribnici. Gledališka odra na teh mestih sta udobna, da se morejo tuđi večje igre vprizoriti in zanimanje za gled. umetnost od strani ob-činstva   v Novem mestu  in Ribnici
naravnost vzorno. Pri predstavi >Greh žene«, ki se vrši v soboto 23. maja v Novem mestu in nedeljo 24. maja v Ribnici, nastopijo v glavnih vlogah gospa Juvanova, gospa Bu'k-šekova in prirastek slov. gled., mala Silva, v kateri se pretaka prava gledališka kri. Izmed gospodov Ed. Grom, rojak Novega mesta, g. Mate-lič in g. Danilo, kateri vodi režijo. Pri vprizoritvi v Ljubljani je napravila ta vprizoritev globok vtisk.
Predstave v Novem mestu in v Ribnici. G. Milan Skrbinšek nas prosi, da objavimo, da ne priredi on teh predstav, ki so naznanjene po časo-pisih in ki se vrše ta teden v Ribnici in v Novem mestu, temveč g. A. D a-n i 1 o. — Gostovanje ljubljanskega dramskega ansambla pod vodstvom g. Milana Skrbinška se vrši v Novem mestu v dneh 15., 16. in 17. junija v Ribnici pa dne 21. junija.
Zadnja revizijska komisija na belokranjski žeieznici se je vršila v torek, dne 19. t. m. Revizijsko komisijo (takozvana tehnično - policijska revizija) je vodil višji nadzornik generalne inspekcije avstrijskih želez-nic, Lorenc, v spremstvu namestni-ka ravnateljstva državne železnice v Trstu (vladni svetnik Kordin), obeh višjih svetnikov državne železnice Lechnerja in Pallasmauna, deželno-vladnega svetnika Laschana, kot za-stopnika deželne vlade, okrajnega glavarja barona Rechbacha Kot za-stopnika novomeske politične oblasti in nekaj drugih gospodov. Revizijski vlak se ie odpeljal ob 9. dopoldne iz novomeske postaje proti Beli Krajini. Mak je obstal pri vsaki čuvajnici in vsaki postaji, da so si gospodje ogledali razne policijske varnostne naprave.
Še enkrat imena   na belokranj-skih postajah. Gospodje ofcoli »Dneva* so res čudni   patroni.   Ves   čas zgradbe belokranjske    železnice    se nišo dosti brigali ne za zgradbo samo, Še manj pa za vprašanje napi-sov na posarneznih postajah. Čim je bilo vse gotovo, so se vsedli v   voz posebnih vlakov, vozili so se zaeno z častitimi kolegi okoli    »Slovenca« ter    višjimi    uradniki     zgradbenega vodstva po belokranjski progi.    Vse jim je vgajalo, polna usta slave o »izborni tehnični izvršbi«    (tuđi   glede izborno tehnično zavoženih nasipov), samo napisi na postajah so   jih   pri tej vožnji bodli v oči. In to je čudno, samo in ravno, napisi    tistih   postaj, ki so zbodle v oči tuđi častite kolege okoli »Slovenca«, prav kakor da bi drugih postaj ražen onih   sredi   go-zdov ne bilo in kakor da   na   večjih postajah ni še večjih napak — iz našega narodnega stališča namreč. Na-mesto, da bi na te napake opozorili tište gospode, s katerimi so se vozili, so vso krivdo v listu zvrnili na >do-tičnega uradnika«, ki je iz    panger-manske zlobnosti ali nevednosti že-lezniški direkciji sporočil taka imena, kakor žalibog res vise na vseh postajah. 2e zadnjič smo tako »Slovencu« kot »Dnevu« povedali odkrito, da se s takim kričanjem le sami sebe srne-Šimo in smo to tuđi dokazali    zakaj. Ko še   »Dan« niti slutil ni, da   iziđe kdaj na svitli dan, smo mi   izlili   že ćele bariglje tiskarskega crnila zaradi skandala, da moramo na naših tleh trpeti dvojezične naslove na   postajah. Pa vse zastonj! Ob takih neuspe-hih se nam je zdelo škoda vsake črke tuđi glede napisov  na   belokranjski progi, ker bi bilo to bob metati   ob steno in to še v času, ko   klerikalci, ki bi v tem oziru res kaj lahko stori-li. ćelo za Ljubljano zahtevajo  utra-kvistične sole.    Dočim si je »Slove-nece naš po vsem   utemeljen   pouk vzel k srcu in je to vprašanje položil aJ acta, so se gospodje okoli »Dneva« zopet zaleteli v te napise. Konč-no je to njih stvar in pravica. Ampak čisto nepotrebno je bilo, da so se ob tej priliki prav neslano obregnili   ob nas. S tem so nas izzvali, da goreč-nost te gospode za    samoslovenska imena nekoliko osvetlimo. Iz (sobot-nega) poročila:    »Opasna glavna Inspekcijska preizkušnja na belokranjski žeieznici« posnamemo, da je eden gg. »Dnevovcev« tuđi pri tej priliki vžival čast se s preizkusnjim vlakom voziti s   samimi   velikimi    gospodi. Kdor se s tako gospodo vozari, ima pač najlepšo priliko se na lahek način iznebiti svojih srčnih težav.    Če so »Dnevu« samoslovenski napisi na novi progi res tako pri srcu, zakaj ni svojega srca izlil   naravnost   tištim gospodom, ki so kolikor toliko sokri-vi dvojezičnih napisov? Zakaj je na-sprotno dotični »Dnevovec«    ob   tej priliki tako sumljivo pokadil višjemu svetniku državne železnice znanemu Teodorju (in ne kot »Darv« piše Fr.) Opitzu, da je bilo ćelo njega sram take nezaslužene javne hvale in to še tembolj, ker je vsem udeležnikom te ponesrečene vožnje znano, da ravno ta vožnja za g. Opitza lahko pomeni hitrejo vožnjo za — modro polo. Za enkrat nočemo še mi g. Opitzu gre-niti življenja in pustimo še   neizgo-
vorjeno, kar je posebno eden še viŠ-jih gospodov, kot je g. Opitz izustil glede zgradbe nasipa pri km 4, ki bi bil usodepolen za ćelo komisijo, če bi bilo šio tako kot je g. Opitz v svoji znani domišljavosti hotel imeti. Am- . pak dunajski nadzornik je odločno dejal ne! in vlak, ki bi bil gotovo le-žal zdolej na nasipu, je moral nazaj : v mesto. Res je, vsaka nova proga izpočetka ponagaja, posebno pod tako težo, kot je bil ta preizkušnji vlak, glede katerega teže bi bil g. »Dnevo-vec« dobil lahko zanesljiveje podatke, kakor jih je listu poročal. Ali res je pa tuđi, da je na tej progi neka] kočljivih točk, glede katerih so vsi tuđi državni inženirji prepričani, da Jih je g. Opitz po svoji glavi — zafu-ral. Da, tako pošteno zafural, da je to glede ene teh točk tuđi g. »Dne-vovec« sam priznal, ko glede prevo-za po nasipu pri km 4. piše, da »so se gospodje zbali in nobeden se ni hotel peljati naprej« ,.. »Na stroj je Šel sam nadinšpektor Opitz s sigurno mirnostjo in s korajžo kmečkega junaka (?); hotel je pokazati, da je on kot voditelj progo sigurno zidal« ... To je »Dnevov« slavospevec slabo zadel. Naj le poskusi, če dobi kje »kmečkega junaka«, ki se bo s takim težkim vlakom upal voziti po napol razrušenem nasipu. Tuđi g. Opitz bi se ne bil, da ni kot ekstremno bigo-tičen človek se že zjutraj božji milosti priporočil za to vožnjo. Poleg tega pa je bil uverjen, da je tuđi ta nasip »sigurno zidal«. Drugi gospodje tega nišo mogli videti. Da se je g. Opitz podal v vratolomno nevarnost, prizna tuđi njegov častilec v »Dne* vovih« stavkih: »Ko so se znova za-podili z ogromno težo in strahovito (?) hitrostjo (?), se je po par minu-tah podala leva stran tira za 20 cm.' Strahoten je moral biti občutek, ko so g. Opitz in oba služitelja stroja za--. pazila, da se morejo prevrniti. Manjkalo je tore] samo 5 cm in nova proga bi bila za njenega stavitelja kritična« ... — Ne borno preiskavali nekaj prav »strahovitih« napak v tem poročilu. Natančnost in vestnost za slovenska imena tako vnetega »Dne-vovca« se nailepše razvidi iz poročila, da je blizo 250 ton težki vlak pri preizkušnji vožnji od novomeškega predora čez most »vozii z hitrostjo 80 kilometrov na uro«. Za božjo voljo, kam pa ste mislili! S tako hitrostjo ne vozi v Avstriji menda nobeden vlak. Najmanj pa bi to mogel storiti vlak, ki se je koma] 500 metrov od mosta oddalien podal v tir. Voziti bi bil moral s hitrostjo 45 km, a vsled prekratke razdalje ni mogel priti višje kot do 40 km brzine. — Kdo naj »Dnevovo« željo po samoslovenskih napisih smatra resnim, če se nahaja zaeno v istem poročilu, kjer se kar pod nosom kadi tištim, ki imajo tuđi svoj delež na dvojezičnih napisih in kjer vlak vozi čez most z hitrostjo 80 km?
VIomi in tatvine v novomeškem okraju. Kakor se nam z Dolenjske poroča, je tatinska družba, ki že dlje časa vznemirja Dolenjsko, še vedno pridno na delu. V zadnjem času se je utaborila v gorskih vaseh pod Gor-janci. Kmetje tožijo, da ni nobena hi-ša več varna pred vlomi in tatvina-mi. Po načinu, kako se tatvine vrše, sumijo, da mora biti to kakšna domača družba, kateri so razmere po vaseh in hišah dobro znane. Pred nekaj dne vi se je po Novem mestu potikal neki tuj človek majhne postave, ki si je sumljivo ogledoval vrata in okna pesameznih hiš, ter se pri tem previdno skrival v zakotju, če je čutil v blizini kakšnega človeka. Najbolj všečne so mu bile kavarne in trgovine. Sumi se, da je bil to ogleduh one vlomilske družbe, ki je na Dvoru, v Soteski in tamošnji okolici prirejala vlome v trgovine ter povrtala blagajne.
Na reski cesti napaden. 'Adam Peter, posestnik v Dragatušu, je šel na Hrvatsko v Kameral Moravice po * krstnega botra. Bilo je okrog 8. zvečer, ko se mu pridruži neznan Čio-., vek s prošnjo, naj ga vzame na voz, da prihaja iz bolnice. Rodom je moral biti Madžar, kajti razumel je le za, silo nekoliko hrvatski jezik. Tako prideta do križečih se čest. Adam stopi z voza in prižge žveplenko, da bi po kažipotu spoznal, kod mu je kreniti proti Moravicam. V tem hipu ga ta lopov udari s tako silo po glavi, da je padel takoj nezavesten na tla. Tako je ležal skoro 2 uri na cesti, kraj samoten, pomoči od nikoder in ko priđe zopet ves krvav k zavesti, pogreši uro z verižico v vrednosti 120 K in 23 K denarja. Konji so ostali na mestu. Le z največjo težavo se mu je posrećilo priti okrog dveh čez polnoč na namenjeno mesto, kjer so mu dali za silo prvo pomoč.
Kadilitikova koča na OoOcL Pot
do koče je brez snega in popolnoma suha. Narava je v najlepšem cvetju. Dedlče na Hrvatsko pristojnega polkovnika Palca išče sodišče v Ljubljani   Poikovnik Adam Paić, ki
^*1^5
Lavrenčič       Pogačnik Vrabče                119                    63 Budanie                 55                   147 Vipava                 140                   152 Erzelj                     31                     52 Vrhpolje                68                  132 Slap                       51                    56 Št. Vid                 161                   160 Goče                      54                    72 Lože                      45                    57 Podkraj                64                  101 Col                        76                  102 Ustje                      44                    38 Planina                 65                  10S Podraga                63                    58 Sturje                   36                  184 Skupa]            1072                 1382
Stran 4.
.5LOVCN5KJ NAKOU",  fine TJ. maja  1*114.
115. 5tev.
Je umri v Spodnji Siški pri Ljubljani, ne da bi zapusti! tesiamenta, je bil pristojen v Vrgin most na Hrvat-skem. Dediči se naj zglase pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani najkas-ne je do 14. junija. Hrvatski in srbski listi bi dobro storili, ako bi pona^is-n ii to beležko.
Svet brez mož, burka v štirih dejanjih, katera se vprizarja od danes naprej v kinematografu »Ideal« izđelana je po znani dunajski gledah-ški burki avtorjev Engel & Horst in katera je dosegla pred 8 leti na Rai-mundovem gledališču na Dunaju skrajno lep uspeh. Glavno vlogo igra Magda Lessing, katera nam je ii burke »Modra miška« dobro znana. Igra tuđi to vlogo s svojini živahnim temperamentem prav mojstrsko.
Nesreća. Danes zjutraj se je na Sv. Jakoba nabrežju podri tram, ka-teri je podpiral šKarpo ter padei tam zaposlenem strojniku Fran Friču za-daj na glavo in ga močno poškodo-:val. Friča je tram podrl in je pri pad-cu zadobil tuđi na obrazu hude po-skodbe. Poškodovanca so prepeljali na njegovo stanovanje.
Karambol. Ko se je včeraj zjutraj gospod baron Lichtenberg pri-peljal z avtomobilom po Dunajski cesti od kavarne »Europa« in dospel do Frančiškanske ulice, je pridirjal iz :e ulice z avtomobiiom neki tujec in trčil z njim v baron Lichtenbergo-vega. Osebam se ni pri tem zgodilo riič, pač se je tujčev avto precej po-skodovaf.
Najdene stvari vr času od 17. do 30. maja 1914: stara srebrna žepna ura, zlat damski prstan z obeskom, srebrna ura z verižico, ogrinjača z črno-beiimi kockami. stara denarni-ca z 1 K 70 v, zlat obesek za veriži-co. neizgotovljeno pokrivalo za noč-no omarico, 30 K v zlatu, najdene dne 12. aprila 1914, sivo crtana ogrinjača, žepna ura iz kovine. — Izgubljene stvari v času od 17. do 20, maja 1914: italijanska učna icnjiga z zvezkom, srebrna damska ura, zavitek z narisbo cerkve.
Bivolsko meso. Jutri začne pro-dajati bivolsko meso gospod Josip Koprivec, mesar v Ljubljani, stojnica ob zidu Mahrove hiše. Cene so razvidne iz današnjega oglasa.
Društveni orkester Vrstovšek se pripoioča v narocbo godbe za veselice. Več glej današnji oglas.
Društvena naznanila.
Pešizlet Ljubljanskega Sokola tia Ig bo v nedeijo, dne 24. t. m. Od-
liod iz Narodnega doma točno ob pol 2. popoldne. Povratek iz Iga do Škofljice peš; od tu z večernim vlakom v Ljubljane Bratje udeležite se tega pešizleta v kar največjem šte-vilu. NTa zdar!
Napredno politično in izobraže-valno društvo za kolizejski okrai ima danes zvečer točno ob lU na 9. v go-stilni pri »Novem svetu« društveni sestanek, radi prireditve veselice, katera se vrši v nedeijo, dne 14. junija t. L Prosimo elane in prijatelje društva, ki imajo voljo sodelovati pri veselicu da se sestanka točno In za-Besljivo udeleže.
Ustanovnl občni zbor podružnice Narodne Soc. Zveze za dvorski in kolizejski okrai v Ljubljani se vrši v nedeijo, dne 24. t. m. točno ob 10. aopoldne v gostiini pri »Perlesu«, Prešernova ulica. Opozarjamo člane N. S, Z. na ta občni zbor, posebno pa delavce in prijatelje delavstva iz dvorskega okraja, z željo, da se obč-nega zbora udeleže.
Zadruga mesarjev in prekajeval* ccv y Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v nedeijo, dne 24. maja t. 1. ob 10. dopoldne v mali dvorani Mestnega doma. Med drugimi važni-ini točkami dnevnega reda je tuđi yolitev celotnega odbora za funkcijsko dobo treh let.
Slov. trgovsko društvo »Merkur« v Zagorju. Včerajšnji poučni izlet slov. trg. društva »Merkur* v Zagorje ob Savi je krasno vspel. Po-leg velike udeležbe iz Ljubljane je, bila častno zastopana podružnica v Kranju, dalje se je izleta udeležilo tuđi celjsko trgovsko društvo. Takoj po prihodu so si udeleženci vsled lju-bezniivega dovoljenja tovarniškega vodstva ogledali tovarno za steklo ter druge obratne naprave rudokopa. Po ogledu so se izletniki zbrali k skupnemu, vzorno prirejenemu obe-du v Sokolskem domu. Po obedu je I. podpredsednik društva g. dr. Win-discher pozdravil zbrane izletnike, posebej je pozdravil zastopnike Mer-kurjeve podružnice v Kranju s pred-sednikom g. Berjakoru, ter zastopnike slov. trgovskega društva v Celju s predsednikom g. Lukasom. Ob 4. popoldne se je vršil v Sokolovi dvorani pevski koncert s sodelovanjem zagorskega godbenega seksteta. Društveni pevski zbor je zapel pod vodstvom pevovodje g. Prelovca 6 zborov. Vsaki točki je sledilo gromo-kiio pioskame, Jd je doseglo svoj vr-
hunce pri pesmih »LJubcren in po to-lad« ter »Ljubici pod oknom«. Te ifvt pesmi Je moral zbor vsled sploftne zabteve ponavljati. Enako pevsktmm zboru je izvajal godbeni sekstet }/od-bene točke precizno ter žel zasluženo priznanje. Udeležba pri koniertu Je bila ogromna. Udeležili so se kon-.certa doraačini v obilem šievihi, prišlo pa je na koncert tuđi /veliko število prijateljev društva iz Trbo-velj, LHije in Šmartna pri Liti,i. Dvorana in galerija Sokolskega d )ma sta bili že pred začetkom nabiio polni. Koncert se je priredil v prid občin-skim revežem zagorskim. I 'ohodkov je bilo 146 K 70 v, kateri znesek je pevski zbor izročil pri kohcertu na-vzočemu županu g. Koprivcu. Tako se je ta prireditev vršila ob vzornem redu ter smo prepričani, da ostane izletnikom kakor tuđi posetnikom koncerta včerajšnji dan v najboljšem spominu.
Telovadno društvo Sokol v Domžalah ima v nedeijo, dne 24. t. m. svoj prvi letošnji pešizlet Vir-Ra-domlje-Trzin-Domžale. Med izletom par odmorov. Zbirališče točno ob 1. v telovadnici Sokolskega doma v Domžalah. K obili udeležbi se vljud-no vabijo bratje Sokoli ter prijatelji društva.
Posredov alnica N. S. Z. za delo in službe. Službo išče: 1 mizar, 2 slugi, 1 strojnik, 1 kurjač, 1 žagar. Službo dobi: Več mizarjev in strugarjev, 3 delavci za betonska dela, 4 ključavničarji in Z kovinska strugarja. Pojasnila daje N. S. Z. v Narodnem domu ob uradnih dneh t. j. vsa'Ko sredo in soboto od 6. do 8. zvečer in vsako nedeijo in praznik od 9. do 12. dopoldne.
Izprrt soliifiL
Lzpred okrožnega sodišča v Novem mestu.
Napad na postni avtomobil Novo mesto-Krško   pred   sodiščem   V
sredo se je pred novomeškim okrož-nim sodiščem vršila glavna razprava zaradi napadov na poštni avtomobil Novo mesto-KršKo. Pri vaši Kalce-Naklo na Krškem polju je šofer pošt-nega avtomobila že večkrat zapazil preko ceste nastavljene trame. Ker se je to zločinstvo uganjalo na ravni cesti in je bilo trame lahko opaziti, je avtomobil ustavil in so ovire na cesti odstranili. To pa zlikovcem ni bilo všeč. Izbrali so si ostreje cestne ovinke, na katerih se ovire nišo mogle od daleč zapaziti, zlasti ne ponoći. Ko je avtomobil v nedeijo dne 26. aprila ob 8. zvečer peljal v Krško, je v blizini Leskovca pri vaši Kalce-Naklo zadel na 2 in pol metra velik tram, ležeč čez cesto. Šofer Weis je to oviro opazil še le par me-trov pred seboj. Žofer je storil kar je bilo v njegovi moči, vendar je avtomobil treŠčil s silnim šunkom ob tram. Vsled šunka so se razbile sipe, poškodovala so se kolesa, izmed pot-nikov v vozu pa sta bili ranjeni dve osebi. Sum se ie že od vsega početka teh napadov na avtomobil obraća! na hudobno vaško mladino. Orožn -kom se je res posrećilo zaslediti pn;-ve krivce. Bili so 4 pobje fž va Brezje in Kalce in sicer Jože Felic -jan 17 let star, Anton Petelin, Alr> /. in Anton Tršelič. v starosti od 14 di 11 let. Felicijan je igral vlogo pogl -varja te družbe. Pri svojih manevr i so pobiči v blizini ceste skriti škodo-željno opazovali, kako se jim njih sa-tanski namen posreći. Le čuječnosti in veliki sigurnosti šoferja se je zahvaliti, da se pobom njih namen tuđi v zadnjem kritičnem slučaju ni po-polnoma posrečil. Ćudno je bilo vi-deti te mlade zločince sedeti na ob-tožni klopi. Dva sta še tako majhna. da njima nogi niste dosegli tal od klopi. Vsi Štirje so med posvetova-njem senata tulili; a da jim ni prišlo od skesanega srca, se je opazilo, ko so mlajši vedno po strani gledali sta-rejšega; čim je ta prenehaf s tulc-njem, so tuđi oni prenehali. Felicijan, kot načelnik te družbe je bil ohsoien na 8 mesecev, njegov ožji pajdaŠ Aloiz Tršelič na S mesecev ječe. Mlajša dva: Alojz Peterlin na 1 me-sec, najmlajši 11 letni Anton Tršelič pa na 14 dni zaprtije v posebnem kraju. Felicijana po^ljejo v Maribor, druge tri pa v Ljubljano.
Razne stvori.
41 Samomor kanonika. Tz Poten-ze Picene poročajo, da se je kanonik svete hiše loretanske Vincencij Santori ustrelil.
•    Obnovitev procesa proti Bej-lisu.     Iz Petrograda poročajo: Dva tukajšnja liberalna lista poročata iz Kijeva, da se bo obnovil proces ritu-alnega umora, katerega je bil obdol-žen žid Bejlis.      Glavna priča proti Đejlisu bo Vera čabersakova.
*  Krvavi boji v Gvatemali.     Iz Novega Jorka poročajo:    V Buerto Batfios v Gvatemali ie Drlšlo do kr- ,
vgvih bojev med am( riSkimi zamorci in Indijanci. Boji 5l> trajali tri dni. 120 zamorcev in Indl aneev je bilo ubitih. Vzrok bojem \i bil ta, da je neki indijski oče zaig^ U v igri z nekim zamorcem svojo 1. čer.
*  Grozen umor. li   Berolina poročajo:  V koloniji Lu\ wigsh6he pri Darmstadtu je 25!etni <; ijak Vogt po-bii svojega    podporniki,    351etnega Heydericha. Ko se ie ^eyderich ne-zavesten zgrudil na tla, \ a je morilec polil s špiritom ter Špirir prižgal, da s tem zbriše vse sledove. Morilca so zaprli.
*   Brzovlak povozil a roplan. Iz Berolina poročajo: Aviatik poročnik Koske je letel v monoplanu nad pro-go železnice med    Stralsundom    in Berolinom.  Vsled poškodbe motorja se je moral spustiti naravnost na že-lezniški  tir.      Aeroplan  je  padel na tračnice. V tem hipu pa je pridrvel ekspresni vlak, ki je popolnoma raz-trgal aeroplan. Aviatik je k sreČi padel poleg tira ter se le lahko poško-doval.
*   Sufragetke. Iz Londona poročajo: Sufragetke so poskušule včeraj dopoldne izročiti kralju peticijo. Več sto  sufragetk  je  šio  proti  bucking-ham-palači. Med potoma jih je ustavila policija in prišlo je do    hudega pretepa. Sufragetke so metale poli-cistom v obraz majhne    steklenice, napoljenje    z    neko   oštro tekočino. Mnogo policistov je bilo poškodova-nih.      Nato je začela policija  rabiti orožje in prišlo je do ostrega pretepa. Na obeh straneh je bilo mnogo ranjenih. Mnogo sufragetk so aretirali, med njimi tuđi miss Panhust.
*  Ruska univerza v Inozemstvu. »Berliner Tagblatt« poroča o nacrtu ustajiovitve ruske univerze    v    ino-zemstvu: Vsled političnih razmer v Rusiji    mora iti vsako leto več sto mladih Rusov v inozemstvo, kjer so vsled  prenapolnjenja  univerz  uvedli razne omejitve za ruske dijake. Tako se je vršila pred kratkim   v   Parizu pripravljalna konferenca, ki se je bavila z vprašanjem, kako    odpomoči tem nezdravim razmeram. 25. t. m. se bo v Bernu vršila konferenca ru-skega dijaštva v inozemstvu, na kateri se bodo bavili z ustanovitvijo ruske univerze v inozemstvu,    ki    so smatralo za najboljše    sredstvo    za razrešitev tako aktualnega    ruskega vprašanja na zahodnoevTopskih uni-verzah. Predpriprave za to konferen-co, na katero pridejo    odposlanci    % vseh univerz, so že končane.
*    Zavarovanie   ženske lepote. 2ene, katerih eksistenca se poslabša če izgube svojo lepoto. kakor gleda-liške igralke, kabaretne, varitetne in cirkuske umetnice, imajo velik inte res na tem, da čim dalj obdrže ta veliki kapital. Kjer je nevarnost, da hi se mogla ta Iepota poškodovati nasilno, kakor n. pr. vsled nesreće, je popolnoma naravno, da se varujejo tega, kolikor   le   morejo.     Ameriške umetnice navedenih kategorij   so   z navdušenjem pozdravile novost neke arneriške zavarovalnice, ki je uvedla zavarovanje telesne lepote. če velja to zavarovanje tuđi za lepoto mož, ni navedeno v prospektu. V prospektu tuđi ni ničesar niti o premiiah, niti o drugih vzatemnih  dolžnosti  zavaro-valnice in klijenta. Pač pa je v prospektu rovcdano, da je dovoljeno zavaravati sam en del telesa, ki ga kli-jentka    smatra za posebno važnega, torej »glavno atrakcijo«. Neka pevka je zavarovala svoje oči za 150.000 K, Brezdvomno vsa moč pevke ni v nje-nem    glasu,    marveč v njenih oČeh. I)ruga igralka, Francozinia, pripisuje naivečjo privlačno moč    svojim    la- I ?em, ker h\ jih sicer ne dala zavaro-vati za 220.000 kron.      Med svoiimi klijentkami navaja zavarovalnica tuđi rusko plesniko Pavlovo, ki le dala /avarovati svoje noge za 350.000 K.
V tem slučaju skoraj že ne moremo govoriti o zavarovanju lepote. To je ravnoisto. kakor če bi dal violinist zavarovati svoje roke.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Bolezen našega cesarja.
Dunai, 22. maja. Cesar se je po dolgih tednih prvič zopet sprehajal na prostein zraku. Mudil se je pol ure v koniornem vrtu. Zdravstveno stanje cesarjevo je izvrstno. Spre-hod je na cesarja zelo dobro vplival.
Klerikalna podivjanost. —   Stapinski
v smrtni nevarno«ti, — Pater hujska
ljudstvo. — Križajte ga!
Krakov, 22. maja. Gališki klerf-KaJci so fzvauili včera] voditelia poljske ljudske stranke Štapinskega na shod v Kjefanovicze v okraju Tar-nov. Na znamenje patra Pary)a ie padla pfiana mnofica po njem in ga do krvi pre*cpla. Nahujskana inuožJ-ca je kričala »Ubijte sa«, drug! so klicali »Križajte ga«, pater pa ?e ljudstvo LlagGstevijal lr» j|e podpihoval k vedno veCil besnosti. Na njegovo po* vefle zo ga vlekl! na doIIć, da ga lin-
Ičalo. Spotoou n }• nmožfca hotela vreći i aefcega nostu, Stapfoskega pe |e rcttt le kile, kl Je pozfvljaJ ljudstvo, da na) ga kiiUjo na holmu, kl ga Imenujejo Gofgata In na katerem stoji neki križ. Vlekli so ga na ta grič. Med tem pa so že dospell pristaši Stapinskega, kl so ga kotično resili gotove smrti. Dospelo je tuđi orož-ništvo ter ljudstvo razgnalo. Zvečer se je Stapinski mogel odpeljatl.
Nezgoda donavskega parnika.
Dunai, 22. maja. Parnik donav-ske paroplovne družbe »Babenberg« je zapeljal s 600 člani nekega godbenega društva, ki je bilo napravilo izlet v Wachano na povratku na peči-ne. Potniki so morali ostati ćelo noč na ladji. Sele danes zjutraj so jih resile pomožne ladje.
Otrpnenje tflnika na »Zenti«.
Duna), 22. maja. Oficijozno se razglaša, da je otrpnenje tilnika pri moštvu na vojni ladji »Zenta,« popolnoma ugasnilo.
Italijanska zbornici.
Rim, 22. maja. Zbornica le pozvala včeraj zunanjega ministra San Oiuliana, da naj poda izjavo glede Albanije. Zunanji minister se je skliceval na to, da je bolan in ni hotel dati oficijalneg"a poročila, obljubil pa je, da bo poročal v torek. Italijan-ski krogi so nad dogodki v Albaniji vedno bolj razburjeni ter očitno dol-že Avstrijo, da je ona te zadnje do-godke vprizorila, da kneza čim bolj priklene na sebe.
Italijanski nacijonalistL
Rim, 22. maja. Italijanski nacijo-nalisti, ki so priborili pri zadnjih vo-litvah več mandatov, so se na stran-karskem shodu izrekli za skupni na-stop s klerikalci. Izdajali bodo svoj list, za katerega bodo zbrali 700.000 lir. Vodja novega lista bo Roberto Forges Bavanzati, sedanji voditelj milanskega »Corriere della sera«. Med delničarji novega lista je tuđi Tržačan Roberto Segre*.
Varstvo tujih grbov in zastav.
Rim, 22. maja. Ministrski pred-sednik je izdal na vse prefekte cirku-lar, v katerem spominja na obstoječe odredbe za varstvo emblemov tujih držav in njihovih zastopstev.
Italija in Abesinija.
Pariz, 22. maja. Listi poročajo, da so se odnosaji med Italijo in Abe-sinijo močno pooštrili. Abesinci se mrzlično oborožujejo.
Angleška.
London, 22. maja. Poslanska zbornica je sprejela v tretjem branju zakonski nacrt o loČitvi cerkve od države v VValesu.
Mehika.
Mehika, 22. maja. Huerta odlocno zanika, da bi bil obljubil svojim od-poslancem, da hoće eventualno od-stopiti.
Zopet preobrat na Kitajskem? London, 22. maja. Iz Petrograda poročajo, da se zdi, da se na Kitajskem zopet pripravlja preobrat iz republike v cesarstvo. Juansikajevi prijatelji in ćela njegova okolica ga nazivlja za cesarja. Podpredsednik republike je v svoji palači zaprt. Preobrat je vprašnje samo prav kratke-ga časa.
Dogodki na Balkanu.
Albanija.
Drač, 22. maja. Zatrjuje se, da so Esad pašovi pristali več nacijona-lističnih begov usmrtili in vse člane rodbine Toptani težko ranili.
Atene, 22. maja. V sredo ob 7. zjutraj je zapustila nemška križarka »Breslau« Krf. Prej je še odposlala z Llovdovim parnikom »Baron Bruck« oddelek vojaštva, ki je namenjen za Drač in Elbasan.
Rim, 22. maja. Zatrjuje se, da dospe Prenk Bib Doda te dni v Ska-der.     Za 25. maj je baje sklical 5000
IMiriditov v Leš, da korakajo   proti vstašem in Epircem.
Belgrad, 22. maja. »Politika« poroča iz Debra: Znani Rešid beg je zbral ob gornjem teku reke Skumbi velike albanske čete ter koraka proti Tirani. Spotoma je prišlo do krvavih bojev. Rešid beg je že dospel pred mesto.
Rim, 22. maja. »Agenzia Stefa-ni« poroča iz Drača, da so albanski vstaši včeraj zavzeli Tirano. (Rešid beg. Op. ur.)
Rim, 22. maja. Iz Drača poročajo, da je bilo število izkrcanih av-strijskih in italijanskih mornarjev v Draču zmanjšano na 60 mož. Pred Drač je dospela italijanska križarka »lridec Avstrijska križarka »Ba-benberg« je dospela v Krf ter bo od-plula od tam najbrže pred Drač.
Duna], 22. maja. Iz Drača poročajo, da je vsled denuncijacije nekega nastavljenca Esad pase izvršila oblast preiskavo pri raznih Esadovih pristaših. Esad paša je baje najel 4 morilce, ki naj bi bili izvršili 19. t. m. na kneza bombni atentat. V Šijak je odšla posebna patrulja ter aretirala ćelo vrsto Esadovih pristašev in za-plenila mnogo orožja in municije. Proti vsem ie uvedena preiskava. V Draču je mirno. Križarka »Admiral Spaun« je dospela sem.
Drač, 22. maja. General De Weer in major Thomson sta dospela na čelu čete orožnikov v Drač. I ^ Drač, 22. maja. Včeraj je dospelo iz Skadra pod vodstvom treh fran-čiškanov 130 katoliških Malisorov v Drač, da bodo služili knezu kot te-lesna straž. Danes so bili Malisori nastanjeni v posebni vojašnici. Prihod katoliških Malisorov, ki jih splo-šno smatrajo za avstrijsko gardo, je napravit na muzlimanske kroge zelo mučen vtisk ter provzročil hudo raz-burjenje. Poleg tega pa so Malisori včeraj k rojstnemu dnevu kneginje še demonstrirali po uiicah s križem ter se je vršila slavnostna služba božja.
Drač, 22. maja. Med muzliman-skimi Albanci je opažati čedalje več-je nasprotstvo proti knezu.
Rim, 22. maja. Iz Valone poročajo, da je bilo tam aretiranih 30 pristašev Esad paše.
London, 22. maja. »Dailv Tele-graph« piše, da Esadova krivda ni-kakor ni dokazana, marveč da so ce-lo afero izzvali holandski častniki, ki so živeli že dlje časa v sporu z vojnim ministrom, ter so kneza končno prisilili, da je odredil aretacijo Esad paše.
Pariz, 22. maja. Listi poročajo iz Petrograda, da je dala ruska vlada avstrijski in italijanski odi očno pove-dati, da nikakor ne bo pripustila, da bi avstrijske in italijanske čete trajno ostale v Albaniji.
Rim, 22. maja. Esad paša dospe prihodnje dni sem. Trajno se bo pre-selil baje v Carigrad.
EpirsKo vprašanje.
Đerolin, 22. maja. Dela medna-rodne kontrolne komisije so končana z zadovoljivim uspehom. Premirje bo trajalo tako dolgo, da bodo velesile odgovorile.
Bolgarska.
Sofija, 22. maja. Bivši finančm minister Theodorov je v sedemurnem govoru y bolgarskem sobranju razloži! politiko kabinetov Gešov in Da-nev ter opravičil postopanje vlade med krizo do izbruha sovražnosti med zavezniki. Theodorov je nagla-šal, da se je kabinet vedno ravnal po nasvetih Rusije, ki je bila tuđi vedno na strani Bolgarske. Izražal je boja-zen, da bo politika sedanjega kabineta zopet prinesla deželi nesrečo.
Grška in Turčija.
Carigrad, 22. maja. Grški poslanik je pred par dnevi sporočil velike-mu vezirju, da vstvarja zasledovanje grških podanikov in otoinanskih Qr-kov y Traktji nevzdržljiv položaj. Veliki vezir je baje odgovoril, da bo storil primerne korake.
V
(easftft oahici nafranjskega volt Ine ga okraja 1
Iskreno se Vam zahvaljujem za toy da je 4223 mol med Vami zdrviilo svoje glasove na moje ime. Stejem si v čast, da ste v tolikem števitu nastopili za me} vkljub silnem pritisku in lažem vladajoče stranke, vkljub temu, da je cerkvena in deželna oblast nastopila proti nobranjskemu ljudstvu, ki je na Dunaj hotelo poslali domaćina kot zastopnika,
Še enkrat je » pomodno brezprimernih volilnih laii in sleparstev zmagala stranka ljudskih nasprotnikov9 ki nam je naložila 1,600.000 kron novih dezelnih doklad. Vaš možati nastop bode po vsej slovenski domovini porodil tivahen odmev, dokler se slovenski kmet ne otrese svojth škodljivcev*
Napref v nadaljni boj do končne zmage!
Postojna, dne 2<2. maja 1914.
.            Josip Lavrenčič,
%                                         iupan v PostojnL
115. štev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 22 maja 1914.
Stran 5.
Gospodarstvo.
— Zavarovalno poročlfo živ« tfenjskega oddelka v-utjemno zav»» I rovalne banke »Slavile«. Iz letnega poročila za poslovno leto 1913 po-snemamo, da Je bilo poslovanje klju-bu neznosni denarni krizi, ki SO jo občutili vsi sloji, in ki je nekako ravno lansko leto dosegla svoj vrhunec, ugodno in vpoštevajoč napete raz-mere na denarnem trgu naravnost zadovoljivo. V letu 1913. je bilo predloženih 8399 oglasil za 31,221.300 K. Zavarovanih kapitalov vsled smrti ali doživetja, rent in pokojnin je banka samo v letu 1913. izplačala 3.S57.040 K 64 v. a od svojega obsto-ja pa že 57,842.286 K 26 v. Zavaro-valnina je narasla letno na 8,732.835 kron 33 \\ vse premoženje banke pa na 68,323.491 K 03 v. S posebnim zadovoljstvom bodi poudarjeno, da je dividendni fond narasei na 1,233.193 kron 23 v, kar daje Članom poroštvo zato, da se bo dividenda zvišala Še od leta do leta. Od svojega obstoja izplačala je banka -»Slavija« 3.119.825 icron 42 v dividende svojim članom. Gorenje številke jasno pričajo o stal-nem   razvoju    in    napredku   banke
Slavije« ter o njeni vedno bolj pro-dirajoči priljubljenosti. Priporočamo r. n. občinstvu, da izkazuje svoje zaupanje banki »Slaviji« tuđi v pri-hodnje in to tem bolje, ker je vsega zaupanja vsled svojega kulantnega in vestnega poslovanja v resnici vredna. V vsakoršnih zavarovralnih zadevah naj se vsakdor obrne v prvi vrsti le na ta slovenski zavod, ki svojj slovanstvo pri premnogih pri-likah pokaže tuđi z dejanji in ne samo s hvalisanjem. Z vsakoršnimi po-fasnifi postreže drage volje in brez obveznosti ^Generalni zastop banke
Slavije« v Ljubljani.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 17. maja: Fran Virant, sin mizarskega pomoćnika, 2 meseca, 3ožna ulica 35.
Dne 18. maja: Valentin Šebat, poštni poduradnik v pok., 66 let, Ra-deckega cesta 9. — Ema Podržai, žena gostilničarja in posestnika, 34 let, Sv. Floriiana ulica 5. — Matko Dežman, slasčičarja sin, 4 mesece, Domobranska cesta 5.
Dne 19. maja: Neža Bleje, bivša služkinja-hiralka. 89 let, Radeckega cesta 9. — Ferdinand Osolnik, sirota, 2 leti, Streliska ulica 15. — Fran El-ber, bivši vrtnar, 80 let, Dunajska cesta 9,
V deželni bolnici:
Dne 15. maja: Ivan Jereb, ob-činski ubožec, 72 let.
Dne 16. maja: Marija Kogovšek, bivša služkinja, 41 let. — Fran Pilko, Nvši ključavničarski moister in me« sčan ljubljanski, 81 let.
Dne 18. maja: Ivan Zevnik, poljski dninar, 69 let. — Martin Erjavec, železniški noćni Čuvaj, 61 let. — Marija Hebat. žena gozdnega paznika, 31 let.
Dne 19. maja: Karei Notar, sin železniškega kurjača, 16 mesecev.
Današnji list ohsega 6 strani.
Izdajateli In odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec. Lastnina in tiskj»Narodne tlskame«.
Masčuje se, ako svoje telo pre-rjapenjamo, ne da bi ga dobro nego-vali. Za pametno negovanje telesa in za varstvo proti prenaporu, one-moglosti, slabotnosti, hitremu utru-jenju itd. so potrebna vdrgnenja s Fellerjevim osvežujočim, mišice kre-pečim, poživljajočim rastlinskim iluidom z zn. »Elsafluid«, ki dobro-dejno učinkuje tuđi pri trganju, bode-nju in telesnih bolečinah. Naročite 12 steklenic franko za 5 kron od lekar-narja E. V. Feller, Stubica Elsa trg št. 238 (Hrvatsko). Tuđi Fellerjeve odvajalne rabarbarske krogljice z zn. Elsa krogljice 6 škatljic za 4 kro-ne franko lahko naročite obenem.
Izza mnogo let sem se prvikrat rešil bolečin.
Neprimerljivo   sredstvo.
Neki gospod nam piše iz Linča na N,: Ko sem nenadoma zadobil re-Žitev od mojega trpljenja, sem pove-dal ženi, da bon* to sporočil časopisom, ako do konca tedna ne bom več cutil bolečin, da tuđi drugi bolniki zvedo o tem. Ni več dvoma, da sem ozdravcl. Ozdravel, ko sem mnogo let noč in dan imel najstrahovitejše bolečine. Kaj bi bilo to zame pome-nilo, ako bi bil za sredstvo, ki mi je pomagalo, vedel prej. Prepričan sem, ti a ozdravi vsako bolečino, ki priha-ia vsled isehasa, glavobola, lumbaga 'Hexenschuss) itd. Noben slučaj bi ne bil mogel biti slabši od mojega!
Zato pa vsakemu trpeČemu sve-'ujern, da si iz bližnje lekaroe pri-skrtt, izredao   omi  in oeanotUivo
nčinkujoči Kephaldol. Za t* izdatek Vam ne bo žal nikoli. Dvc tableti na-enkrat vzeti detu)cta tako] olajieval-no. Icdelek je popotnoraa neđolžca, čeprav je učinek hiter in raaesljiv.
Samo la M6 ka* dilec cigaret, ki fiadt na svoje zdravje radi ▼sak dan 1 do 2 fi-Đaija več izdajo:
„Modtano Cltb             Ntjdražje pa
Speciaiite.-              tidi Hjboljic,
Na zdravniSko priporočHo so lako stročnice
antinikotinske kakor tuđi listki  nepotiskani, na vsakem   posameznem   je  pa      «  • iz vodnega tiska  razvidna  var-   y°**-°^ nostna znamka in ime izdelovalca             ^
Aii je dobiti točno in neŠKodljivo učiii-kujočega sredstva proti
me$K! e^labele^ti?
Velezamiv opis o piesenetljivem razkritju nemSkega potovalca po Afrtki (pripo-znano tuđi od številnih nemških in ino-zemskih profesorjev In zdravnikov) raz-pošilja za 20 h za poštnino v zaprtem dvojnem   pismu brez  natiska  dr.  med.
H. Seefnaon, Sonuneiteld B3, (Ffo.)
Gospodje vsake starosti, ki so došle; brezuspešno rabili vse mogoče (aparate, krogljice, metode, praške takozvane oja-čila itd.), mi bodo po prečitanju mojega opisa hvaležni. Pilite takoj, ker je na razpolago samo omejeno Stevilo eksem plarov.                    4563
PkavomU
Stegovan je(as s SPiravonom
/fajvečja  dobrota, ki io  morete
iskazati svojim lasem-S*ek?en. Jf2'50, dosit^a več mesecev.
Borzna poročila.
.Krediti* bttka v Ljubljani".
Utadni  kuni d«a. bon« 23.   ma|a 1M4 4*'o majeva renta.....     81*55     8175 4*9*/« srebrna renU   ....     85 30     85*50 4°'o avstr. kronska renta .   .      81-95     82-15 40 a ogr  kroaska renta    .   .      8050     80 70 4« e kranjsko dež. posojilo .      -•—     89-— 40/0 k. 0. češk« dez. bank« .      86 75     87-75 Sre£ke iz L 1860 »/k .  .  .  .    415—   425 -„       „ „ 1864......    675--     -•-Z      tlake........289-50   2*9-50 „       zemeljske   I   izdaje .     281-    291-"             „          II.      „      .    23950    24T£0 „      oeTske hipotečne .   .    226*—    236-— „       dun. komunalne   .   .     469—    479 — „      avstr. kreditne .  .  .    478—   488 — „      ljubljanske .....      57-—     61*— „      avstr. rdcC. križa . .     52--     56 — 1      ogr.        „       n      .   .      2975      33 75 1      bazilika   .  . T . .  .      25-25     29 25 U      turske.......219-80   222*80 Ljubljanske kreditne banke .    39*—    402-— Avstr. kreditnega zavoda    .    606 25    60725 Dunajske bančne družbe    .    508 50    509-50 Južne železnice......      9fi"35     9/35 Državne železnice.....691-25    C92"25 Alpine-Montan.......804 50    805-50 CeSke sladkome družbe .  .    294 50   296-5.0 2ivnostenske banke  .  .  .  . | 26750! 26850 Valvte. Cekini..........      11-39      11*43 Marke..........11770   117-90 Franki..........      95*80     96 — Lire...........      *>5 25      95-45 RubJjl..........251*62    252*62
Žitno oene w Badimpeiti.
Dne 22. maja 1914. T • f m I n.
PSenica za maj 1914 .       .za 50 kg 14 iy Pšenica za oktobei 1914    .    za 50 kg  12 77 Rž za   okt. 1914    ....   2a 50 kg    9*96 Oves ca oktober 1914    .   .   za 50 kg   828 Koruza za maj 1914  .   .    .    za ?>0 kg   744 Koruza za julij 1914      .   .    za 50 k«    765
Meteorolotfčno poroHfio.
VMtoa tmi B#Hen 3#C-2                 Sredajf zraCni tlak 796 mra
!   -čas  1*1™*]  2«  t                 I I   «**+* mertr°a    18  ! Vetr0¥i !    Nebo ™Ja   f mm   £S 20. 2. pop. 737-2      23 6    sr. svzh 'del. jasno „   9. zv.; 738.2     17 4   brezvetr. del. oblač. 21.   7. zj. ! 7397 \   12*8 i si. sever!   jasno n  2. pop. 738 5     24 0  sr. jjvzh. i oblačno n    9. zv.   740-1      181 1 si. szah. !det. jasno 22. ! 7. zj. ! 743-S     155   si. jvzh. !pol.oblae. Srednja  temperatura    srede   18*3°,   norm. 14*C6 četrtka 18 3°,   norm.     14 8°.   Padavina v 24 urah 0-0 mm in 0*0  mm.
Tažaim srcem nazntnjamo vsem ljubim sorodnikem, prijateljem in znancem, da je snoči ob 3/< na 12 Vsemogočni pokllcal po mukepolnem trpljenju, našo nadvsetjubljeno so-profe. zUito mamico, hčerf sestro in teto, vefkrat previđeno s sv. za-kramenti, popolnoma vdano v Božjo voljo, gospo
tatti AabrožU m. liaflOt
%6fxoii roest učitelja in učiteljica ? p.
k sebi v boljše Življenje.
Pogreb drage raj niče bo v soboto 23. maja ob petih popoludne iz de-želne bolnice na pekopališče k Sv. Križu.
Drago rainico priporočamo v mo-litev in v blag spomin.
V LJUBLJANI, 22. maja 1914.
Jostp Ambroti*, mestni učitelj, so-prog.   —   Smaka, Ladko, David,
otroci.
Ori|inl pteiic Minnfn MgtT pnji I V—, sedij K 3*— Ongmi ptoRe   JsmfmT prtje   I   2^1.  «e*aj K 2-—
Tvorniška zaloga avtomatov gramofonov in plešč
FTi  Pa  %W ŠZ Ljubljana, Star«trg 9.
Zastopnik največjih tvornic tu in inozemstva Favorite, Colambia, Jo^i io, Eđea, Sono-phon, Avstr. gram, dr. , ^agelj" itđ. Itd.
Nad 20.000 pležo v zsilogi.
Specialne p!ošče naislavnejših opernih pevcev in pevk: Caruso, Szelezak, Naval, Demiith, Battistini, Arnoldson, Destin, Selma Kurz itd.
Vsa popravila izvršujem v svoji lastni de" lavnici točno in solidno. — Pri  večjem  od^
jemu popust                     Ceniki brezplačno.
Gramofoni od K 20 nap^j.
Plošče od K 1*30 naprej.
Za veselice.
Li«Mfanski erkester se pri-p«r0ia vsem cenf. gostUničarjem la   tfrnitvem za ebila naroiila.
Pojasnila   daje   J.   VerstOVŠeb,
ErakOTSka ulica št 9, Ljubljana.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da bodem
od sobote, dne 23. mafa dalje predaja! na stojnici na trgu ob Mahrovera ziđu
okusno
Cene: meso   I. vrste kg po 1*20 K,    Za pečenko kg po 1 K 60 vinarjev. ,,       „      II.    „      •    »   I1— K.    Klale se bodo  samo pitane živali. Za obilni poset se priporoča
Josip Koprivec,
2029                                                                                                       mesar.
_--------------------------------------------------------------------^
priporoča
(jričar S jVlcjac
Ijubljana, prešernova ulica 9.
Nizbe cene!                          i
Točna posfrežba I
Ceniki zastonj in franko.
Za pomladno
sezijo I
Najmodemejše oblike,
garantirane kvalitete in
prvovrstne   priležnosti
so čevlji tvrdke:
Ml  Uiyjyj ll^LAiln JuLioy^W Uji/   wM Šclenburfova ulica.
KOHPAHJOH
tih dmžabnik brez jamstva in sode-lovanja s K 5000 za jako dobičkanos-no trgovsko podjetje v velikem ob* mejnem mestu se išče. Obrestuje po 12°/o. Samo resne ponudbe po „Svoj SVomo  77/1997*   na upr.  »Slov. Nar.«;
Pri podiranju Ude   Stev. 23 mm
Mesbiem   trgu   se   ceno   odda   rmz-ličen rabljiv
Mri iUnial
kot okna, vrati, peči, štedilnlki, žalvzije, ztgrinjala pri oknih, kompletna električna hišna in sobna napeljava, kamenje, zidna in stresna opeka.
Istotam se sprejmejo proti plačita vozniki za odvažanje gradb. gramoza.
Vpraša se na Stavbl ali v grad-beni pisami Mtril« Tarosild M«ta
itov. 10.                                               2CO4
Vse obolelosfl
sopflnih organoT               —       —w
DOOt 99 G  A. f.    1f l^aMP* 9wmmf*mn.________^______^^^^^,_^^^^MjM^tMJ^^,M..^^^^,^^.^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^M'^M'MrMrMMrMMBMmarM
pljučne bolezni
Zahvala.  .
Vsem onim, ki so nam izrazili ob  smrti  našega preljubcga očeta, tasta in deda, gospoda
Jsuioz Zorouuisi
svoje sožalje, se najiskrenejše zahvaljujemo. Zlasti bodi izrečena naša zahvala preč. duhovšćini, slavni »Čitalnici«, si. »Gasilnemu* in »Pro-svetnemu društvu«, vsem v Sp. Siški, kakor tuđi vsem ostalim daro-valcem vencev ter vsem onim, ki so spremili predragega pokojnika k večnemu počitku.
V Sp. ittkl, dn   20. maja 1914.
I                                                       ialttjoči oitaH.
Stran 6.
»SLOVENSKI NAROD" dne 22. maja 1914.
115 štev.
podjetjc zvczinih tkanin „Jfermes" v Ijubljani
MenlinpaeliaM-naastropjc
prodaja
v^ki sredi n siiofa
OSTANKE
raznega oblačllnega  blaga    \ za polovične cene. Ostanke poiUJamo   t   kraje,    kjer nlmamo   z   trgovci   zveze, tndi po pošti.
Zahtevajte cenik!          Zahtevajte cenik!
Koviega pomoćnika
za vozove sprejmem takoj.
Anton Petkovšek,
izdelovalec   vozov,   Logatec.
2011
Pošteno, pridno in zanesljivo dekle želi VStopfti  v kako   boljšo   gostilno   kot
plina nataU
ali jo vzame na račun. Gre tuđi na deželo. — Ponudbe naj se pošljeio pod „Poštena 22",  poštno  !ežeče  Ljubljana.
Štono'onje
z eno sobo,   kuhinjo  in   drvarnico  M
odda za tako].                          2008
Več    se    izve    pri    D.    Boviek,
fotegr., Kolodvorska alica it 32«
Prodajalna.
Dobro vpel)ana trgoviaa z meianlm blagom u proaiat-nem mosta v Ljubljani, so pod ngodnimi pogoji % zalogo vrod
flV    proda.    ~^MI 2017
Kje, pove upravn  »Slov. Naroda«.
VeliUa zaloga obi
za gospode in dečke
A. KUHC
Ljubljana.
Bogata zaloga blaga za
naročila po merL
Priznano najfinejša  izvršitev. Najnižje cene!
Ceniki na razpolago.
i4^A NOTRANJE iN-KIRURGlCNE-SOLEZN1 [i L                        • PORODNISNICA
I/LtJUBLiJANA komenskega ulica ^ tJ
■dina primorska tovarna dvokolas
\ „TRIBUNA-
jjeorica,    Trlaika ' «Uca ftt. 2b, prej •                                   pi?ow    Ooriup.
Velika eksportna  zaloga   dvokoles,   šivalnih in   kmetijskih   strojev,   gramofonov,   orke- t strijonov itd. itd.
1^.  R4TJETv
Gorica, Stolna ulica it. 2-4.
i   Prodaji na obroke.                Ceniki franko.
!! Umetniške razglednice!! [
Priznano vedno novosti.            -
.". Pisemski papir ■■■ :
== v najvefcji iiberl priporoča === ;
Marija Tičar, trgovina papirja itd. :
Ljubljana9 sv. Petra cesta 26.     :
Na deželo se poSilja n£b izbiro.   4063   ■
Izprašan str ojnik
10 iznčen kljnčaviiičar, ki se razume
-amcstoino     popravljati    stroje,     1ŠČ6
primerne slntbe.                      2018
Naslov   pove    upravništvo   »Slov. Nare da«.
Kavama .Central.
Vsak večer
koncert
izborne in priljubljene dunajske elitne damske kapele R. j(. DietricL
9V Vso noč odprto!
1769              Vstop prost! ^^9
MNekarsuim  2V2 HP   se  proda za K 280'—.                       1977
Naslov pove   upravn.  »Slov.   Naroda«.
Dobro izurjena
v    ■         m   m   ■
s 1 v 11 j a
se priporoča v hišo.
Naslov    pove   upravništvo    »Slov. Naroda«.                                              2016
Dobrega
mizarta pomoćnika
sprejme takoj Franc Šolar v Tržiča na Oorenjskem št. 95.
Plača se po znanju.                 201y
Nič ne pomaga!
Vse vpitje je glas vpifočega v puščavi, Ker prave aaglelke
gramoSOIie   in originalne
gramofonske plošče
dobite iz prve roke
W   edino   "^d v moji trgovini.
Caruso,   Slezak, Demuth,   Battistini,  Sehiia   Kurz   in   drugi svetovni pevci pojo vsaki dan v moji prodajalni
Scdna ulica 5, poleg c. kr. foz. sodnije.
Poslušanje popolnoma brezplačno.
A. Rasberger, Ljubljana.
Glavni zastopnik:  The Gramophone Co.  Limitd. London, Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, Homo-
phon Compnv Berlin.
Veliko gođbene automate vedno v zalogi.
MOVOST!    SamoigrajoH klavir z navijanjem na pero.   DOVflST! i
3513         Od dobrega najboijše!
Lastna đelavnica za popravila.                                   Ceniki franko;
SfcJS^                                                                                                                                                                                                                    1963
Enotne cene:
ip ip i.2P
Jutri otvoritev
podružnices
UiaH, Fraita Jožefa osta 1.
Prva dva otvoritvena dneva, t j. 23. in 25. maja t L dobi vsak kupee kot premijo
za uvedbo 10 */t popusta od stalnih cen.