Prela — Cena t- L lituja taak dan razen poneueijKa. Mesečna naročnina 25 Ur OttdolItT«! LJubljana — Puccinijeva ulica 8C 0» Telefon tt. 81-22 31-23. 31-24. Rokopisi w oe vračajo Leto XXIV., St. 181 OpanuSCTOi LiuDljan*, fucamioi olica 5. Telefoo fe. »1-22. il-23. »1-24 tmrratm jauelek i Liubljana. Puconiieva ulica J — Telefon ta. 41-25. 31-26 Podpižnaca Novo mesto i Liabl lanska cesta 42 Izključno zastopstvo ca oglase ta hali* io inozemstvo. UPI V A^ MILANG Kačunj: a Liut>i|ansiu) poluaiioc pa poitno-čekovnem zavodu ta. 17.749, ca ostal« kraje Italiie r Servino Conti. Con. Post. No 11-3118 Pokalna plačana t gotovini Poacgebofar bor berahta Ljubljana, sreda 9« avgusta 1944 Erneuter FeindangriSf bei Caen Vergebliche Durchbruchsversuche der Nordamerikaner siidwestlich Vire und ostlich Avranches - Schwere Kampfe bei Baranow Aus dem Fiihrerhauptquarfcier, 8. August. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Naeh mehrstiindigem Trommelfeuer trat der Feind in den heutigen Morgenstunden siidlich und stidostlich Caen erneuit zum Angriff an. Heftige Kampfe sind ent-brannL Westlich der Orne fiihrte der Gegner starke Einzelangriffe, die zerschlagen vvurden. Siidvvestlich Vire und ostlich Avranches gftzten die Nordamerikaner auf breiter Front ihre Durchbruehsangriffe unter starkstem Material- und Luftvvaffeneinsatz fort. Jtn schvveren Kampfen, die bis in die Abenčlstunden amlauerten, vvurden sie vor unserer zvveiten SteUung verlustreich abgevviesen. \Veiter siidlich vvarfen Panzerdivisionen des Heeres und der \Vaffen SS den Feind beiderseits Mortain trotz verbissener Ge-gcnvvehr nach Westen zuriick. Feindliche Gegen angriffe scheiterten. Im Raum ostlich Laval verst-arkte der Gegner seinen Druck. In der Bretagne zerschlugen unsere Si-cherungea feindliche Angriffsspitzen und setzten sich stoj in bodočnost dežele se nadaljuje. V svojstvu vrhovnega poveljnika oboroženih sil vas pozivam k vztrajnosti in vzdižnosti. Neomajano medsebojno zaupanje in enotnost našega naroda bosta najmočnejša zaščita naše dežele. _ Vrhovni poveljnik oboroženih sil maršal Finske Mannerheim. Fiihrer Mannerhelnni Fiihrerjev glavni stan, 8. avg. Fiihrer je poslal maršalu Finske vitezu pL Manner-heimu ob njegovem imenovanju za finskega državnega predsednika prisrčne brzojavne čestitke. Kds ve, kle je Gordeler? Berlin, 8. avg. Bivši nadžupan dr. Karel Gordeler, sedaj na begu, rojen dne 31. VII. 1884 v Schneidemiililu, nazadnje stanujoč v Leipzigu, še vedno ni orijot. Z opozorilom na nagrado 1,000.000 RM =e znova naprošajo vsi, ki bi lahko dali podatke o njegovem domnevnem bivališču, da to takoj javijo najbližji policijski posojil. TCdor bi prijavo opustil ali mu kakor koli pomagal na begu, bo strogo kaznovan. Knut Hanssun na nsm^d podmornici Berlin, 7. avgusta. Vojni poročevalec Heins Baums piše: S tem. da je obokal veliki norveški pesnik Knut Hamsun neko nemško podmornico v neki južnc-norvegki luki, je dokazal svoje veliko prijateljstvo dc Nemčije in zanimanje za sedanjo svetovno vojno. VclJci norveški pesnik se je tudi vpisal v čaetno knjigo goatov m podmornici. Pesnic neomejno veruje v pra-v:čna zmago za Evrcpo. Pesnik, ki je še kljub svojim 85. letom izredno čil, se je na podmornici zelo zanimal za tehnične posameznosti. Pri slovesu od mornarjev podmornice, t jih je pesnik imenoval ponovno svoje tovariše, se je zahvalil za gostoljubje in želel pomorščakom srečno pot ter povratek. Izrazi! je svoje trdno prepričanje, da bo zmagala mlada Evropa pod vodstvom Nemčije. Visoko vzravnan, telesno in duševno čil je zapustil Knut Hamsun, »star iz Norholma«, podmornico, ves navdušen nad odi'čno nema so pričeli boljševiki zopet velenapad severnozapadno od Bialistoka. Potem ko so prehodno vdrli v nemške črte, so bili s protinapadom nemških rezervnih oddelkov poraženi deloma v bojih iz bližine. Severnovzhodno od Su-dauena in pri Vilkovišku je prišlo zaradi težkih izgub, ki so jih utrpeli boljševiki prejšnje dni, le do krajevnih bojev. Nasprotno pa se je razvijala že od zgodnjih jutranjih ur včerajšnjega dne severno od Njemena velika obrambna bitka med nem škimi silami ter sovjetsko napadalno armado, ki je obstojala iz približno 9 strelskih divizij in 2 oklopniških brigad. Po dolgo trajajočih ogorčenih bojih se je posrečil boljševikom vdor. S protinapadom neke oklopniške nemške bojne skupine in z uporabo več sto nizko letečih letal ter oklopniških bojnih letal pa se je posrečilo zajeziti sovjetski prodor. Kljub sovražnikovemu vdoru so doživeli Nemci popoln obrambni uspeh, tem bolj, ker so z uničenjem 83 sovjetskih oklopnikov skoro uničili obe oklopniški brigadi. Na severnem krilu vzhodnega bojišča so bili posebno težki boji na področju Ba-uska—Biržaj. Potem ko se je pred par dnevi posrečilo neki nemški napadalni skupini, da je z energičnim sunkom od severa dosegla to črto, so pričele včeraj močne boljševiške strelske in oklopniške sile protinapad. V teku dneva je moralo nemško vodstvo opustiti nekaj kilometrov ozemlja, posrečilo pa se mu je preprečiti vsak proboj in uničiti 36 sovjetskih oklopnikov, s čimer je bila močno prizadeta boljševiška glavna napadalna sila. Južnozapadno od Pskova sta bila 2 sovjetska strelska polica odrezana od zvez z zaledjem in uničena. Na bojišču pri Narvi je potekel dan brez po?cbn'h bojev Finsko vojno poročilo Helsinki, 7. avg. Današnje finsko vojno poročilo pravi: Na Karelski ožini je bila pri Vupealmiju odbita sovražnikova naoadalna skupina. Severnovzhodno od Ladoškega jezera je v nekaterih odsekih živahno delovanje napadalnih skupin in motilni ogenj težkega orožja. V silnih bojih pri Romantslju je bilo med ostalim uničenih tudi pet protitankovskih voz. S področja Rukaj&rvija ni ničesar novega poročati. Naša lovska in protiletalska obramba sta sestrelili 3 sovražnikova letala. Helsinki, g avg. Na Karelski ožini Je vdrla pri Ipranntali neka napadalna četa v sovražnikove postojanke Uničila ja 9 oklopnikov, ki so bili deloma vkopani. Pri Vuosa Imiju je naša topniška in minometal-.ska obramba preprečila pozikuse dveh manjših sovražnikovih oddelkov, da bi se zbrali in približaili. Severnozapadno od Ladoškega jezera je prevladovalo po večini lastno naskalcoval-no in izvidnišfco delovanje. V smeri proti Ilomastu je napravil sovražnik na ozemlju vzhodno od Svsnajar-vija in Ilajanjarvija r.a več mestih napade, ki jiih je podprl z letalskima silami. Vse smo zavrnili. V smeri proti Ruicajarviju smo zajezili in uničili sovražnikov oddelek, ki je vdrl za hrbet naših črt. Izmed 200 mož je komaj 30im uspelo uiti. Zaplenili smo številno težko in lahko pehotno orožje. Naši lovca in protiletalska obramba so zibili skupno tri letala. Rusmuiska vofs&a kos položaju Bukarešta, 8. avg. O sedanjem položaju Rumunije piše Petro Ghiatsa v listu >Viat-za«: Ne da bi prikrivali obojestranske nevarnosti, bodo Rumuni kos težkemu položaju, v katerem so sedaj. Rumunija ima močno vojsko, ki je dobro oborožena. Njeni vojaki in častniki so pripravljeni na vsako žrtev za obrambo rumunskih mej. Odhod hrvatskih letalcev na vzhodno bojišče Berlin, 8. avg. Te dni je zapustila jata hrvatskih bojnih letalcev svojo domovino in odšla k hrvatski letalski legiji na vznod-nem bojišču. S tem so dobile edinice hrvatske letalske legije, ki so bile že večkrat omenjene v nemškem vojnem poročilu, močno ojačenje. Legijonarji, ki so odšli na vzhod, so prostovoljci, ki so bili skrbno izvežbani v Nemčiji. Z njimi odhaja na bojišče tudi polkovnik Džal, ki je dalje časa poveljeval hrvatskim lovskim letalcem na vzhodu. Poglavnik je sprejel pred odhodom odposlanstvo legijonarjev in mu izrazil najboljše želje domovine v boju proti skupnemu sovražniku. Sovjetski načrti o okmitvi pravic malih narodov Stockholm, 8. avg. Sovjetski mesečnik >Zvezda« objavlja po vesti newyoiškega dopisnika »Stockholms Tidningena« članek Kalinina o sovjetskem stališču glede ustanovitve mednarodne povojne organizacije. Pisec zahteva, da mora biti bodoča mednarodna organizacija zgrajena na ^močnem vodstvu« velesil. Malim državam dopušča Kalinin pri vzdrževanju miru le pomožno vlogo. Po njegovem naj bi obstojala njihova naloga v tem, da dajo velesilam na razpolago mornariška in letalska oporišča in v gotovih okoliščinah tudi svoje čete, obravnavanje zgolj vojaških vprašanj pa naj bi bila izključna naloga velesil. Tu s sovjetske strani zopet jasno pričajo, da bi v bodočem miru v sovjetski režiji ne imele male države ni kake besede več. Smele bi dati na razpolago velesilam oporišča in v gotovih okoliščinah svoja čete. S tem bi bila v boljševiški Evropi uničena vsakršna samostojnost malih držav in bi boljševizem pomenil odpoved narodnemu življenju posameznih narodov. Njim bi le diktirali, oni pa bi morali poslušati. Mlada Evropa pa bo to pot preprečila. Danžlovgrad trdno v nemški oblasti Berlin, 7. avg. Kakor poroča DNB, ni resnično poročilo, ki so ga razširili sovražniki 4. avgusta, češ da so tolovaji zasedli črnogorsko mesto Danilovgrad. Danilov-grad je še nadalje pod nemškim varstvom. Potopljena turška ladja Stockholm, 7. avg. Kakor poročajo iz Ankare, se je v prvih jutranjih urah v ponedeljek potopila na Črnem morju turška ladja »Merkur«, ki je bila na poti v Turčijo. Na ladji je bilo 250 Židov, ki so razen 4 vsi utonili. Ameriška letala pr&tala na švedskem Stockholm. 8. avg. Kakor javlja agencija TT po poročilu švedskega vojaškega štaba, so na različnih mestih na švedskem pristala 4 ameriška letala, ki so v nedeljo priletela nad švedsko ozemlje, švedske vojaške oblasti so povzele letala'ter internirale posadke. 01» ustju Orne Pričajoči članek vojnega poročevalca Hermuta Berndta je Ml napisan Se pred novim valom srditih bojev, Id se je pretekli teden razvnel ob reki Orni v Normandiji. Poročevalec opisuje borbe ob atlantskem braniku in zaključuje svoje zanimivo poročilo z naslednjim slikovitim opisom enega izmed mnogoštevilnih spopadov ob izlivu Orne v morje. »Siva tema leži nad pokrajino. Mesec se opaža samo z nekoliko jačjim svitom na podečih se oblakih. Bunkerji stoje kot široke sence. Nad njimi kroži sovražnikovo prevozno jadralno letalo, ki ga pa ogenj iz naših bunkerjev kmalu pogodi, da pade kot velikanska plameneča bakla za gozdom na tla. Neko drugo letalo iste vrste pa je pristalo v neposredni bližini in naše posadke vedo, kakšna je njegova posebna naloga. Razen močne čete ima to jadralno letalo s seboj tudi metalce plamenov, kom-presorske svedre in razstreliva za pokonče-vanje bunkerjev. Ti boji v temi zahtevajo od živcev izrednih naporov, človek ne ve, ali je premikajoča se senca prijatelj ali sovražnik. Pokrajina je sploh nepregledna. Toda sedaj je poveljnik "spoznal smer glavnega napada s kopnine. Takoj ukaže odpor v to smer. Posadka izvleče havbice iz bunkerjev in jih naravna proti napadalcem čez trenutek že grme granate na odprto polje. Boj iz bližine je neizogiben. Sovražnik se bliža v velikem polkrogu. Tu in tam poskoči za trenutek črna senca in izgine v granatni rupi. Tam šine nekaj temnega pokoncu in še isti trenutek pogoltne zemlja to prikazen. Napadalci so se približali na 200 m ter naravnavajo svcje strojnice in minomete. Ako bi le ne bili po številu v taki premoči! Edino lastni ogenj daje razbičani krvi nekoliko miru. Toda kaj pomagajo ragljajoče strojniške salve, ročne granate in karabin-ke, ako od vseh strani prihaja v napad petkratna premoč. Havbice ne morejo več streljati, ročne granate so pošle in strojnice so se zataknile. Sovražnik vdira v postojanke. Vendar ga naši vojaki zopet vržejo nazaj in prizadenejo Britancem hude izgube. Žal je tudi peščica branilcev razredčena, ko nastane nad razritim zemljiščem sivo jutro. Naši vojaki so obdržali svoje postojanke, vendar pa bo sovražnik, ki se je zakopal v bližnjem selu in ki so mu prišle na pomoč nadaljnje čete, gotovo znova napadel, da bi si dokončno osvojil ta položaj. V takem pričakovanju mineta dan in noč, a ko nastopa poldne drugega dne, napoči čas druge preizkušnje. Med razvalinami hiš se opaža sumljivo gibanje, posadka zopet potegne havbice iz bunkerjev in uravna njihove cevi na prstenc-sive točke, ki se gibljejo po terenu. Pasovi zopet zarožljajo skozi strojnice in krogle zasekajo tik nad zemljo. Sovražnik napada z dveh strani. Vrli branilci ga tudi to pot odbijejo. Naše čete pričakujejo ojačenj, da bi izenačile sovražno premoč, toda še preden dospe pomoč, se razvije že tretja bitka. V večji meri kakor doslej se Britanec poslužuje svojih lovskih bombnikov, ki napadajo v nizkem poletu ter obstreljujejo to- pove in vojake. V tem pa se padalci splazijo od rupe do rupe, od grma do grma; poveljnik branilcev ukaže: Vsi v bunkerje! Topničarji popadejo svoje karabinke, strojnice in brzostrelke ter se umaknejo v zavetje. Vrata bunkerjev škripljejo, strelne line se odpirajo in bunker se pokaže kot siv beton, iz katerega štrlijo železne cevi. Poveljnik bunkerja je med tem dobil zvezo z baterijo v ozadju, že tulijo velike granate, padajo na pesek in ga mečejo visoko v zrak, toda izstrelki padajo predaleč stran. Poveljnik opazuje skozi daljnogled učinek granat, še vedno predaleč!, poroča in v njegovem glasu se čuti zaskrbljenost, ki jo razumejo tudi pri bateriji. Napadalci so dosegli bunker, poveljnik jih vidi, kako prihajajo v skokih še bliže, vidi, kako eden izmed sovražnih vojakov pomeri s pištolo na daljnogled, ki se v naslednjem trenutku razleti na tisoč koscev. S tem je poveljniku vzeta možnost pregleda bojišča. Posadka je skoraj slepa v svoji betonski kladi. Opazovati ne more niti gibanja sovražnika, n:ti ne more voditi uspešnega topniškega streljanja. Le strelne line dopuščajo vojakom še nekoliko zveze z zunanjim svetom, ob linah stoje strelci, krčevito držeč svoje orožje. Vse kaže, da bodo Britanci takoj nastopni z razstrelivom in z metalci plamenov. Tu m tam se posamezni napadalci v skokih bližajo vratom utrdbe. Strojnice ragljajo in njihov hrušč odmeva od bunkerjeve strehe. Trije napadalci so prodrli do vrat bunkerja. Strelci ob linah stiskajo zobe. Dobro vedo, da se spredaj ne bi mogel približati nihče, toda Britanci bodo gotovo poskusili na drug način. Najbrže imajo s seboj vrtalne aparate. Da bi vsaj ogenj lastnega topništva prihajal bliže ... čas teče in v bunkerju postaja neznosno; med tem se začujejo močne detonacije, da se bunker strese v svojih temeljih. Toda to ni delo angleških napadalcev, to je lastno topništvo, čigar izstrelki bijejo v neposredni bližini bunkerja. Granata za granato pada na predele, kjer se bliža sovražnik. Tudi sovražni topovi posežejo v boj in orjejo že toliko razdrapano zemljo. Včasih udari granata v največji bližini ter zavije vso utrdbo v prah. Ogenj se nadaljuje neprekinjeno in pr»d njim ni varen nihče, kdor nima podpornega kritja. Zrak v bunkerju postaja redkejši, da pljuča le še hrope dihajo in da ugašajo karbidne svetilke. Toda potem nastopi naenkrat mir. Topničarji odpirajo prezračevalne odprtine v oklopih. Napadalcev ni več. Mrtvi in ranjeni so raztreseni po vsem bojišču. Le v dolini tulijo izstrelki ladijskih topov, v zraku krožijo lovski bombniki. Topničarji se lotijo zopet svojih havbic in jih sedaj naravnavajo na morje proti sovražnemu brodovju.« V Novo mesto, 4. avgusta. Zadnjo julijsko nedeljo je bila v novomeški okolici cela vrsta večjih ali manjših protikomunističnih zborovanj in sestankov, tako da ta dan upravičeno zasluži ime nedelje zborovanj. Večjih shodov je biio pet. in to v Beli cerkvi, v Ziinji vasi, v Tržišču, na Telčah in v Gabrijelah. Poleg dcmobransikh častnikov ali podčastnikov sta govorila v Tržišču in na Telčah ša g. dr. Blatnik iz Novega mesta, v Beli cerkvi pa g. Nikolaj Jeločnik iz Ljubljane. Na shodih so govorniki poudarjali predvsem naslednje misli: ^Komunistično gibanje pri nas nI izšlo iz kmečkih in delavskih vrst, temveč so ga začeli presiti mestni poTizanci, ki niso imeli drugih skrbi, kakor da so začeli igrati z usodo našega naroda. Ti ljudje kmečkih in delavskih problemov sploh ne poznajo, čeprav pravijo, da se borijo za pravice kmeta in delavca. Protikomuni-stični odpor pa je zares spontano izšel iz naših kmečkih vrst in predstavlja resnično ljudsko gibanje.« Vsi shcdi so bili od domačinov zelo številno obiskani. Ljudje so z zanimanjem poslušali govornike ter z razumevanjem in naraščajočim olobravanjem sprejemali njihova izvajanja. Spxx>ščeni komunistične- ga strahovanja, so iz dna srca obsojali tolovajska grozodejstva na naši zemlji ter navdušeno odobravali borbenost domobrancev, ki hočejo naše lepe kraje očistiti komunističnega strupa. Ob vsakem protikomunističnem zborovanju in vsaki drugi protikomunistični prireditvi se na novo pokaže, kako zelo so ljudje na deežli željni resnice in bodrilne besede. Sprva so marsikje še nezaupljivi, ker stoje pod vtisom lažnive in strahoval-ne komunistične agitacije, ki jim je vbija-la v glavo najhujše predstave o domobrancih ter jim jih sistematično slikala kot sovražnike ljudstva, vse protikomuni-stično gibanje pa kot nekako nazadnjaško, protislovensko stvar. Ko pa se ljudje ob prvem stiku z domobranci po lastnih izkušnjih prepričajo, kdo in kaj so domobranci in da jim prinašajo rešitev iz komunističnega pekla, se njih srca hitro ota-jajo. In ko iz ust govornikov slišijo svoje lastne, do takrat boječe prikrivane misli in želje, jih prevzameta novo zaupanje jn nov pogum in hujskajoče laži komunistične agitacije se v hipu razblinijo v nič. Zaradi tega so protikomunistične prireditve vseh vrst tako potrebne in koristne ter je treba izreči vse priznanje in vso zahvalo domobrancem ter vsem drugim, ki skrbe za nje. Tri gesla Pod gornjim naslovom razpravlja tednik »Da3 Reich« o metodah moskovske politike v jugovzhodni Evropi. V članku, ki vsebuje mnoge zanimive ugotovitve, označuje pisec tri glavna gesla, ki jih bolj-ševiška impet ialistična politika uporablja za slepljenje narodov evropskega jugovzhoda in za plasiranje svojih interesov na tem pcdročju. Med drugim pravi pisec: Množica gesel in idej, s katerimi je operirala in operira Moskva v jugovzhodni Evropi, je jasen znak njenih stremljenj v cem delu Evrope. V raznih razvojnih obdobjih je Moskva postavljala v ospredje zdai to. zdaj ono geslo; vsa skupaj pa predstavljajo danes aizenal- iz katerega po potrebi jemlje ono, ki se ji zdi v trenutku najprimernejše. Prvo takšno geslo predstavlja poiskus, poudariti enotnost pravoslavja in ga spraviti v službo ciljev moskovske politike. To geslo izvira iz dobe velike Katarine, ko so se med Rusijo in osmansko Turčijo pojavili dolgotrajni spori, tekom katerih je Rusija svoje osvajalske namene rada zavijala v plašč vodstva vzhoinega krščanstva. V enaki meri, kakor so v novem veku obledele verske ideje, je tudi Rusija to svoje proti Turčiji naperjeno geslo nadomestila z geslom osvoboditve balkanskih narodov izpod turškega jarma... Po veličastnem nastopu v junaški vlogi osvoboditelja. pa se je potem pojavljala Rusija na Balkanu kot intrigant. Najbolj je šla v cvetje ta metoda v Srbiji. Dobro je služilo pri tem tudi nadaljnje geslo: panslavizem. Svoj izvor je imelo v romantičnih idejah zapada. Rusija ga je pograbila in ga prekovala v sredstvo svojih osvajalskih stremljenj, četudi v pri. meri s pravoslavno zamislijo ni imelo takšne prednosti, ker ga ni bilo moči uporabiti prot; vsem balkanskim narodom, je pa bolj odgovarjalo duhu časa in bilo poleg tega orožje, kj je dobro učinkovalo zlasti v taboru nasprotnikov Avsitro-Ogr-ske z njenim pestrim prebivalstvom. Poslednje in najbolj moderno geslO', geslo komunizma, se'je po vojni najučinkoviteje prehodno uveljavilo v Madžarski, ki je ni bilo moči pridobiti s kakim drugim geslom. Ta gesla predstavljajo arzen al političnih ideologij, iz katerega današnja moskovska politika po potrebi izbira primerna sredstva. Bilo bi razumljivo, če bi se izključno opirala na privlačno silo komunizma. ki predstavlja današnjo življenjsko obliko' Sovjetske unije. Komunizem je od početka nastopal z zahtevo po mednarodnosti in zgodovinsko še ni bil v enaki meri, kakor ostala ruska gesla, razkrinkan jn kompromitiran kot ideologija prikrivanja imperialističnih ciljev. Zakaj se Moskva kljub temu ni osredotočila samo na to geslo, je dovolj znano: pretežna večina prebivalstva jugovzhodne Evrope boljševizem z gnusom odklanja. Madžarska ga je občutila na lastni koži in ni pozabila, kaj pomeni; Rum unija, ki je bila od njega ogrožena v zmedenih letih po prvi svetovni vojni, mu je spodmaknila tla s svojo agrarno reformo; Bolgarija Hrvatska in Srbija so dežele malih kmetov in v nobeni teh dežel ljudstvo ni naklonjeno boljše-viškim oblikam življenja. Isto lahko rečemo o Grčiji. Moskva je poživila tudj star-> geslo enotnosti vzhodnega krščanstva, kar je tiste. Id imperialistične uporabe srelstva ideologij niso v dovoljni meri izpregledall. spočetka presenečalo. Navidezna obnovitev verske svobode in verskega življenja v Sovjetski uniji ni stremela samo- za tem. da bi se odpravili pomisleki, ki so marsikateremu Angležu otežkočali zvezo z boljševizmom, marveč je hotela Sovjetska unija novodobno polikati tudi staro, zmečkano zagrinjalo ruske interesne politike Da se boljševiki tud} tej vabi niso odrekli, dasi so bili gotovo dovolj pametni Erneuerang von Durchlasscheinen fiir die Blocksperrlinie Laibach Antrage auf Erneuerung von Durchbes-seheinen L fiir mehrmalige Reisen miissen spatestens 1 Alonat vor Ablauf der Giiltig-keitsdauer des friiheren Scheines engereeht vverden. und zvvar: a) von Antragstellern itfi* dem NVohnsitz in Laibach: bei ihren zustiindgen Polizci-kcrpe>-Posten; b) von Antragstellern mit dem Wohnsitz ausserhalb Labachs: be: dem Burgermei-siteramt ihres Wohncrtes. Die Antriige sind ausfuhr!'ch. tunlichst in deutscheT Sprache zu begriindon und d ® er-forderlichen Nachvveise, Bescheinigungen amt-licher Stellen us\v beizubrngen. De Num-rner und GtTtigke^tsdauer des bishergen Scheines ist anzugebcn En Parteiverkehr bei Priifstelle IX des OKH findet nicht statt. Der D en>tstellcnle'ter: gez. VVolky, Hauptmann. Obnova propustnic za zaporni pas Ljubljane Prošnje za obnovo prcpustnic L za več-kra'no potovanje se morajo vložiti najkasneje 1 mcsec pred potekom veljavnost; prejšnjih, in sicer: a) prosilci, kj stanujejo v Ljubljani: pri pri-stojrr policijski stražnici; b) proslci ki st nujejo izven Ljubljane: pri županstvu nj hcvega bivališča. Prošnje je treba obširno, po možnosti v nemščini, obrazložiti n priložiti potrebna dokazila, petrdia uradov itd. Navedba številke in veljavnosti dosedanje prepustnice je pet rebra. Stranke se pri Priifstelie IX des OKH ne sprejemajo. Vodja urada: gez. Wolky, stotnik. OklopniSca bitka pred mejo Vzhodne Pruši je Od Kalvarije do šaltija — V dveh dneh Je bilo uničenih 300 oklopnikov — Sovrstniku je bila pot v Vzhsdno Prusi jo = Gospodarske vesti iz Hrvatske. Hrvatske državne železnice imajo sedaj direktne tari/e za potniški in prtljažni promet z Nemčijo, Protektoratom, Švico, Madžarsko, Rumunijo, Turčijo, Bolgarijo, Grčijo, Albanijo, Srbijo in Francijo. Sedaj je bila uveljavljena direktna tarifa tudi v prometu s Slovaško. — Da se poveča oddaja tekalnih odpadkov, je Obrt. zbornica v Zagrebu opozorila obrtnike oblačilne stroke, da lahko dobe sukanec po nizki ceni samo ;edaj, če obrtnik odda tekstilne odpadke. Za vs ik tu'ec sukanca (200 m) mora obrtnik oddati 1 kg tekstilnih odpadkov. = Madžarska oskrba s tekstilnimi surovinami. Madžarska je v zadnjih letih znatno povečala lastno proizvodnjo naravnih tekstilnih vlaken, predvsem lanu in kj-noplje. Iz lanu in konoplje izdelujejo s po sebnim postopkom tako zvani kotomn. ki nadomešča bombaž. V prejšnji svetovni vojni je Madžarska pridelovala lan na površini 15.000 do 20.000 oralov. Zaradi nizkih cen bombaža in umetne svile pa je ta površina do leta 1932 padla na komaj 2000 oralov. Do leta 1937 se je zopet dvigni'a na 7000 oralov, v zadnjih etin pa je nadalje narasla. Pri pridelovanju lanu za vlakno znaša povprečni pridelek na oral 350 kg vlaken, pri pridelovanju semenskega lanu pa 140 do 160 kg vlaken. V znatnem obsegu se je nadalje povečala tudi madžarska proizvodnja konoplje. Po priključitvi Bačke in Baranie kjer se prideluje mnogo konoplje, je Madžarska stopila v svetovni produkciji konoplje na tretje mesto. Pridelovanje konoplje ima na Madžarskem staro tradicijo. Sredi prejSnjega stoletja je Madžarska pridelovala konopljo že na površini 150.000 Talov. Po prvi sve tovni vojni je padla pridelovalna površina na 14.000 oralov in se je do leta 1937 dvignila na 25.000 oralov. V zadnjih letih se ni povečala samo pridelovalna površina, temveč je uspelo dvigniti tudi pridelek na hektar. Sedaj pridela Madžarska na hektar 500 do 600 kg vlaken, kar bo tudi po vojni spričo konkurence na svetovnem trgu omogočilo rentabilno pridelovanje. V zadnj;h letih je Madžarska napravila tudi usp-šne poizkuse s pridelovanjem bombaža. Rezultati teh poizkusov so Drav zadovoljivi V Mongoli?* odstranjujejo ldte Peking. 8. avg. Iz Notranje Mongolije poročajo, da je vlada pozvala vsa mongolska plemena, naj moški ne nosijo več kit. Enako so pozvali mongolske žene, naj opuste pretirano nošnjo težkeera srebrnega okrasja. Ukrep utemeljuje z željo po zdravem narodnem življenju. BibM-fIska izdaja Tavčarjevega »Cvet ja v ie«en?« ip nodariena Slovenskemu Rdečemu križu Škofiiskl d«hrod«»lni rvsarni. Z n"'o">om kniifre boste nodorl! .v* lh in niso previsoko cenili njene privlačne moči. ima morla svoj razlog v tem. da je so r-dna. na celo skupino narodov in držav naperjena parcia, ki je v času prve svetovne vojne igrala pomembno vlogo, na svoj' reklamni moči precej izgubila. Svet se ie danes oddaljil od romanticizma, na čisrar tleh je nekoč ooč'vala panslo-vanska zamisel. Naredi, ki prištevajo k slovar- Mlm, so d^bfli ostre.";? ?astn« profile. Njih nac:ona':z?m ie postal samoza-vesfnej?i in v«ak roedini narod se vedno jasnejše o1raža od drugega. Poleg t^ga se je tud' izkazalo aM na prišlo iasreje d- zavesti da dva naroda, ki so ju v preteklosti b"ez dalineea smatrali za slovanska, pripadata drusrm rasam: Bolsrari so tatarsko pleme. Hrvati na se raribajo danes k tezi, ki je podprt z dobrimi argumenti in ki stoji na staMšču, da tuli oni niso slovanskega porekla, ampak izvirajo iz gotske veje. ki je tukaj ostala za časa preseljevanja narodov. Edino realno geslo je torej v nove oblike moskovskega imperlal:zma vključeni komunizem. Ta imperializem je druge velesile. ki so mu pred prvo svetovno vojno osporavale niegove zahteve in na katere so se torej lahko obirali na*odi Jugovzhoda Izključil :n zasedel položale tako rekoč za hrbtom Balkanskega polotoka ob Sred-zemskem morju. Ni se mu treba več spuščati v tisto komplicirano igro. ki jo je takrat v balkanskih prestolnicah vodi' z drusrimi tekmujočimi velesilami ruski imperializem. .... 8. avg. PK. (Vojn: poročevalec Peter Kustermann.) Mesto da b naglo napredovale in prekoračile nemško mejo so se boljševiške divizije zapletle v ostre boje s starimi in svežimi nemšikm cddelki. ki izčrpujejo njhove sšle ter jih zadržujejo od nameravanega pro-beja jn zastavljenega cilja. Potrdila, ki jih dajejo vojna poročila v svojih 'zklesan:h stavk h o teh bojih, dokazujejo, da se mera sovražnik pokoriti nemšk; iniciativi ter da je naletel na odpor, ki je še bolj zmanjšal njegovo prčafcovanje. Na področju, k je naravnost ustvarjeno za okopniške bitke, na odseku med Ka Iva njo in Sakijem. tik južno od Mernela. katerega so pred tremi leti takrat napadajoče nemške d-vizije prekorač:le v svojem nezadržnem prodiranju v enem samem dnevu, leži bojišče pred vzhodneprusko mejo. Na postojankah, k' ;ih je zgradilo vzhodneprusko prebivalstvo z edinstvenim uspehom na litovski zemlji imajo nemšk oklopnškj in navadni gre-adirji črto, za katero se že dneve bijejo težki m vroči boji pod pekočim scncem. Sovražnik je zaman vrgel proti tem postojankam svoje oddelke, s ka terim; namerava doseči opera t1 vn i uspeh Večkrat mu je uspelo, da je pregazil postojanke. toda znova se je vdorno mesto zaprlo ter so doživeli bolj še viški oklopniki za hrbtom nemške glavne bojne črte ob postojankah pro- titankovskega topništva, cklopnkih, napadalnih topovih in borc:h svoj smrtni zastoj. V dveh dnevih !>o uničili Nemci na odseku ene same okl<.«pri -'ke armade skcuaj 200 boljševiških cklcpn kov Nekaj jih je onesposobil odl:kovanec z bnljanti major Rudel. ki je 5. avgusta uničil 300 oklopnk Tisoči sovjetskih vojžrfcov so izkrvaveli. Sila. ki je zrasla ob nemški meji. jih je vrgla ob tla in jim dokazala da je zmotna njhova domneva da bo r.emškj odpor tem manjši, čim bliže bodo nemški meji Kot vzhodneprusko prebivalstvo, ki z vzgledn m mirom in trdnm zaupanjem čaka na vojaške dogodke, je nemški vojak s često zagrizeno in do zadnjega odločno požrtvovalnostjo dokazal svojo premoč nad slej ko prej materialno in človeško močnejših nasprotnikom. Ob vzhodno pruski mej je nasprotnik okusil nemško meč. Vsak meter, ki ga približuje vdoru v Nemčijo, ga bo veljal vedno več. Kajti z občutkom, da je ogrožena domovina, raste sila nemškega vojaka ne glede na vrsto orožja v takem obsegu preko svojih ob čajnih meja, kakor so to pokazali obrambni uspehi zadnjih dni od Kalvarije pa do Šakija. Nihče, najmanj pa boreč; se vojaki ne zanikajo veličme zadane jim naloge, pa tudi nihče ni bolj pripravljen na skrajno odločnost za zaščito meja kakor prav oni. MIkolajczyk v škripcih Moskve Poljska sramota Anglije — Britanski tisk v zadregi Berlin, 7. avg. O sramoti Anglije, ki jo je doživela v poljskem vprašanju, čivkajo celo vrabci na londonskih strehah. Potovanje poljskih emigrantov v Moskvo tvori glavni predmet političnih razgovorov v angleški prestolnici Uradno se trudijo, da bi bili v tej zadevi čim bolj vzdržni, kar je pač znak, kako podlo puščajo londonski oblastniki na cedilu zaveznika, ki so ga spravili v vojno, in kako brezobzirno izdajajo vsa načela, za katera so šli domnevno v boj. Angleški t:sk hoče napraviti k vsemu temu lep obraz, pri tem pa kaže izredno negotovost. Celo Reuter igra neved-r.eža in si pusti od svojega izrednega dopisnika v Moskvi poročati, da je še vedno nemogoče določiti, kaj se bo rodilo v razgovorih Mikolajczyka s sovjetskimi oblastniki. Pri tem pa bi bilo dovolj, ako bi Reuterjevi zastopniki pogledali le v ostale angieške liste, v katerih bi videli, kako se v Moskvi stvari razvijajo. V Londonu si sicer niso v dvomih o usodi, ki jo pripravlja Poljakom Stalin. Dovolj sramotno je, ako ugotavlja londonski »Spectator«, da je Stalinov sklep o vzpostavitvi diplomatskih odnosov s poljskim sovjetom časovno vse preveč v zvezi s prihodom poljskih emigrantov v Moskvo. List »Time and Tide« priznava celo, da so prevzeli poljski emigranti v interesu zbližanja z Moskvo tveganje javne osra-motitve, in izjavlja: »Ako se bo pokazalo, da so bili Poljaki prisiljeni ukloniti se sovjetskemu gospostvu, bo doživela Anglija dan, ko bo obžalovala, da je silila britanska vlada poljske begunce k temu potovanju.« Se bolj jasen je dnevnik »Cha-tholic Herald«, ki pravi, da so se v Londonu že sprijaznili z mislijo, da bo Poljska izgubila polovico svojega ozemlja in milijone sevojih prebivalcev. List pravi, da bi v primeru, ako bi se v tej »pozni uri« poljski begunci sploh upali dotakniti vprašanja vzhodne Poljske in njenega prebivalstva, v Angliji komaj še našli kak list, ki ne bi bil ogorčen zaradi te »brezupno reakcionarne in šovinistične politike«. Prišli smo že tako daleč, da govori danes vsakdo o preosnovi poljske vlade, ki *ie bi ustrezala potrebam in koristim poljskega prebivalstva, temveč Moskve. Majhna skupina moskovskih Poljakov, ki niti najmanj ne misli na to, da bi bila samostojna vlada, temveč je zgolj proizvod večje moči Sovjetske zveze, ni nič drugega kakor orodje tuje pohlepnosti. Posebnost sedanjega položaja obstoja v tem, da je nekaj mesecev političnih spletk in straho-vanj zadostovalo, da so politiki in publicisti zavzeli stališče, proti kateremu so pred kratkim še sami nastopali. Poljski primer je za to britansko zmožnost naglega zamenjavanja stališča zelo značilen. To angleški listi tudi očitajo londonskim oblastnikom, kolikor si seveda sploh še upajo pisati resnico. Da sta London in Washington izpostavila sebe in svoje poljske evarovance javni sramoti, da bi na vsak način ustregla moskovski volji, ugotavlja politični tednik i-Mundo« v Madridu z besedami: »Diplomatski koraki, ki so jih izvršili zavezniki v zadnjih mesecih, So imeli namen, da bi rešili vprašanja, ki jih je postavila Sovjetska zveza«. List o-pozarja, da so ob pričetku vojne proglasili v Londonu svobodo malih narodov in zlasti nedotakljivost Poljske ter pravi: »Ako bi se ta vojna tako končala, da bi si smel Stalin vzeti to, kar je bilo nekoč zabranjeno Nemčizi, potem bi bila to velika sramota.« Španski list prihaja na temelju gornjih dejstev do zaključka: »Moskovske metode so vedno iste. Stalinova taktika obstoja v tem, da si prisvoji, kar mu ugaja in postavi nato zaveznike pred izvršeno dejstvo.« Iz Rima do Florence Foročilo vojnega dopisnika Emsta Moritza Arndta . . . M 7. avg. (PK.) Osem tednov je poteklo od ogorčenih pouličnih bojev v Rimu ki jih je izzval sovražnik ob popolnem preziranju značaja italijanske metropole kot odprtega mesta. Sedaj je Florenca. glavno mesto Toskane, v ognju angloame-riškega orožja. Kulturno zločinstvo se ponavlja in mesto je postalo bojišče, čeprav so ga Nemci že zdavnaj proglasili za odprto in nevojaško ter ga kot takega tudi spoštovali. Temne palače iz srednjega veka trepe-čejo od udarcev angleških, novozelandskih, indijskih in južnoafriških granat Prebivalstvo, lahkoživo, veselo ljudstvo, bega v tej nenadni nesreči okrog, polno bojazni, in nabira v vreče in zaboje svojo imovino, ki jo hoče rešiti pred požarom in uničenjem komunističnih zločincev. Vzkliki in kietvine odmevajo med gotskimi palačami, stolnico ter stolpom mojstra Giotta. Mešajo se s salvami strojnic ameriških bombnikov, ki bičajo ceste in ulice Kot prezir in roganje zveni, ako se pomisli, da je dal prav sin tega mesta, svetovni popotnik Amerigo Vespucci, ime leta 1492. po Kolumbu odkriti celini. Američani 20. stoletja se sedaj zahvaljujejo italijanskemu avtorju za krst pred 450 leti Kot kobilice padajo preko plodnih polja in jih izpreminjajo v mrzle puščave. S svojim materialnim valjarjem uničujejo z brezobzirnostjo ,ki ni vredna civiliziranega človeštva, plemenite priče velike preteklosti te celine. Nemški vojak, ki se upira anglo-ameriškim kulturo uničujočim divizijam v nem neusmiljenem boju, čuti poleg golega dogajanja v neusmiljeni borbi za samoobrambo v sebi še zgodovinsko odgovornost kot čuvar in branilec tega sveta. 2e od Sicilije, Salerna, Cassina stoji v žilavi obrambi. Pot iz Rima v Florenco, ki si jo je moral nasprotnik izvojevati v osmih tednih z ogromnimi človeškimi in oklopniškimi žrtvami proti polagoma in načrtno umikajočim se četam maršala Kesselringa, je tlakovana s tihim junaštvom. V marsikakem položaju, ki je zahteval od vodstva in od vojakov vso energijo in vse znanje, se je moral izkazati nemški borec, prepuščen sam sebL Njegova vztrajnost in vojaško obnašanje sta omogočila preureditev obrambe, razbila divje angloameriške napade in preprečila nameravane prodore. Ti vojaki so s preizkušenim in spretnim bojevanjem prisilili sovražnika. da je izločil in zamenjal razbite oddelke, ki so mu močno slabili udarno moč. Številni poizkusi nasprotnika, da bi z ustvaritvijo krajevnih težišč ln z izkoriščanjem tvame premoči prebil nemško bojišče. mu niso prinesli zaželenih uspehov Od Cassma dalje je namen nasprotnega vodstva stalno isti: operativni prodor, njegova razširitev s pomočjo rezerv m pre- prečenje nove utrditve nemških oddelkov. Temu pa kljubuje nezlomljiva obrambna volja, ki je prežela vsakega nemškega gre-nadirja in padalca in ki slednjim omogoča neverjetna junaštva. Ta nepremagljivi bojni duh preprečuje Anglameričanom in njihovim maroškim, indijskim ter novozelandskim pomožnim četam vsako odločitev v zaželenem smislu. Od »večnega Rima« do »lepe Florence« leži v razvalinah mnogo krajev, ki so se spremenili v prah spričo jeklenega divjanja vojne. Zgo-. dovina bo morala nekoč posebej proslavit? junaštvo branilcev evropskega sveta na zgodovinsko tak^> bogato razgibanih tleh. Z imeni Bclsenskega jezera. Monte Romana, Mancia-na, Orvieta. ki ga je napadalo nč manj kot 130 oklopnikov, otoka Elbe, Monte Colcneija pri Radio Cofaniju. ki je trikrat menjal gospodarja. reke Cecine, Pcggbonsfija jn Livarna, bo nekoč za vse. ki so bili tam in ki so prestali pekel bojev, zvezana predstava največjih naporov, muk in težav, pa tudj dragocenih doživljajev ohranitve in kljubovanja premoči sovražnikovih množic. Danes stoje nemške <£-vzije ob Amu. ob vznožju Apeninov. Na svoji krvavi bojni poti iz Rima v Florenco so sd zaslužile nevenljive lovorjeve vence. ZAHVALA Ob prerani ln bridki izgubi našega iskreno ljubljenega očeta, moža in strica, gospoda Petra Kastelica nam je došlo toliko izrazov so-žalja in sočustvovanja, da se nam ni mogoče zahvaliti vsakemu posebej, vsled česar izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sploh vsem, ki so počastili njegov spomin, ga spremili na zadnji poti ter mu poklonili cvetja in vencev in se ga spomnili na katerikoli način. Sveta maSa zadušnica se bo brala 11. avgusta 1944 ob 8. url v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v LjubljanL Ljubljana, dne 7. avgusta 1944. ŽALUJOČI OSTALI KvoniUa * Generalni polkovnik dr. Lotar Rendu-Iič, ki je pred dnevi prevzel poveljstvo na severu kot naslednik ponesrečenega generalnega polkovnika Dietla, je po rodu iz Dunajskega Novega mesta, kjer je tudi dovršil vojno akademijo. Leta 1910. je bil kot poročnik uvrščen v avstrijsko vojsko in se je v prvi svetovni vojni boril na vzhodu in na jugu. Pozneje, ko je bil iz avstrijske prevzet v nemško vojsko, je bil imenovan za šefa generalnega štaba pri nekem armadnem zboru in povišan v generalnega majorja. Po vojni na zapadu je bil imenovan za poveljnika infanterijske divizije. 1942 je bil povišan v generala in-fanterije, 20- aprila 1944 pa v generalnega polkovnika. V zimskih obrambnih bojih 1941-42 je bil odlikovan z viteškim križcem, Jani v avgustu pa je kot 271. vojak nemške vojske prejel hrastov list k viteškemu križcu. * Vse konjske dirke odpovedane. Ker je treba vse sile združiti za totalno vojno, so v Nemčiji ukinili tudi konjske dirke Ze preteklo nedeljo so izostale vse napovedane dirke. S tem pa nikakor ni zmanjšan pomen takih dirk v prid konjereji, kar je izraženo tudi s tem, da so dirke ukinjene le za omejeno dobo. * Nenavadna nesreča na planini. 45letni posestnik Jožef Redingeir iz Schwabenhuba je na planini postavljal novo stajo za živino. Nenadno pa se je lesena podolžna stena nagnila in podrla posestnika. Redin-ger je z glavo udaril ob kamen, da mu je počila lobanja in je izdihnil takoj po prevozu v bolnišnico. * Smrtna kazen. Pred posebnim sodiščem na Dunaju se je moral zagovarjati leta 1891. rojeni Ciril Mittermeier. Bil je zločinec iz navade in se je pregrešil nad ne-doras i mi dekleti. Zadela ga je smrtna kazen. * Otroci in starši pridejo v Grčiji odslej skupaj pred sodišče, ako so maloletniki obtoženi kakega kaznivega dejanja. Sodišče mora ugotoviti, aH so starši ali varuhi izpolnili vzgojiteljsko dolžnost, oziroma, ali so sokaznivi zaradi malomarnega nadzorstva nad svojimi varovanci. Iz Linblfane Omejitev uporabe električnega toka šef pokrajinske uprave je z odredbo VIII. šit. 4549/4—1944 predpisal zaradi nadaljnjih potrebnih omejitev v potrošnji električnega toka sledeče ukrepe: 1. Električni motorji v industrijskih in obrtnih podjetjih se morajo za izvestni čas dnevno izklopiti. Komisija, sestavljena iz zastopnikov Pokrajinske uprave — oddelek V13I, inšpekcije dela in Mestne elektrarne, bo določila čas, v katerem bodo smela podjetja trositi električni tok. Ta komisija bo začela takoj poslovati. 2. Razen v nebotičniku, v bolnišnicah in v zavarovalnici »Slavij!« se ukine uporaba vseh dvigal. Ta odredba se nanaša tudi na tovorna dvigala. 3. Ukine se tramvajski promet dnevno v času od 8.—12. ure, vendar samo ob dnevih. ko bo mestna elektrarna smatrala to za potrebno. O omejitvi porabe električnega toka v mestni vodarni se bo izdala posebna odredba. Prednje določbe se uveljavijo, čim se priobčijo prizadetim uradom in ustanovam. Izvedbo teh določb nadzira mestna elektrarna po svojih organih. Mestna elektrarna je pooblaščena, da sme koristniku. ki bi kršil prednje odredbe, odključiti električni tok za čas, ki ga ravnateljstvo elektrarne samo določi. Prezident div. general Rupnik s. r. * $ * u— Poročila sta se v soboto gradbeni tehnik g. Vinko L e s k o v i c, rodom iz Idrije, in gdč. Ema S k a 1 i'c k y, primorska rojakinja. Čestitamo! u— Pri tramvajskem prometu zadnje čase cpažamo večjo nerednost. Vzrok temu je ta, ker električna cestna železnica dobiva premalo za redni promet potrebnega električnega toka, večkrat je pa dobava toka celo popolnoma prekinjena. Uprava električne cestne železnice je zato morala promet prilagoditi vsakokratni razpoložljivi množini toka ter odrediti ali po. polno ustavitev cestne železnice, ali vožnjo s polovično brzino ali pa zmanjšanje števila voz. Te nevšečnosti pa se bodo verjetno še ponavljale zaradi tehničnih težav pri proizvajalcih električnega toka. Občinstvo torej prosimo za uvidevnost in potrpljenje, dokler promet električne cestne železnice spet ne bo v redu. KuSjuva Ob stoletnici smrti Jerneja Kopitarja V zvezi s stoletnico smrti Jerneja Kopitarja nameravamo priobčiti v tem tednu več člankov o velikem Slovencu. Za uvod tem jubilejnim spominom prinašamo naslednji splošno informativni sestavek. Ena izmed duhovnih posledic napoleonskih vojn v začetku prejšnjega stoletja je b:lo razširjenje tistega nast»oja v tedanji duševni eliti, posebej še med mladino, ki se v svojih raznoterih oblikah in v raznh časovnih pojavih imenuje romantka. Njeni vplivi so segli tudi v slovenske dežele in tako rekoč razmočili nekam suha in težka tla, ki jih je nalahno izorala generacija narodnih preporoditeljev. Eden naj-izrsziteir;h znanstvenikov, ki so delovali v Spodbudnem siju nove romantične miselnosti, je bil Jernej Kopitar. Stoletnica njegGve smrti (11. t. m.) nam obilja spomin na moža, k; je bil v tedanjem času edin evropsko znan in priznan Slovenec. Njegovo živ'jenjsko delo sodi med najpomembnejše temeljne doneske v danes, že mogočno stavbo slav-stike. Vzlic temu je Kopitar še vedno premalo znan. Vzrok je v tem, da je prervel največji del svojega življenja izven slovenskega kroga in se bavi'1 z znanostjo, ki ga ni mogla storiti tako popularnega, kakor je bil lahko pesnik. Z druge strani je bil Kopitar, dasi zaslužen za slovenski preporod, izrazi svetovljan; osebnostno se je izoblikoval pod vplivom dunajskega okolja, in to je usmerjalo tudi njegove poglede na javna vprašanja. Po svoji človešk' čudi ni bil prijeten in mil človek, rad se je u— Uradni telefonski imenik za mesto Ljubljana za leto 1944. Poštna direkcija objavlja, da pripravlja izdajo telei imenika za mesto Ljubljana za leto 1944 in da je zato treba vsaj do 15. avgusta pismeno prijaviti vse spremembe, ki se nanašajo na besedilo in ki so nastale po zadnji izdaji telefonskega imenika. Naročniki, pri katerih je bilo besedilo v prejšnjem imeniku za leto 1942 (italijansko-slovenska izdaja) napačno natisnjeno, ali pri katerih so bile ulice medtem preimenovane, naj izvolijo to pismeno sporočiti. Ker bo novi telefonski imenik dvojezičen (nemško-slovenski). moralo vsi tisti naročniki (uradi, ustanove, tvrdke in dr.), kj imajo svoj naziv dvojezičen (nemško-slovenski), predložiti točno besedilo v nemščini in slovenščini. Tudi ostale telef. naročnike prosimo, da nam pošljejo nemški prevod besedila, ki ga imajo poleg svojega imena; v nasprotnem primeru bo prevod oskrbela direkcija sama. Da ne bi teli v imeniku objavljeni tudi umrli naročniki, naj javijo svojci tudi eventualne take spremembe. Vse te vloge lahko oddajo naročniki na glavni pošti ali pri poštni direkciji. Teh vlog ni treba kol-kovati. Telefonična pojasnila daje telefonska štev. 36-50. u— Odhod srbskih povratnikov. S posredovanjem Slovenskega Rdečega križa in po naklonjenosti nemških oblast ev se je po 8. septembru iz italijanskih koncentracijskih taborišč in zaporov vrnilo v Ljubljano tuli precej srbskih ;n črnogorskih internirancev. Zdaj je prišel čas za njihov povratek v domovino. Včeraj dopoldne so se zbrali na ljubljanskem koledvoru, kjer so jih najprej razmestili v vagone, potem pa so jim lahko znanci in prijatelji naročili najvažnejše za svoje bližnje in sorodnike, ki se mude v krajih, kamor potujejo povratniki. Vseh skupaj se je odpeljalo 280 Srbov in Črnogorcev, med njimi pa je bilo tudi 16 Grkov. u— Major Stevan Popovič pozdravlja ob svojem odhodu iz Ljubljane vse svoje prijatelje in znance ter se jim iskreno zahvaljuje. u— Bivši bojevniki iz prve svetovne vojne se opozarjajo, da bo 13. avgusta t. 1. ob 8. uri na Rožniku običajna sv. maša v spomin padlih in umrlih sobojevnikov iz prve svetovne vojne. Sv. mašo bo daroval bivši vojni kurat p. dr. Hadrijan Kokalj. Po maši bodo molitve za umrle tovariše iz prve svetovne vojne. Bojevniki-pevci se naprošajo, da pridejo na kor, ostali bojevniki pa naj napolnijo cerkev. u— Direkcija državne dvorazredne trgovske šole sprejema prijave za vpis v I-in II. razred do 14. avg. med 9. in 12. uro. K priglaševanju je treba prinesti: prijavo, ki se dobi pri šolskem služitelju in jo je treba kol kovati z 20 lirami; nadalje za I. razred: gimnazijci spričevalo o nižjem tečajnem izpitu in o dovršenem IV. razredu, meščanskošolski učenci spričevalo o završ-nem izpitu; za II. razred: spričevalo o dovršenem I. razredu, rojstni list, prispevek za zdravstveni fond, skripta in drugo, kakor je razglašeno na razglasni deski. u— Enomesečni učni tečaji v Lichtentur-novem zavodu za dijake in dijakinje srednjih šol. Oddelki za popravne in privatne izpite. Ponovitev tvarine. Priprava prvo-šolcev. Učnina nizka. Naknadno vpisovanje dnevno dopoldne v Lichtenturnovem zavodu, Ambrožev trg. u— »Polica za male« je najbolj zaželena zbirka mladinskih slikanic. Dosedaj je izšlo 8 zvezkov, in sicer: Princeska Zvezda-na; Kralj Debeluh in sinko Debelinlko; Prigode porednega Bobi j a; Biba; Razposajen-ci; Zlata tička; Bratec Branko in sestrica Mica; Sončice sij! Dobe se v knjigarni Tiskovnega zadruge, Šelenburgova ul. 3. u— Za Društvo slepih daruje ga. Ivanka Vodnikova 200 lir v spomin na blagopo-kojno gospo Ano Hartman. u— Za Društvo slepih je darovala rodbina Jankovič 300 lir namesto venca na grob blagopok. Hartman Ane. u— Licitacija zapadlih predmetov bo v soboto 12. avgusta t. L ob 15. tiri v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti 15. u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico 60 sprejeli na zdravljenje spet več ponesrečencev. Iz Velikih Lašč so pripeljali 121et-no hčerko posestnika Nežo Lundrovo, ki je padla s skednja in si zlomila levico. S kolesa je padel in si zlomil desno roko 28let-ni čevljar Franc Podlogar iz Ljubljane. 231etna poljska delavka Ivanka Tominčeva z Vrhnike se je s koso vrezala v levico. Z lestve je padel in si zlomil desno nogo 63letni mizar državnih železnic v Ljubljani Anton Zaje. Levo nogo si je zlomil pri padcu s kolesa 611etni postrešček Mihael Lipovec iz Ljubljane. 301etna kuharica Marija Uhanova iz Ljubljane je padla s kolesa in si zlomila desnico. Tudi lOletni sin posest-nice Stanko Jamnik iz Gradišča si je zlomil desnico pri padcu z drevesa. spuščal v polemike, pr čemer ie kazal zelo ostro pero. Nekateri sodobniki so mu med drugim očitali osebno nestrpnost in nag"b do spletkarstva. Tako nam dokumenti iz Kopitarjevega časa kažejo kaj različno podobo njegovega značaja; toda če je bil včasi osebno nerazumevan, so novejša raziskavanja njegovo duševno podobo v tem al: onem popravila. Njegova telesna podoba pa se nam ni ohranila, ker je ni ovekovečil noben slikar. Vzlic vsemu Slovenci niso pozairli velikega rojaka. Leta 1897. so prepeljali Kopitarjeve telesne ostanke z dunajskega pokopališča sv. Marka v Ljubljano, kjer so jih pokopali pr Sv. Krištofu. Naključje je hotelo, da je moral biti Jernej Kopitar tretjič pokopan: po opusti tri starega pokopališča so prenesli njegove kosti in častitljivi spomenik na Navje, kjer poč:va v sosedstvu naših pretporoditeljev, narodnih budite-Ijev. pesnikov in pisateljev. Jernej Kopitar nas spominja v marsičem Prešernovega ožjega prijatelja in ljubeznivega mentorja Mafja Čopa. Kakor Čop, je tudi Kopitar poznal mnoge jezike in nakopičil v svoji glavi obsežno znanje, vendar je bil de-lavnejši od Čopa. Usmeril se je v znanstveno delo, v katerem je lahko dodobra izživljal svoje sposobnosti in uporabljal nabrano znanje. Ni bil tako f:n estet kakor Čop. tudi s svojimi človeškimi lastnostmi si ni mogel pridobiti tako tesnega prijatelja, kakor ga je imel Čop v Prešernu. Bil pa je izredno delaven. Spomn:mo se samo, da si je Kopitar dopisoval s kakimi 600 sodobniki o vseh ^mogočih, predvsem seveda znanstvenih vprašanjih. Tako sii je pridobil zveze, kakor jih ni imel noben Slovenec tedanjega časa. postal je znan po širni Evropi, zlast še v krogu nemškega jezika. Zna-meniti Jakob Grimm ga je imenoval »mon-strum scientiarum«. Zanj je vedel Goethe, v Obvestila Oni, ki so obljubili plačilo bibliofilskib tombolsklh tablic po položnici, naj to izvrže do 12. t. m., kajti po tem datumu bomo začeli z igro ter bomo neplačane in ne" vrnjene tombolske tablice smatrali za odkupljene. Salijevo pesnitev Spev rodni zemlji bomo v kratkem pričeli deliti kupcem bibrlo-filskih tombolskih tablic v pisarni ZP v Gradišču nasproti Drame. To pesnitev bo dobil vsakdo, ki ie kupil eno ali več tombolskih tablic, ah pa je zadel bdbHofilsko tombolsko tablico pri malem knjižnem žrebanju. Ker se pa nekateri, ki so kupili listke za malo knjižne žrebanje in so zadeli bibliofilsko romoblsko tablico, še niso zglasili s kupljenim 'istkom, jih še nimamo v seznamu, zato naj predlože pri dvigu Salijeve pesnitve kupljeni listek, da dobe obenem pripadajočo iim tombolsko tablico. Upamo, da bo še ta teden dot iskana pesnitev ter jo bo potem vsak kupec dobil takoj ob nakupu. Pridno segajte po tombolskih tablicah, keT bomo 13. avgusta že objavili prve izžrebane številke, ki so potrebne za dvojke. Iz Novega mesta Ob alarmu naj se prebivalstvo podredi odradbam, ki se nanašajo na kretanje ob alarmu, ker je to v njegovem interesu. Prestopki so bili že ponovno kaznovani. Ne stojte na ulicah! Umaknite se v zaklonišča, če pa teh ni v bližini, v varne prostore v hišah. Umaknite vozila! Konje pri-vežite! V zvezi s tem naprošamo mer daj-ne činitelje, naj ukrenejo vse za - adalje-vanje de! pri javnih zakloniščih, kater .h bi naj bilo več v raznih mestni predelih. Enako se opozarja prebivalstvo na odredoe glede zatemnitve. Naš trg. Kljub deževnemu dnevu je bil ponedeljski trg zelo živahen. Stročji fižol je bil po 12 lir, krompir 6, pesa 5, zelje in ohrovt 8 lir, jedilne buče 3—4, kumare 10 do 12 lir, vse za kg. Jajca so bila po 4.50 lire, kolerabice 2 za liro, borovnice po 6 do 8 lir liter. Prve maline so bile po 15 lir liter. Mnogo je bilo hrušk-za ga trne in šrnar-jetk po 5 za liro, jabolka pa po 3 za 2 liri. Tudi mleka je bilo dovolj po 12 lir zelenka. Draga pa je smetana, po 20 lir škode iea. Sirčki so bili po 2 liri hlebček. Piščanci za cvrtje po 50 lir. — Slabši je bil živinski trg. Pripeljano je bilo le okoli 200 prašičkov za rejo. Povpraševanje ni bilo veliko, zato tudi cena ni bila visoka. Tako so prodajali 25 kg težkega pujska za rejo po 1300 lir. v splošnem se pa cene držijo. Poroka. V šmihelski župni cerkvi se je poročil ravnatelj Grmske šole profesor g. Malasek Franc z gospodično Terezijo Petrovič. Obilo sreče! Obrtniki, pozor! Združenje obrtnikov, poverjeništvo za Novo mesto poziva vse čevljarje, krojače, šivilje in sedlarje, da dvignejo nakaznice za sukanec pri tajniku poverjeništva. S št^^fc"**^ Velik zbor NSDAP v Mariboru je bil sklican za torek 8. t m. zvečer. Zbor je bil obvezen za vse člane stranke. Govoril je zvezni vodja Franc Steindl. Izpolnjene želje. Državra zveza »Nemška družina« je za štajersko, koroško in solno-graško področje ustanovila v Gradcu zavod, ki naj v vojnih razmerah omogoča zveze med vojaki, ki se žele poročiti z nevestami v domovini. V kratki dobi svojega obstanka se je ta ustanova v Nemčiji izredno uspešno obnesla, ker v polni meri ustreza vsem ki bi se radi poročili, a so j;m težavne vojne razmere doslej onemogočale ožje stike, V visoki starosti 79 let je umrl na Dunaju bivši predsednik višjega deželnega sodišča za Štajersko in Koroško dr. Franc Glas. Bil je na glaisu odličnega pravnika. Ko je že stopil v pokoj, je bil poklican v vlado kot državni tajnik za pravosodje. Mariborska dekleta v Aflenzu. »Volkischer Beobachter« poroča; Kljub petim letom vojne in marsikaterim težavam se razvija delo nemške mladeži na Spodnjem Štajerskem v svojem običajnem tempu. Po poletnem delu, ki je doseglo višek v poletnih tekmah nemške mladine, odhajajo zdaj dečki in deklice s Spodnjega Štajerskega v taborišča na počitnice, da se pripravijo in okrepijo za novo delovno leto. Mariborska dekleta taborijo v Aflenzu, kjer se prav dobro počutijo. V Št. Rupertn v Slovenskih goricah so imeli svojevrstno predavanje, pri katerem so predvajali zanimiv film. In sicer je župan Urban od Sv. Marka niže Ptuja prikazal film »Der Fuhrer«. V dvorani krajevne skupine je bilo zbranih 342 občanov, ki so njem je imel svojega uvaževanega učenca in dopisnika oče slavistke, veliki Čeh Dobro ,sky. Če Kopitar n: sodeloval — kakor Čop — pri duhovnem oblikovanju kakega pesnika, je vendar imel odločilen vpliv na nekoga drugega, in ta vpliv je bil nemara še bolj daljnosežen kakor Čopov na Prešerna in tudi po posledicah znamenitejši. V mislih :mam Kopitarjevo mentorstvo pri Vuku Štefanoviču Karadžiču. Dunajsko srečanje slovenskega učenjaka in nadarjenega srbskega romantika, ki je zbiral na-odno blago, besedje in izrazje, je imelo odločilen pomen za vso Vukovo usmerjenost in s tem za ves jezkovni razvoj Srbov. Vuk Karadžič je pod Kopitarjevim vplivom in na podlagi njegovih znanstvemh načel spisal prvo slovnico in prvi slovar živega srbskega jezika in tako utemelji veliko jezikovno-pravopisno reformo, bi: si je izprva trudoma — boreč se z zastarelimi predsodki —. nato pa zmagovito in dokončno osvojila srbski narod in njegovo književno kulturo. Že to mentorstvo kaže, kako pomemben je b:l Jernej Kopitar, eden najbolj pozitivnih duhov. dia se tako izrazim, v tedanji dunajski romantični struji. Ta mož je že leta 1814. užival v dvomi knjižnici na Dunaju tak ugled, da so ga poslali v Pariz z nalogo, naj po zlomu Napoleonove velike avanture uredi vrnitev knjig in drugih kulturnih vrednot, ki so jih Napoleonovi vojsčakj odnesli z Dunaja. Se prej, leta 1809., je izdal sivoje posebno važno delo »Grammatik der slawischen Sprache n Krain, Karnten und Steiermaik«. Knjiga je nastala po zaslugi priložnostne spodbude: prav tedaj je poučeval v slovenščini grofico Belle-garde in j.e pri tem zadel ob vrsto vprašanj, ki jih je hotel rešit. Tako je zasnoval in spisal prvo slovnico slovenskega jezika, ki je mogla vzdržati (vsaj tedanjo) znanstveno kri- z zanimanjem slediili filmu in govornik o- vim besedam. V rudniku sta se zastrupifla zaradi plinov kopača Alojz Prem in Lovro Messner, zaposlena v Plibersteinu na Srednjem Štajerskem. Pri. naglih reševalnih dedih sta si nakopala zastrupljen je tudi pomagača Peter Hiebler in Ožbolt Vauda. Reševalcem je še uspelo, da so Vaudo spravili nezavestnega iz rudnika, vendar ga zdravnik ni mogel več obudit« v življenje. Prav tako tudi Hieblerja ni bilo mogoče rešiti. Pogreb ponesrečenih rudarjev se je izpreme-n'l v veliko žalno manifestacijo, h kateri je prispel tudi nadomestni gauleiter dr. Por-tschv iz Gradca. Zbrala se je velika množica prebivalstva. Iz Trsta Razdeljevanje testenin. Tržaško prehranjevalno ravnateljstvo sporoča, da bodo prejeli tržaški potrošniki od 8. avgusta po 750 gramov testenin za 4. teden meseca julija. Potrošniki v občinah Visoke Istre pa prejmejo po 1500 gramov testenin za drugo polovico julija. Prvo letošnje grozdje se je pojavilo na tržaškem trgu. Prodajajo ga po 20 lir kg. Iz tržaškega glasbenega življenja. V četrtek 10. t. m. se prične ob 18.30 tretji tržaški simfonični koncert pod vodstvom dirigenta E. De Vecchia. Sodeluje pianistka L. Caraian. Ljudsko gibanje. Dne 5. avgusta je bilo v Trstu 12 rojstev, 11 smrtnih primerov in 7 porok. Smrtna kosa. V Trstu so umrli 721etni Ivan Vergan, Marija Zdrilič, 87letni Ivan Potopan, 60-letna Jurija Zaje, Julijana Pe-ran, 241etni Avgust Turina, 651etna Marija Morenič-Furlan. 57letna Katarina Cesar, 32'etni Daniel Posega, 421etni dr. David Schdnfeld, 78letna Terezija Tavčnik-Go-berdorfer. Himen. Te dni so se poročili v Trstu učitelj Roman Vidmar in gospodinja Ivanka Reichel, železničar Jožef Opana in šivilja Amalija Požar, steklar Kvart Grasič in gospodmja Lavra Blaževič, zasebnik Oli-ver Hrovatin in gospodična Lucija Mezinc, uradnik Gino Moscatelli in gospodinja Nerina Ferluga, uradnik Marij Parpineli in uradnica Karla Makovec. V kopališču Ausonia v Trstu so bile nedavno plavalne tekme tržaškega plavalnega naraščaja. Pri tekmah 100 m prostega »loga ie zmagal Marinovič. Med ženskim naraščajem je bila najboljša Peniko. Iz Gorice Slovenska šola. Zopet je dovoljena v Gorici slovenska šoia. Jeseni bo reden slovenski pouk. ŠoVka mladina se bo že sedf,j lahko pripravljala na jesenski pouk v posebnih pripravljalnih tečajih ki bodo v osnovni šoli v Mameli-jevi ulici 10. Tečaji bodo brezplačni. Vpisovanje v tečaje bo vsak dan od 7. do 10. avgusta od 8. do 11. ure dopoldne. V Ajdovščino je prispela pred tednom dni skupina domobrancev pod vodstvom nadporočnika Kosa, da pripravi vse potrebno in organizira narodno stražo. Tudi v Gorah pri Idriji je bila ustanovljena nova postojanka, ki je že doživela svoj ognjeni krst in precmala komunistične tolpe. Na goriškem trgu je breskev zmerom več. Marelic in smokev ni več toliko. Zelo lepa so jabolka. Tudii hruške so na izbiro. Pač pa je letos manij jagod in borovnic. Prodajalke lahko postrežejo goriškim gospodinjam z zeli->atimi glavami, ki so tudi zelo lepe, s paoriko, stročiim fižolom, ki pa je precej žilna t, m rdečo peso. Manj je bučk. Iz Hrvatske Imenovanja v državni službi. Poglavnlk je razrešil dr. Ante Nikoliča položaja državnega tajnika v notranjem ministrstvu in ga imenoval za državnega svetnika. Nadalje je bil razrešen kot držvnl svetnik dr. Nardelli in imenovan za državnega tajnika v notranjem ministrstvu. Dan knjige so v Zagrebu praznovali 29. julija. Ob tej priliki je bila odprta knjižna razstava, ki je polala pregled hrvatskega znanstvenega tiska in leposlovja. Razstavo je med drugimi odličniki obiskal tudi propagandni minister dr. Makanec. Gradnjta zaklonišča p°d Gričem. Ravno pred mesecem dni je bil v navzočnosti predsednika vlade dr. Mandiča dosežen spoj med dvema rovoma pod Gričem, ki služita za zaklonišče. Prebivalstvo se odslej stalno poslužuje tega zaklonišča, čeprav še ni dogotovljeno. Dela na dokončni ureditvi zaklonišča bodo končana konec tega meseca, če ne bodo nastopile nepričakovane ovire. Mati književnika Matoša umrla. V častitljivi starosti 94 let je v Zagrebu umrla tiko. Pri tem se je postaval na pravilno stališče, da slovničarji n:so zakonodajalci jezika, marveč samo raziskovalci njegovih naravnih zakonitosti. Kopitarjeva slovnica je bila tudi v marsičem drugem nov in bodrlen pojav; vzbudila je pozornost vseh slavističnih krogov in opravila važno nalogo v našem preporod-nem gibanju. Vodilno načelo njegove slovenske slovnice je sprejel tudi Vuk Karadžič in je. kakor je že bilo omenjeno, močno vpl:va!o na razvoj srbskega pismenega jezika. Kopitar si je nadalje prizadeval, da bi se ustanovile na univerzah slavistične stolice. V svojem leta 1810. izšlem spisu »Patriotische Phantasden eines Slaven« je razvijal v tej smeri značilne spodbude. Med njegovimi znanstvenimi spi« je najznamenitejša knjiga »Glagol^ta Clozia-nus«. ki je izšla leta 1836. V nji je objavil dotlej neznani cerkvenoslovanski tekst ga prevedel v latinščino in opremil z znanstvenim komentarjem. Takisto je prevedel starasJoven-sk: rokopis, tako imenovani remski evangelij, na katerega so prisegali francoski kralji; z njim v zvezi je sipisal svoja »Prolegomena historica«, v katerih je razvil med drugim svojo »panonsko teorijo« o cerkveni staroslovenšcni. teorijo, ki resda več ne drži, a je bila za tedanji razvoj slavisitike prav podnetna. Mnogo Kopitarjevih opazovanj in izsledkov najdemo v njegovi korespondenci; posebno dragocena so pisma Dobro vskemu. do katerega je gojil vsoko spoštovanje in videl v njem svojega velikega učitelja, mojstra in vzornika. Tudi Kopitar ni ostal brez nadaljevalca: njegov največji učenec in naslednik je bil zopet Slovenec, dr. Franc Mikkšrč. ki je bil največji slavist 19. stoletja. Tudi v pismih Zoisu (izdaLa v dveh zvezkih Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani) so mnoge zaninrve Kopitarjeve nr*sJi o jezikovnih in drugih sorodnih vprašanjih. „DIVJB*A CVETE" Največji in obenem najlepši roman svetovno znane pisateljice, ki jo po drugih, nemških prevodih, poznajo tudi slovenski ljubitelji sodobne svetovne literature. Za »Divjino cvete« je pisateljica zajela snov iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci. Snov je tako živahno opisana in so prizori tako napeti, da d ril tok povesti čitatelja od pričetka do konca v skoraj magični oblasti. Že ko je izhajal ta roman v »Domovini«, je vzbujal po vsej Ljubljani izredno pozornost. Se prav posebno bo s ponatisom ustreženo tistim, ki so roman te brali in so ga želeli v knjižni obliki, kakor tudi onim, ki bodo prvič segli po knjigi in jo bodo gotovo Se vnovič prebirali. Ta znameniti roman je gotovo zaslužil ponatis, ki je sedaj izšel v okusni opremi. Vezan izvod stane 40 lir, broširan pa 25 lir. Ljubljančani dobe knjigo v vseh knjigarnah kakor tudi v upravi »Jutra« (Narodna tiskarna). Marija Matoševa, mati znanega hrvatskega književnika A. G. Matoša. Maščevanje za zločinske napade. »Hrvatski Narod« je objavil imena 20 usmrče-nih odmetnikov in komunistov, ki so bili obešeni zaradi zločinskih napadov, sabotaže in motenja javnega reda in varnosti na področju Velike župe Gora-Prigorje. Mel justificiranimi so tudi Hedvika Janko, rojena 1913 v Celju, Avgust Tome, rojen 1913 na Fužinah in Dominik Podolšak, rojen leta 1916 v čretu. Beleinico mammmmmmmmKmt^mmmmmmmmm^mmmmarnm KOLEDAR: Sreda, 9. avgusta: Roman. DANAŠNJE 1'IUKKDTTVE: Kino Matica: Akordi življenja. Kino Sloga: Jastrebica Wally. Kino Union: Platno iz Irske. DEŽURNE LKR.VKNE: Danes: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste-Zaloška cesta 47. DR2AVNO GLEDALIŠČE OPERA Sreda 9. avgusta: Zaprto. Četrtek 10. avgusta ob 18.; Carmen. Red Četrtek. * Georges Bfzet: »Carmen«. Opera v šlirih dejanjih. Po istoimenski noveli Prosparja Merimeeja. Napisala Meilhac in Halevey. Prevedla Oton Zupančič in Niko Štritof. Osebe: Don Jose, narednik — Uršič; Esca-millo torero — Janko; Dancairo in Re-mendado, voditelja tihotapcev — B. in M. Sancin; Morales, narednik — Dolničar; Zu-niga, oficir — Lupša; Carmen — Kariov-čeva; Micaela, kmečko dekle — Ribiča a; Frasquita — Kržetova; Mercedes — Pod-čeva. Godi se v Sevilji in okolici v Španiji. Solo plešejo; Bravničarjeva, Japljeva in Pogačar. Novi kostumi: Staničeva in F. Remškar. Dekoracije: V. Skrušnv. Dirigent: dr. Svara. Režiser: C. Debevec. Scena: ing. arh. K Franz. Iddajnlška skupina Jadransko Prlmor]8 RADIO LJUBLJANA SREDA, 9. AVGUSTA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav! Vmes od 7.30 do 7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert 12.30—12.45: Poročiia v nemščini in slovenščini, napoved sporeda. 12.45 do 14.00: Veseli zvoki za premor. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Otroška vra — vodi Slavica Vencajz. 17.45—18.15: Pro-ščenjske pesmi. 19.00—19 30: Slovenske pesmi poje tercet sester Finkovih. 19.30 do 19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—?0.C0: Razgledi. 20.00—20.15: Poročila v nemščini 20.15—21.00: Večerni koncert; izvajata Jan Slajs — violina in L. M. Škerjanc — klavir. 21.00—22.00: Po živalskem svetu; sodelujejo Elfrida Josma, Trade Kellner in Kari Heinz Rutz. 22.00—22.15: Poročila v nemščini, napoved sporeda. 22.15—23.00: Glasba za lahko noč. 23.00—24.00: Prenos sporeda nemških radijskih postaj. Kopitar je bil na Dunaju v os-ebnih stkih z ondotnimi romantiki. Imel je obsežne pismene zveze z Jak Grimmom (korespondenco je izdal pred nekaj leti prof. Vesmer v Berlinu). Sodeloval je v revjah romantikov; tako je vodil slavistični oddelek v »Wiener Allgemeine Literaturzeitung« in izdatno uveljavil slavistko v »Wiener Jahrbiicher der Literatur«. V l:stih je seznanjal nemški svet in dielno tudi Slovane medsebojno s kulturnimi pojavi posameznih slovanskih narodov: tako je opravljal važno nalogo posredovalca med narodi in je pomagal trebiti stare predsodke. * Jernej Kopitar se je rod"'! 21. avgusta 1780 v Repnjah kot kmečki sin. Bil je še dijak, ko mu je kolera pobrala starše in se je moral poslej som šolati. Poučeval je v premožnih h šah, mod drugim pri Zoisovih v Ljubljani, mecenu slovenskega preporoda baronu Žig1 Zoisu je bil tudi tajnik in knjižničar. Leta 1808. je odpotoval na Dunaj in ondi nadaljeval študije. Poleg prava je poslušal tudi predavanja iz mo-droslovja in fizike, bavrl se je z jezikoslovjem m dosegel, da je postal leta 1810. cenzor za slovanske in novogrške knjige. Kmalu je dobil službo knjižničarja v dvorni knjižnici, kar mu je omogočilo obsežnejše in smotrnejše znanstveno delo. P:sal je v glavnem v latinščini in nemščini. V svoji karieri je dosegel ugleden položaj: postal je kustos dvorne knjižnice in dobil nazadnje naslov dvornega svetnika. Leta 1844. pa je hudo zbolel, in ker je bil samec, ga je vzel k sebi dunajski Slovenec prof. Jožef Jenko. Pri njem je umrl dne 11. avgusta 1844 — v :sitem letu. ko je Prešeren izpovedal v »Zdravici« svoj slovensko-humanistični ideal. Že Čop je priznal Kopitarju evropsko slavo. Tudi sto let po smrti cenimo v njem velikega slovenskega moža in zaslužnega učenjaka. Dela na novem vodohramu se bližajo koncu Ljubljana, 8. avgusta. Včeraj popoldne so si ljubljanski inženirj' na povabilo svojega društva ogledali zanimH-a dela na novem vodohramu, ki ga gradi podjetje inženirja Umeka. Poslušali so razlago načrtov, ki so jih izdelal; inženirji mestnega vodovoda pod vodstvom ravnatelja gosp. inž. Kavčiča. Kasneje so se podali v notranjost vodhrama. ki je kakoT velika vojaška podzemeljska utrdba. Star1 vodohram je bil dograjen leta 1890. Načrt zanj je izdelal inž. Smrekar. Njegova prostornina znaša 3000 kub. metrov in je bila takrat preračunana za potrebe 30.000 prebivalcev, ki porabijo dnevno 100 litrov vode. Potrošnja vode je v Ljubljani naglo naraščala, ker sc je prebivalstvo hitro množilo. Danes se porab v Ljubljani dnevno povprečio 22.000 kub. metrov vode in še več. Za takšno potrošnjo- računajo, cla je potreben vodohram, ki bi- vseboval najmanj 20 do 25 % vsak dan porabljene vede. Ta postavka jasno kaže. da stari vodohram že davno ne zadostuje več. Zato so že pred začetkom sedanje vojne mislili na njegovo povečanje. Izdelali so načrte ra nov vodohram in ga nameravali zgraditi iz železobetona. Razmere sc tako gradnjo (onemogočile 'n tako bo novi vodohram zgrajen po ->tern sistemu kakor stari, s pomočjo ribečnih l. >: bo z (t vstopni listek in dolgim čakanjem, ntko da so vsi ozlovoljeni — in tudi po-vaijaiv. če ni šlo drugače — dosegli svoj P:••><: :>rček na soncu šele, ko je bil spored c-c'.; razvoja. Te pomanjkljivosti organizacije so pri posameznikih močno zabrisale sicer prijetne dojme s te lepe športne ••:':'. stacige. V bodoče seveda ni treba računati na ponovnih toliko tisoč gledalcev. za to pa vendarle vselej še na možnost. če bi le prišli. Spored sam je slonel prav za prav na ramenih desetorice seniorjev, kar je za dirko takšnega obsega nekoliko skromno in odtod je prišlo, da so morali tehnični voditelji krpati tekmovanje z nekaterimi /mesnimi točkami, ki so bile bolj ali manj enolične, razen tega pit so potek tako raztegnile. da se je vsa prireditev vlekla cele r; ure in pol, kar je za povprečnega obiskovalca na stojišču — in tudi na tesnem sedežu na tribuni — občutno preveč. Spored bo treba v bodoče strniti na največ dve uri trajanja. Med dirkači so se pokazali v najboljši formi Lavi 'h. Grabeč in brata Stima z Vrhnike, vsi Hcrmežani, ki so tudi zasedli vsa prva mesta v štirih glavnih konku-rencah. Favorit Ilirijan Abulnar, ki je obe-i al po prvem nastopu za vse točke nevarnega tekmeca, se je po neuspehu v finalni dirki umaknil s proge in se pojavil ponovno šele v zadnji dirki za dirkališčno prvenstvo Ljubljane, kjer pa mu vodstvo v zvezi z njegovo prvotno izjavo in odločno zahtevo ostalih dirkačev ni več dovolilo sodelovanja. Med posameznimi točkami sta najbolj ugajali izločeval na dirka s svojim iz-z razi to borbenim obeležjem in pa dirka deklet. ki so že tako osvojila simpatije gledalcev, pa tudi na pot so šla s takim ognjem, da jih je bilo res veselje videti od starta do cilja. Krogi, ki so jih jemale moške skupine, pa so tu in tam minevali v znanem lenuharskem tempu, da se gledalci niso mogli povsem ubraniti vtisa kakor bi bilo vse sp.mo prirejeno. Marsikatero kratko opombo bi lahko še pripisali o raznih dobrih in manj dobrih straneh nedeljskega športnega dogodka v areni šišenskega stadiona, toda navsezadnje je bila prireditev čisto domača in je najbolj prav, da vsaj vse. kar v zvezi z njo ni bilo najboljše, ostane doma. Bili smo sami med seboj in drugič bo — upajmo — bolje! To ni brez pomena že zato, da ne bomo neprijetno presenečeni tedaj, če bo namesto 10 seniorjev mo£da nastopilo 100 takih in bo stadion napolnilo morda še enkrat toliko ljudi kakor jih je bilo v nedeljo. * Načelstvo kolesarske sekcije ŽŠK Her-mesa nas je naknadno naprosilo, naj bi v njegovem imenu po tej poti izrekli toplo zahvalo vsem, ki so kakor koli prispevali in pripomogli, da so bSli dirkači tako bogato nagrajeni. Razpis tekmovanja za teniško prvenstvo Ljubljanske pokrajine V zvezi z včerajšnjo kratko napovedjo prvenstvenega teniškega tur-lrirja objavljamo danes podrobni razpis tekmovanja: SK Ilirija razpisuje v dnevih 11. do 13-t. m. pod pokroviteljstvom prezidenta div. generala L. Rupnika tekmovanje za teniško prvenstvo Ljubljanske pokrajine na lastnih igriščih pod Cekinovim gradom. VodstvO; Predsednik: dr. Lapajne Stanko; podpredsednik? Krek Leon; vrhovni sodnik: dr. Ernest Nagy; vodja turnirja: Božo Ravnikar; organizacija in tajništvo: Pu-šenjak Vladimir in Smerdu Boris; blagajnik: dr. Egcn Smerdu. Vrste tekmovanj. 1. Prvenstvo Ljubljanske pokrajine za gospode. Prijavnina 40 lir. 2. Prvenstvo Ljubljanske pokrajine za gospe. Prijavnina 40 lir. 3. Prvenstvo Ljubljanske pokrajine za mladino. Prijavnina 20 lir. 4. Prvenstvo Ljubljanske pokrajine za gospode v dvoje. Prijavnina 60 lir. 5. Prvenstvo B. kategorije. Prijavnina 30 lir. Zmagovalci, drugo in tretjeplasirani prejmejo lepe skpominske nagrade. Za mladino se štejejo oni, ki še niso dopolnili 18 let. Kdor nastopi v kategorijah A in B, plača za obe skupaj 50 lir prijavnine. Pravico nastopa na turnirju imajo vsi teniški igralci iz Ljubljanske pokrajine. Prijave je treba oddati z izpolnitvijo razpisa najkasneje do drevi srede zvečer, žrebanje bo v četrtek 10. t. m. ob 19 v klubskih prostorih SK Ilirije na teniških igriščih. Vsak igralec mora nastopiti najmanj v dveh vrstah tekmovanja in je dolžan na zahtevo vodstva turnirja soditi posamezna srečanja. Spore rešuje vrhovni sodnik oz. vodstvo turnirja. SK Ilirija. Naročite se na romane „Dohre knjige" Iz Srbije »Naša politika se m»ra vodici iz prestolnice.« V navzočnosti več tisoč kmetov in meščanov je bil v nedeljo 23. julija posvečen temeljni kamen za novo cerkev v Gornji Toplici. Predsednika vlade je zastopal okrožni načelnik Dragomir Lukič, ki je v svojem govoru med drugim ugotovil, da danes ni tisti čas, ko bi se politika lahko volila iz gozdov. Po-litiko je treba voditi iz prestolnice, ker se od tam najbolje vidijo dogodki. Na koncu je govornik pozval vse Srbe, naj se medsebojno pomirijo in zedinijo. ker komunizem spet trka na vrata Srbije. poziv na odsluženje kadrskega roka. — Srbski listi objavljajo poziv učencem državnih, srednjih in visokih šol ter njim enakih strokovnih šol, rojenim leta 1919. do 1924. in bivajočim v Beogradu in bližnji okolici, da se zaradi odsluženja kairskega roka v sibskih oboroženih odredih takoj javijo rekrutnim komisijam. Obvezen kadrski rok traja leto dni. Kruševac. Dne 8. julija so tu spremili k večnemu počitku Mravljaka Emerika. bivšega uglednega posestnika in trgovca v Vu-zenici. Poleti 1941 je z družino vred zapustil svoj prelepi dom. V novem kraju so ga sicer zelo gostoljubno sprejeli, a pomanjkanje in kal zavratne bolezni sta kmalu začela izpodjedati niegovo zdravje in življenje mu je ugasnilo prav, ko se je pripravljal na svojo šestdesetletnico. Za preblagim rajnkim žalujejo neutolažljiva soproga Anica in trije hudo preizkušeni otroci. V skromno uteho naj jim bo, da si je pokojnik povsod ohranil svetel spomin. Naj mu bo lahka žemljica! Tožen pogreb v Kragujevcu. »Novo Vreme« v daljšem članku poroča iz Kragu-jevca o veličastnem pogrebu žrtev angloameriškega letalskega bombardiranja. Med udeleženci žalnih svečanosti je bil tudi tukajšnji nemški okrožni poveljnik s svojim štabom, ki je v svojem in v imenu nemške vojske izrekel sožalje. Po pogrebnih molitvah je navzočne nagovoril okrožni načelnik Momčilo Dostanič, ki je z ostrimi besedami obsodil »osvobodilno« vojno Angloameričanov. Smrt dveh častnikov. Na beograjskem pokopališču je bil z vojaškimi častmi položen k večnemu počitku poveljnik Srbske državne straže v užiškem okrožju major Božidar Djordjevič. Njegovega pogreba so se med drugimi udeležili poveljnik srbske državne straže general Borivoje J«nič, njegov šef kabineta podpolkovnik Mihajlo Sekulič in načelnik personalnega oddelka polkovnik Vojislav Petrovič. Ob grobu se je od pokojnika poslovil njegov šolski tovariš major Ljubiša Mikič. Major Djordjevič se je rodil v Požarevcu in je končal 53. razred vojne akademije leta 1928. Služboval je tudi v I. planinskem polku v škofji Loki. — Dne 21. julija je v borbi s komunisti padel v Ražnju komandir 8. čete V. polka srbskega dobrovoljskega korpusa kapetan Sava Vujadinovič. Pokopali so ga na pokopališču v Veliki Plani. MALI OGLASI Kdor lAče službo p lata a vsako oesedo L —JO. » dri. Ui prov. takso —.60. za d&-lanje naslova aU Šifro L 2.— Najmanj .v, iznos ea te oglase Je L 7.—. — Za ženitve m dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, n vse druge oglase L —-60 za besedo, za dri. ln prov. takso —.60. za dajanje naslova aU šifro L t-. Najmanjši iznoe aa te oglase Je L 10.— Priporočamo našim cenjenim oglaševalcem, naj oglase za nedeljsko »Jutro« oddajo v oglasnem oddelku »Jutra« že v petek do 18. ure, ker je iz tehničnih razlogov često nemogoče uvrstiti v nedeljsko »Jutro« tiste oglase, ki so oddani v naši poslovalnici šele v šoogU dopoldne. Službe išče; RAZNAŠALKA ' 2» cvetličarno, kot zn-četnica, išče službo. Naslov v ogl. odd Jutra. 20370-1 MLAJŠA GOSPA Išče službo kot natakarica v boljši gostilni. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Boljša gostrlna« 20382-1 POSTREŽNICA išče službo za trikrat tedensko popoldne. Ponud be na ogl odd. Jutri p->d »Poštena« 20413 1 LJUBLJANSKI * INEMAT0GRAF .-V- - KINO SLOGA TeL 27-30 V originalu! V originalu! Tobisov velefilm visokih planin! Mogočna povest o globoki ljubezni drznega dekleta po romanu Wilhelmine v. Hillern. Jastrebica Wa!!y Heidemarie Hatheyer, Sepp Rist, Win-nie Markus, Leopold Esterle. Predstave ob 16 in 19.uri. KINO UNION Teleton «»-581 Sijajna satira na neumni, koruptni birokratizem v predvojnih dunajskih ministrstvih. Platno iz Irske Borba poštenega človeka proti po-= jbnim nakanam koruptnih židovskih "špekulantov in proti bedasti birokraciji v bivših najvišjih avstrij. uradih. Otto Tressler, Irene v. Meiendorff, Rolf Wanka, Siegfried Breuer, Oskar Sima, Georg Alexander, Fritz Imhof, Tibor Halmay. Predstave ob 17. in 19.15. ;-JNO MATICA Celefon ££-4,1 Dramatično življenje skladatelja Roberta Schumanna v filmu velike glasbene kvalitete z izbornimi interpreta-torji Akord! življenja V glavni vlogi Hilde Krahl in Mathias Wiemann. Predstave ob 16. in 19. uri. FILATELISTI! Za nizek honorar izdelujem albume vseh držav Naslov v ogl. oddel. ku Jutra. 20091-3 VEČ ČEVLJARSKIH pomočnikov potrebujem, dilem mojstrom delo na dom. Pojasnila : Šavs Ivan, Gallusovo nubrežie 41. Od 16.V0 do 18.30. 20053-la POSTREŽNICO pošteno, od 7. do 11. dopoldne, iščem za 15. avgust. Plača 300 lir na mesec. Zglasiti se med 12. ln 13. uro. Aleksandrov* C. 7-HI. deri nas. Oglasiti se samo med 3. in 4. uro popoldne. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20315-1 a GOSP. POMOČNICA z znanjem kuhe dobi dobro službo pri tričlm-ki družini. Hrana in plača zelo dobri. Naslov v Ogl. odd. Jutri. 20317-1 a POMOČNIKA brivskega sprejme takoj M. Podkrajšek. Sv. Petra c. 12. 20335-la PO STREŽNICO k tričlanski družini — iščem. Hrana v h ši. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20378-la DELAVCA marljivega. potrebujem ! Za skladišče kuriva. Isto-|tam sprejmem delavca za razvoz premoga s tri-ciklem. N.islov v oglasnem odd. Jutra. 20399-la UPOKOJENKA mlajša, dobi službo kot prevzemna blagajničarki Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Zanesljiva« 20395-la KUHARICO ki opravlja tudi draga hišna dela in sobarico, vajeno otrok ali boljše dekle sprejmem k dvema stare.iš:ma otrokoma. Plača fn hrana dobri. — Naslov v ogl. odd. Jutra 20394-la DEKLE preprosto, do 17 let. do-0! službo za lahki dela. Dalmatinova ul. 5. Lin-dič. 20393-la SLUGA za vsa dela dobi stalno službo Radi inkasa po-t.rebna garancija ali kavcija. Naslov v og1.. odd. Jutra. 20390-la KMEČKO DEKLE za v=a hišna dela išče gostilna Na-Na. Tyrševa cesta 12. 20389-1 a KROJ. POMOČNIKA z\ velike komade spreimem za stalno. Naslov v ogl odd. Jutra. 204141 a FRIZ. VAJENKO sprejmem tako] ali pozneje Rep, frizer. Gleda liškj 8. 19867-44 VAJENCA Za ključavničarsko obrt sprejmem. Nadov v ogl-odd. Jutra. 20362-44 KUPUJTE edino pri naših ■ « -i ff,v \ 1 rTM 2~K.OLF.SI moško in damsko. prodam. Slapničaneva 10'I. 19932-6 PISALNI STROJ skoraj nov, poceni prodam. Ogled od 18. do 20 ure. Na-lov v oglas-nen1 odd. Jutra. 20296 6 KRZNEN PLAŠČ krasen, temnorjav, pro. dam. Prekupčevalci izključeni. Narlov v ogl. odd. Jutra. 20307-6 EUDRE prodam. Igriški 3-TTI.. vrata 9 20356-6 OTROŠKO POSTELJO železno, dobro ohranjeno, z žimnico in odejo, prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 20355-6 MOČNO KOLO prodam ali delno zamenjam Za b!ae;o. Ogied med 3. in 10 in 14. in 16 uro: Novi trg 5, levo pritličje. 20354-6 Blago za kootum. pepiter in za moško obleko, prodam. Naslov v ogi. odd. Jutra 20351-6 BLAGO sivo, predvojno, za moško obleko ali kostum— prodom. Ogied dopoldne Naslov v ogl. odd. Jutra. 2038O-6 MOŠKO KOLO prodam 2-a 2600 lir. Trgovina »Ogled«. Mestni trg 3 (vhod skoai vežo) * 20349-6 PREPROGO Za o to mano, lep vzorec, 3 m dolgo, 1.50 široko, prodam po zmerni ceni. Naslov v ogl. odd. Jutra 20346-6 OTOMANO (Couch) popolnoma no. vo. krasna orehova korenina. star material. —■ takoj "prodam. Ogled pri tapetaiku: N. Pavle, Ciril Metodova cesta (dvorišče gostilne Kač'č). 20345-6 MOŠKO OBLEKO temno. iz najboljšega volnenega blaga in ene posebne volnene h_\»če, gojzorje št. 42-43. nove, vse predvojno blago, za. menjam za protivrednost ali prod-m. Naslov v og'- odd. Jutra. 20360 6 DAMSKE DEŽNIKE lepe, prodam. Mcste — Stara pot 10 . 20359-6 MOŠKE ČEVLJE salonske, skoraj popolnoma nove. št. 41, prodam Naslov v ogl. odd. Jutra. 20358-6 OTROŠKO POSTE5.JO -amo les, prodam. Ogled od 9. do 10. dopoldne. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20371 6 MOŠKO KOLO v dobrem stanju. prodam Galjevica 176 20369-6 MOŠKO KOLO novo, prodam ali zamenjam za šivalni stroj. — Naslov v ogl. odd Jutra. 20368-6 PSIČKE volčje pa-me mlade, — prodam. Trnovska ulica 27. Trnovo. 20363-6 SPALNICO v imitaciji orehove kore nine. dvakrat lakirano proda Krže. miiaorstvo Vrhnika. Ogled v skindi žču Ljublj.-ui.-i. Ciril Me todova 47b. poleg kav^r nu Majcen. . 20361-6 MOŠKO KOLO z dinamo svetilko, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 20381-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, poceni prodam. Videmska ul. 9. 20385-6 ČRNO OBLEKO dobro ohranjeno, z„ visoko postavo prodam za gotovino ali protivrednost. Naslov v og'- odd Jutra. 20372-6 ŠAH prav lep, večjega formata in usnjeno slikano listnico, prodam. Poljanska c 15, IV. stopnišče, vrata 6. 20374-6 RADIO 5 cevni, elegantne obli. ke dober sprejemnik in dobro ohranjeno moške kolo, prod.im. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20375-6 KOLO skoraj novo ugodno pro dam. Vrazov trg 4, Vidic 20347-6 ŽIMNICO iz dobre žime. ugodno prodam. Narlov v oglasnem odd. Jutri. 20379-6 OMARO dvokrilno. belo. moderno, za obleko, in pravi llnolei tekač. dam za protivrednost aJi prodam Naslov v ogl. odd. Jutra 20377 6 ŽENSKE ČEVLJE drap. rjave. št. 37, semiš, prodam. Novi trg 1. pritličje 20411-6 SREBRNO LISICO prodam. Ogled pri krz-narju Dolencu Josipu na Sv Petra c. 19. 20410-6 MOD1STOVSKO OBRT dobro vpeljano, takoj ugodno prodam- Natlov v ogl. odd. Jutra. ^ 20409-6 OTROŠKI VOZIČEK sportn; skorai nov. pro-drm. Ogled v dopoidan-sk h urah. Miklošičeva 4*nI_ 20386-6 BLAGO za moško obleko, kočevsko, temne barve, ugodno prodam. Krakovski nasip 26, pritličje. levo 20376 6 ROČNI VOZ lepo din». novo, na štiri kolesa, model zaprav-ljivček nosilnost 400 kg. prodam. Breg 16-1. 20404-6 MOŠKO KOLO skoro novo. z din.imo — prodam Po zelo ugodni ceni. Pavšič Vencelj, Pokopališka 51 Moste. 20403 6 RADIO i 5 cevni, nov. prodam.— • Naslov v ogl. odd. J litra 20402-6 t DAMSKO KOLo ; predvojno novo, prodam 1 P. nudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Model v 20401-6 BOLJŠO OBLEKO m ško, predvojno blago, prodamo. — Tr^ov i-ria »Uspeh. Tržaška c. 71. 20398-6 2 KLTIALNIKA električna ter električni rešo, moško in damsko fcolo. predvojni material v najboljšem stanju prodamo. Trgovina »Uspeh-Trž i ška c. 71. 20397-6 OMARO enokriino ln trokrilno, fcauč. moško sivo obleko, staro blago — prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20406-6 MOŠKO KOLO in otroški športni voziček, poceni prodam. — Hrenova 16 20396-6 KRAVO prvovri-tno mlekarico — prodam. Krušič Ivan. — Bezenškova 10. Zelen., jama. 20391-6 SANDALE moške, platnene, št. 43 ter ženske rjavn. usn lene št. 33. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 30412-6 PEGE IN LIšAJ Vam zaneslj ivo odstrani Alba krem i. — Drogeri la Kane. Židovska nI. 1. 19618-8 MRČES IN GOLAZEN uši, stenice, bolhe, ščur ke molje miši. podgane, voluharje in bramorje Zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji KANC. Židovska Ulica 1. 19617-6 ŽREBETA srednje težke pasme, kupim. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 20334-7 RJUHE kapne in vseh vrst preproge kupuje trgovina »Ogied«, Mestni trg 3, — (vhod skozi vežo). 20348 7 2 PARA ČEVLJEV otroških, nizkih, dobro ohranjenih, za 10 letnega, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20365 7 ŠTEDILNIK vzidan, rabljen, 21/s plo. čči. v dobrem stanju.— kupim. ABfln France! j. Pleši ve, 22 Notr. gorice. 20373 7 JAVNO knjižnico damo v najem literarno iaobnaže-nemu. Potreben primeren kapital. Naslov v ogi. odd. Jutra. 20310-17 STANOVANJE dvosobno, z vsem k>>m-fortom, v šiški. tik tram vajske postaje, zamenjam za istotako ali trisobno stanovajije v strogem centru, v novejši hiši-—■ Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Čimpreje« 20407-21 RJUHE kapne. blazinske prevleke in drugo posteljnino, stalno kupuie Hinko Privšek. Ljubljana. Kolodvorska 7. 19957-7 Vsako ANT1KVAR1CNC slovensko knjigo, revijo, časopise, posamezne odtise kot tudi stare listine kupuie in naiboliše piačuje Knii earna Janez Dolžan, Ljub liana Stritarjeva ulica 6 J-407-7 ŠPORTNI VOZIČEK lep. Icroman kupim »I i zamenjam s protivrednostjo v blagu. Juhant Franc, Tugomerjeva 29. 20350-6 SONČNO SOBO opremljeno, s posebnim vhodom 6 stopnišč.:, oddam gospodični. Naslov v og!. odd- Jutra. 20400 23 SOBO s štedi'nikom ali soupo-rabo kuhinje iščeta dve mirni, starejši esebi. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Lep predulem- 20357-23a OPREMLJ. SOBO e posebnim Vhodom. v centru, iščem. Ponudbe na og! odd. Ja*rj p-d »Uradnik«- 20366-23a OPREMLJ. SOBO išče mlajša, uradnica — Ponudbe na ogl odd. Jutra pod Takoj j 20405-23a OPREMLJ. SOBO s posebnim vhodum išče gospod s pokojnino. Na-slov v ogl. odd. Jutra 20392-23i PRAZNO SOBO « posebnim vhodom, po možnosti s štedilnikom, iščeta dve gospodični — Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod .-Štedilnik« 20388 23* 26 LETNA gospodična. simpatična, inteligentna, želi spoznati istotakega gospoda do 36 let Zj svojega življenjskega tovariša- Po !>udoe po možnosti s sliko na ogL odd. Jutra pod »Uradnica« 20364-25 GOSPODIČNA mlajša, želi v t-vrho možitve spoznati gospoda srednje starosti. Ponudbe na ogl. oad. Jutr pod >Zvestobi< 20383 25 NAKAZNICO otroško, dodatno sera izgubila na BleiTvesovi a it Gosposvetska cesti. Poštenega najditelja, pro im nai jo vrne v ogl. odd. Jutra. 20408-37 3 KLJUČE sem izgubil od Ilirije do Evrope. Prosim, vrnite jih proti nagradi v ogl odd. Jutra. 20387 3 7 NAOČNIKE sem izgubila ni poti rz Rožne doline do post je. Poštenega najditelja na prošam, da jih vrne v Ogl odd. Jutra. 20381-37 ZAHVALA Vsem, ki ste ob prerani smrti naše nepozabne soproge, mame, stare mame in tašče, gospe Burger Matilde z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 14. avgusta 1944 ob 8. uri v cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, 8. avgusta 1944. ŽALUJOČI OSTALI Herbert Steinmann: 15 Žena za sfek!eno steno Roman Vstopi, prosim!« Petru Langeju in Da Silvi je kratko pokimal: »Kasneje se tako in tako vidimo, gospoda--- Karti med Heinzom Renkenom in Petrom Langenom je bil v pravkar minulih. ur;th zrasel neviden zid. in tudi čudni gospod Da Silva se mlajšemu šefu tvrdke Renken. gradnja mostov« ni zdel več tako nedolžen kakor davi v hotelu, ko sta si pri zajtrku prvikrat segla v roko. Voz je drčal po živahnih, tesnih ulicah notranjega mesta. Pot ni bila dolga, ob drugačnih okoliščinah bi bil Heinz ubral bližnjico, ki sta jo bila z liso Dannow tolikokrat prehodila, kadar jo je spremljal v gledališče ali domov. Koliko časa je neki že tega, je pomislil Heinz Renken, spet in spet pogledujoč liso Dannovv. ki je molče sedela zraven zaročenca in upirala oči naprej, čeprav ta mah ni imela druge želje, kakor da bi vedel njene misli. Toda vprašati jo, porabiti prav minuto, ko sta bila tako rekoč po sili skupaj — ne, tega ni mogel. prej bi jo nemara bil — prej, a to je bilo zdaj v megleni daljavi, dasi je ležalo vmes le nekaj težkih ur. Voz se je ustavil, in zdaj sta stala pred hišnimi vrati, ki so s svojim bronastim trkalom tako živo obujala spomin ni nekdanje dni V vzgibu isla-enega čustva, ki ji je zdajci planilo iz otrplega, kakor v ledu zamrlega srca, ga je lise prijela za roko. »Hvala, Heinz — hvala ti —« Ta nepričakovani izbruh ga je zmedel, in hkratu ga je pograbilo, kakor da se mora braniti. »Za vožnjo z avtom — ali za to, da sem te spremil domov?« je rekel, delaje se, kakor da ne ve, zakaij se mu zahvaljuje. »Nu, veš kaj, lise, saj vendar ni prvič!« Majala je z glavo in se s smehljajem na obrazu mučila, da bi udržala solze, ki so se dvigale v nji. »Ne, Heinz, ne zahvaljujem se ti za to vitešiko uslugo. Pr£j, pri zasliševanju — ko je komisar omenil Untermannovo grdo vedenje proti meni — takrat si mi stal ob strani — vkljub vsemu — za to se ti zahvaljujem!« »Oh, lise, tisto je bilo samoumevno. A zdaj si trudna in izmučena; drugič, lise, drugič bova govorila o tem — in potem nikoli več. Potem bo vse spet dobro!« Ta hip se mu je zazdela prihodnost vendarle spet svetla in jasna. Saj je vse tako preprosto in lahko, če složno stojita drug za drugega. Kaj bi ju moglo razdvojiti? Tudd nji je izpreletelo obraz kakor upa- poina svetloba, porojena iz moči in vere, ki sta v tem trenutku prehajali nanjo iz Heinza Renkena. Nato pa je vse spet mahoma ugasnilo. Njeno obličje je dobilo trd izraz, kakršnega Heinz pri nji ni pomnil. »Nikar se ne varajva, Heinz. Nikoli več ne more biti vse dobro. Ti v svojem položaju se ne moreš poročiti z žensko, ki je osumljena umora!« Nestrpno je strese] glavo. »Nesmisel, lise — vsi, kar nas je bHo na tej nesrečni generalki, smo enako osumljeni. Ti — morilka? Ne, lise, samo pre-dražena si od teh strašnih dogodkov — od zasliševanja in dolgega čakanja — —« Srepo ga je pogledala. »Ne, Heinz, slaba sem, do mozga pokvarjena --« Zdaj se je resno ujezil. Takšne je Se ni bi] videl, kar sta se poznala. »Vsa zmešana si, bogme, saj sploh ne veš, kaj govoriš. Daj, lezi nekoliko, in drevi, ko pojdeva v .Umetniško beznico', bo vse, vise drugače. Imeti moraš zaupanje — vase. nekoliko pa tudi vame.« Zagoneten smehljaj ji je plaval okrog ust. V glasu ji je nekaj grenko zazvenelo: »Zaupanje! To je lepa beseda, Heinz — vendar, kdo more bližnjemu res zaupati? Kaj pa vemo drug o drugem? Si se mar kdaj poskusil v skrajni stiski razodeti človeku, ki si ga imej za rešitelja in pomoč- nika — pa te je surovo odbil? Tudi take stvari se dogajajo!« Heinz Renken jo je zmedeno pogledal. Ali je bila ta, ki je stala pred njim, še lise Dannovv? Je bila to res svobodna, odkrita, zmerom enakomerno vedra in radoživa mladenka, ka jo je do«lej poznal? »lise — kaj pomeni vse to? Na kaij na-migavaš?« Trpko se je nasmehnila. »Na nič — na prav nič drugega kakor na neki komad in neko vlogo. Človek se iz takega komada časih mnogo nauči — morda prav iz ,Zene za stekleno steno'!« »lise, kaj mi res več ne zaupaš?« Dolgo ga je gledala. Nato je stresla glavo, kakor da hoče potrditi silovito notranjo odločitev. »Pustiva, Heinz — nesmiselno je, da se tu razgovarjava o teh stvareh Ljudije ze spet obstajajo. Biti zapleten v umor, Je tako mikavno — za druge! Kar gor bi sla zdaj.« ... v* + Tedaj je premagal zmedo svojih občutkov. »Smem priti zvečer pote?« Segla mu je v roko. »Ne, Heinz, rajši nikar. Daj, da se najprej osvestim! Do svidenja!« . V tem se je že obrnila in z naglimi, be-žečimi koraki izginila skozi hišna vrata, prekrasna, stara, izrezljana vrata, ki so se glasno zaloputnila za njo. Heinz Renken je stal kakor omamljen. Vsega tega kratko in malo ni več razumel. Njene besede so mu rojile po glavi: »Kako malo vemo drug o drugem!« Kaj so pomenili njeni namigi, njeni polovični odgovori in njen molk? Heinz Renken je nehote pomislil na to, kar je bil dopoldne doživel s Petrom Lan-gejem. Tudi tam Zgolj molk. ogibanje in izmikanje -- In k temu še Untermannova zagonetna, nenadna smrt! Kakšna nevidna, usodna veriga se je zadrgavala okrog njih vseh? Koga bo še zadavila, koliko ljubezni, prijateljstva in vere bo še zadušila? Občutek strašne, neznane grožnje, ki je bil prevzel ravnatelja Hassberga med razgovorom z liso Dannow v njegovi zasebni pisarni, se je zdaj polastil tudi Heinza Renkena. Sredi prvega solnca, ki je bilo pravkar zmagovito pregnalo deževne oblake, sredi mnogoljudne glavne ulice v Hagenbrucku ga je izpreletavala mrzla groza — napadala ga je slutnja, da je vse to šele začetek — samo začetek--- lise Dannovv je prav ta mah trdo obrnila ključ in zaklenila vrata svojega malega stanovanja za seboj. To je bilo poslednji napor njene volje. Bila je na smrt izmučena. Fiir flas konsortimn •Jutro« ab Verlag . Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Vtoant - F* »Narod« tok^ A-G-« als Drockrtelle - Za »Narodno tiskarno