LXXIL, četrt oktobra Cena SLOfENSKI Izhaja vsak dan popoldn« tzvzemil nodelj« to praznike. // Insorah do 80 potit vrst o Din Z do 100 vrst 6 Din 2-50, od 100 do 300 vrst 6 Din X večji inserati potit vrsto Din 4.—, Popust po dogovoru, insoratni davek posebej fj .Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 2fL— U Rokopisi so no vračajo UREDNIŠTVO IN UTtAVNISTVO LJUBLJANA, KiHifli—u uBco ttm. $ telefoni 31-22. 31-23. 31-25 in 31-21 Podružnice. MARIBOR, Grajski trg št. 7 // NOVO MESTO. Ljubljansko telefon H. 26 H CBJE celjsko uredništvo Srrossmaverjeva ulico 1. telefon rt 651 podružnico uprave* Koceoovo ut. 2. telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC Slnmikm trg 5 H Postno hranilnico v iiubljani it 1035L Izjave Antonya Edena: Anglija si je izbrala boljši del Naloga Velike Britanije je realizirati Zelje milijonov ljudi po tesni združitvi vse Evrope, novem trdnem mednarodnem redu, za svobodo narodov, varnost in mir v nasprotju s nasiljem London, 26. okt. br. Minister za dominione, sir Anthony Eden, je imel snoči po radiu govor o sodelovanju Velike Britanije in njenih dominionov, o rezultatih dosedanje vojne in predvsem o njenih ciljih. Govor so prenašale vse angleške radijske postaje. V nekai tednih, je dejal Eden bomo doprinesli nov dokaz, kako lesno je sodelovanje med Veliko Britanijo in njenimi dominioni. Tedaj se bomo sestali z ministri Kanade. Novega Zelanda in Južne Afrike. To ne bo nikaka prava konferenca, za ta sestanek ni določen nikak dnevni red, marveč bodo razgovori neobvezni, a zato nič mani velikega pomena za nadaljnje praktično sodelovanje vsega imperija na vojnem področju in za dosego naših skupnih ciljev. Naši dominioni razvijajo svoje sile povsem sporedno z Anglijo. V njih se organizirajo vojaške enote, ustvarjajo se nove ogromne letalske sile in vse gre naglo izpod rok. Vsem na čelu ie Kanada. Nobena akcija nemških sil ne bo mogla zadržati tega razvoja, ki mu ni primera v zgodovini. Razvijati smo pričeli novo silo v zraku s povsem novimi metodami. Na kanadskih tleh se bodo koncentrirali ogromni kontingenti našega letalstva in tam se bodo tudi ustvarjali ogromni efektivi Izvežbanih pilotov. Ves svet sodeluje z nami za obnovo miru in reda. Ves novi svet je posegel v razvoj dogodkov na našem starem kontinentu, da bi se ohranila načela prava in poštenja. Potekla sta šele dva meseca, odkar se je pričela vojna in že je Nemčija izgubila vso iniciativo. Na vzhodu ji je Rusija zaprla pot na jugu Turčija, na zapadu pa so sile demokracij od tedna do tedna jač-ie. Z velikimi koraki se bližamo svojim visokim ciljem. Vse akcije nemških pomorskih in letalskih sil so se izjalovile. Podmomiška vojna niti od daleč nima več onega pomena, kakor ga je imela v zadnji svetovni vojni. Ze sedaj je odstotek nem- ških podmorničkih izgub večji, kakor je bil takrat, in pri tem ni bil potopljen nit: odstotek trgovinskega brodovja. V resnici, mnogo se je spremenilo po vojni v letih 1914—1913. eno pa se ni spremenilo, namreč duh angleškega naroda, ki ima danes prav tako veliko in še večjo moč, kakor jo je imel takrat Današnje angleške generacije imajo enake sposobnosti, kakor so jih imele tedaj, a njihova tehnična usposobljenost je danes še mnogo večja, kakor je bila pred 25 leti. Dandanes mora vsak narod računati z borbo na dveh frontah, na zunanji in na notranji. Kakor na fronti v Franciji, tako ie Angliia oborožena in močna tudi na fronti v domovini. Vojna nam je bila vsiljena, ker nemška vlada ni znala pokazati dovolj dobre volje in ker ie Hitler trdovratno prepričan, da mora njegova volja zmacat:. toda v sedanjih okoliščinah ie tej volji, ki zagovarja nasilje, že določena meja. Velika Britanija se ne bori proti enemu možu ali proti nekim mejam, nego za princip, za zaupanje med narodi, brez katerega na svetu ni miru. Velika Britanija in Francija sta objavili dokaze o krivdi za to vojno, toda v resnici so podani še vse drugačni dokazi, kakor so bili doslej objavil eni dokumenti. Svet je po teh dokumentih že sodil, a njegova sodba se more samo še utrditi spričo dejanskih, oprijemljivih dokumentov, ki pričajo o tei krivdi. V Varšavi, v Pragi in v drugih mestih stoje nemške Čete in vsak nemški vojak ie tam živ dokaz, da je bila dana beseda prelomljena. Britanski narodi so se že nekoč borili za ideale miru, za novo Evropo. Ti ideali niso bili doseženi. Ljudje, ki so se pred 25 leti žrtvovali za te ideale, so si nabrali bridke izkušnje. Danes se mladi svet znova bori in prepričani smo. da mu bodo te preizkušnje rodile v resnici ie davno za-željene sadove. Anglija ne mara vojne, zgrabila je za orožje, ker vojno sovraži, ker hoče, da se enkrat za vselej napravi konec nasilju, da se ustvari nova trajna doba miru. Zato se Anglija zaveda, da sedaj ne gre samo za zmago v vojni, nego tudi za zmago v dobi, ki ji bo sledila. Anglija se bori za svobodo ne le lastnih, nego vseh narodov, tudi takih, ki tokrat niso posegli v borbo, a so vendar vidno v skrbeh za svojo bodočnost. Anglijo čakajo še težke naloge, a spričo ideala, za katerega se bori. je njena zmaga sigurna in neizbežna. Tudi drugi narodi so pričeli spoznavati prave cilje zavezniške borbe. Njihov zgled je Turčija, ki se je sedaj odločila in se postavila na francosko in angleško stran v obrambo istih načel miru. časti, zaupanja in svobode. Vemo. da bo pripadla Veliki Britaniji velika odgovornost za razvoj dogodkov. Njena naloga bo realizirati intimne želje in težnje milijonov mož in žen. dati jim obliko tesne evropske združitve, novega, trdnega mednarodnega reda ln verske tolerance, ki bo zagotovila narodom svobodo, varnost in mir v nasprotju z nasiljem. Ta borba bo še težja, kakor je sedanja na frontah, toda izgubiti je ni mogoče, ker si je Angliia izbrala boljši del. Angleški odgovor na Ribbentropove očitke London, 26. okt. AA. (Reuter.) V odgovornih krogih smatrajo, da nasprotujejo Ribbentropovi trditvi, da je Anglija dolga leta tajno pripravljala vojno ter odbila vse Hitlerjeve predloge za mirno rešitev sporov, naslednja dejstva: 1. Anglija je dovolila Hitlerju ponovno uvedbo splošne vojaške obveznosti. Anglija je dovolila Nemčiji vojno letalstvo ter vojaško zasedbo Porenja kakor tudi zasedbo Avstrije m sudetskih pokrajin. 2. Velika Britanija je stalno stremela po sporazumu z Nemčijo. Sedanjo angleško vlado so v Zedinjenih državah in drugih nevtralnih državah ostro kritizirali, ker je pri tem preveč popuščala. 3. Angleška jamstva Poljski so bila podana 31. marca t. L, d očim je Poljska Hitlerjeve zahteve odbila že 26. marca t. 1. 4. Chamberlain se je vrnil iz Monako-vega lani s Hitlerjevo obljubo, da se bodo nesoglasja, ki bi nastala med Nemčijo in Anglijo reševala s posvetovanjem. Chamberlain je dejal: »To je mir, ki bo trajal dokler bomo živi.« Sest mesecev pozneje ga Je Nemčija izdala s tem. da je zasedla Češkoslovaško. 5. Anglija in Francija sta ugodno odgovorili na italijanski mirovni predlog 31. avgusta t. 1„ kot osnovni pogoj pa sta postavil evakuacijo zasedenega ozemlja v svojem odgovoru dne 2. septembra. 6. Nemčija je vojno napravila neizogibno; ker Je vpadla 1. septembra na Poljsko. Halifasove izjave London, 26. okt. AA. (Reuter) Lord Ha-lifax je imel govor o mednarodnem položaju pred 300 člani angleškega parlamenta, ki pripadajo odboru, ki je bil imenovan lani in predstavlja najvplivnejše zastopstvo pristašev vlade. Sestanek je bil zasebnega značaja. Kakor se je zvedelo, je Halifax govoril o sedanjem položaju ter ga primerjal s položajem pred nekoliko meseci. Naglašal je važnost nedavno podpisanega pakta s Turčijo ter okrepitev vpliva Anglije na Sredozemskem morju, kakor tudi, d3 so bile angleške sile ojače-ne na vseh važnih strategičnih točkah. Ko bo prišel čas za sklenitev častnega miru, bo treba združiti vse sile, da se napravi ta red in varnost tako, da ne bosta ogrožena. Lord Halifax je poudaril, da Anglija ni stopila v borbo iz imperialističnih pobud, temveč zato, da bi rešila civilizacijo, ki ii preti nevarnost od mnogih strani Iz notranje politike »JUGOSLAVIJA — LEPA, m VELIKA IN MOČNA!« j| Nedavno tega je napisal vseučJliški pro-feaor dr. Fran Bubanović, Hrvat, knjigo a naslovom »Kemijo, hvala ti!« in jo Izdal v založbi knjigarne Toma Jovanovič & Vejic v Beogradu, Zeleni Venac Po naslovu i bi sodili, da pisec v svojem delu razpravlja o kemiji, dejansko pa se v svojem spisu bavi z raznimi aktualnimi vprašanji, ki so tičejo našega narodnega in državnega življenja. V knjigi čitamo med drugim: »... In Jugoslavija je zares postala lepa, velika in močna. Mi, ki Jo poznamo, kakšna je i bila nekdaj in kakšna je danes — enako Sv najbolj zapuščeni vasi, kakor v naših največjih mestih, enako v duši zatiranega inekdaj našega človeka, kakor tudi danes v iskrenem ln pravem pojmovanju naše-ga svobodnega človeka, ml presenečeni bi Szačudeni stojimo pred velikanskim napredkom, ki ga gledamo na vseh poljih ln v S vseh strokah . . . « Nato govori Kuha novic obširno o narodnem edinstvu ln o vplivu klerikalizma na to idejo. O klerikalizmu pravi, da je »usoden pojav« In da Je »prvi »topil v vrste pobornikov za razedf nje vani je«. BANOVINA SLOVENIJA V naprednih političnih krogih pripisujejo nedavno srdito gonjo nasprotnih listov proti JNS in njenim voditeljem, v kateri se je zlasti naglašalo, da jugoslovenskl nacionalisti rujejo proti ureditvi banovine Slovenije po vzorcu banovine Hrvatske, dejstvu, da so že začetne priprave naletele na važne ovire. Zlasti resnejši ljudje Iz JKZ niso sporazumni s preveliko naglico, ki pri tako usodni odločitvi nI umestna. Ako bi bile ovire prevelike ln bi se ne dale premostiti, je treba že v naprej najti odgovornega krivca. S tem namenom so listi nacionalistom nasprotnega tabora objavljali ogorčene napade na JNS. če* da spletkari proti novi ureditvi. Finski parlament bo odločil Finska si Zeli mirne rešitve spora z Rusijo, vendar je trdno odločena braniti svojo neodvisnost — Ruske zahteve Se zmerom niso znane London, 26. okt. s. Usti v nordijskih državah objavljajo razgovor s finskim zunanjim ministrom Erkkom, ki je izjavil, da trenutno še ne more reči, če bo mogoče nadaljevati pogajanja z rusko vlado v Moskvi, ali pa bo treba poiskati drug način, da pride do rešitve vprašanj med Rusijo in Finsko. Finska si želi mirne rešitve vseh vprašanj s pogajanji, če bo zadeva postala tako akutna, da ne bo mogoče več drugače, pravi Erkko, bo položil svoje karte na mizo in govoril odkrito. Tuji listi so podali napačna porečila o ruskih zahtevah. Finska lojalno išče izhoda iz situacije. Ni razvidno, zakaj ne bi bila mirna rešitev vprašanj mogoča. Finska vlada bo po potrebi glede pogajanj z Rusijo konzultirala parlament in se posvetovala tudi z drugimi nordijskimi vladami, Helsinki, 26. okt o. Po poročilih iz Moskve se zdi, da je ruska vlada odklonila finski kompromisni načrt Zato je finska vlada sklicala parlament, ker noče prevzeti sama odgovornosti za nadaljnja pogajanja in zadržanje nasproti Rusiji in ker želi razčistiti pred parlamentom položaj. Stockholm. 26. okt e. V Helsinkih poudarjajo, da sovjetska vlada ni postavila nobenega določenega roka za odgovor na sovjetske predloge. Novi ruski predlogi ne vsebujejo novih momentov, temveč samo manjše spremembe že prej postavljenih zahtev. Finska vlada bo novo rusko noto proučila z delegati, ki so se pravkar vrnili iz Moskve. London, 26. okt e. Reuter javlja iz Helsinkov. Ministrstvo za informacije javlja, da je, kakor izjavljajo finski vladni krogi, sovjetska vlada sedaj prvič postavila precizne zahteve. Mislijo, da te zahteve vsebujejo sklenitev pakta o medsebojni pomoči, namesto pakta o vojni pomoči V Helsinkih mislijo, da bi taka ureditev mnogo bolj ojačila Rusijo kakor Finsko. Helsinki. 26. okt. e. Na podlagi vesti agencije Štefani so tukajšnji listi objavili pogoje, ki naj bi jih bila Rusija postavila Finski in ki naj bi bili po vesteh iste agencije tudi objavljeni v ruskem tisku. Toda tu se je takoj sumilo v točnost teh vesti. Na telefonično vprašanje je finski poslanik v Moskvi Kozbinen v tej stvari odgovoril: Slišal sem o vsebin: vesti agencije Štefani, a ničesar ni bilo o tem objavljeno v ruskih listih. Na podlagi tega je ta vest absolutno netočna. Ruski listi niso ničesar pisali o naših pogajanjih, a prav tako ne o nekakih pogojih. Glasilo zunanjega ministra Helsinki Sanomag« piše: Rekli smo že. da se bo Finska držala pomirljivo, a se ne more odreči načelom suverenosti in nevtralnosti kakor tudi ne svojega stališča glede varnosti in tudi ne bo dovolila, da bi bil skler njen sporazum, ki bi bil koristen le eni državi in naperjen proti drugi. Morda bodo zaradi tega pogajanja trajala dalj časa kakor se misli, toda mi mirno pričakujemo te rezultate. Podobno stališče zavzema tudi glasilo socialnih demokratov, dasi izraža svoje začudenje in presenečenje zaradi prekinjenja pogajanj. Helsinki 26. okt. AA. (Štefani) Agencija Leta poroča, da je finska vlada v svojem proračunskem predlogu za prihodnje leto zahtevala od finskega parlamenta pooblastilo, da sme takoj razpolagati s skladom, namenjenim za utrditev Aalandskih otokov. Kolontajeva v Moskvi Berlin, 26. okt. e. Iz Moskve javljajo, da je snoči pristala na moskovskem letališču Kolontajeva, sovjetska veleposlanica v Stockholmu. Predložila bo moskovski vladi poročilo o stališču Švedske v zvezi s sovjetsko-finsko krizo in o vprašanju Aalandskega otočja. Zaupanje v nevtralnost Italije Po londonskih vesteh namerava Italija zmanjšati obmejne Sete London, 26. okt. o. Rimski dopisnik »Daily Telegrapha« beleži razne znake, po katerih smatra, da je Italija čvrsto odločena ostati nevtarlna. Javna je tajna, da stremi Italija za tem. da bi sklenila sporazum s svojima nevtralnima sosedoma Jugoslavijo in Švico o obojestranskem zmanjšanju obmejnih čet na normalno število. Upati je tudi treba, da se bo sličen sporazum lahko sklenil s Turčijo glede italijanskih posadk na Egejskih otokih. Čeprav bo ostalo število čet na francoski in nemški meji neizpremenjeno, bo mo-goače demobilizirati več letnikov vojaških obveznikov. Pariz, 26. okt. AA. (Reuter) Francoski radio je objavil, da se ne bodo vršile več zatemnitve zaradi vaj proti letalskim na- padom v krajih, ki mejijo na Italijo. To dokazuje, veliko zaupan ie Francije v nevtralnost Italije. Izselitev Nemcev iz Jugoslavije Pripravljalni razgovori za uresničenje želje kancelarja Hitlerja Beograd, 26. oktobra, e. »Politika« prinaša po tolmačenju tukajšnjih političnih krogov v sporazumu z avtoritativnimi krogi napisan članek; v katerem se bavi z vprašanjem preselitve nemških narodnih manjšin ter pri tem naglasa, da bi izvedba odločitve o tem ustvarila ugodnejšo atmosfero za ohranitev dobrih odnosov med Nemčijo in podunavskim! državami. Manjšine, ki so kakor otoki sredi prebivalstva drugega plemena in jezika, so Često s svojim zadržanjem povzročale incidente med državami, ki so v ostalem v vseh drugih okoliščinah navezane med seboj, da žive v miru in prijateljstvu, čeprav bi bila naloga manjšin, da bi bile vez med državami, v katerih žive, in sosednimi državami ki jim pripadajo po jeziku in kulturi. Tudi Jugoslavija je zainteresirana pri splošni ureditvi tega vprašanja. V Jugoslaviji živi 450.000 Nemcev, In sicer okoli 500.000 v Vojvodini, ostali pa v Slavoniji, Hrvatski in Sloveniji. Na drugi strani je v Nemčiji okrog 150.000 j ugosl o venskih sorojakov in sicer okoli 80.000 Slo- t vencev na Koroškem ter prav toliko Hrvatov na Gradiščanskem. Odločitev kan-1 celarja Hitlerja bo po njegovi želji vsekakor uresničena. Izzvala je v vsakem primeru ugodne komentarje vseh politič-; nih krogov ln tudi tiska v podunavskih državah, ki poudarja, da more ureditev tega vprašanja napraviti konec vsem nesoglasjem med Nemčijo in njimi, kakor se je to zgodilo tudi med Nemčijo ln Italijo, kar bo gotovo pripomoglo h konsolidaciji miru in dobrih odnosov v tem delu Evrope. Zadevni pripravljalni razgovori so po mnenju političnih krogov že v teku in se bodo kmalu izvedele konkretne podrobnosti. Berlin, 26. oktobra. AA. (DNB) Hitler je naložil šefu nemške policije Himmlerju, da organizira vrnitev Nemcev v Nemčijo. Prav tako je Hitler pozval Himmlerja, da ukrene vse potrebno za organiziranje novih pokrajin za kolonizacijo in za ureditev vprašanj, ki bi nastala v zvezi s tem. Pri tem bodo Himmlerju pomagale pristojne upravne oblasti in ustanove. Sladkor in maslo iz lesa Amsterdam, 25. okt. o. (Havas). Na podlagi vesti tukajšnjih listov iz Berlina so dobili nemški Izumitelji od maršala Go ringa poziv, naj poiščejo vsa možna sredstva, ki bi mogla povečati odpor Nemčije, zlasti razna nadomestila za živila. Kemiki naj poiščejo možnosti za pretvarjanje leaa v sladkor in maslo. Potrebno je tudi, da se zboljša konserviranje živil. V tekstilni industriji naj se uporabljajo predvsem domače surovine. Kot surovina v tekstilni industriji oi lahko služil tudi krompir. Les ln železo je potrebno popolnoma eliminirati, kolikor sta potrebna za vojaške namene. Prav tako je treba racionalizirati živinorejo. Govor belgijskega kralja Bruselj, 26. oktobra. AA. Belgijski kralj ne bo imel nocoj govora po radiu za Ze-dinjene države, kakor je bilo prvotno jav- ljeno. Ta govor bo imel šele 28. ob 2.15 popolnoči. oktobra Poljska bo začasno nemška gubernija Berlin, 26. okt. mp. Včerajšnji nemški uradni list »Reichsgesetzblattc je objavil imenovanje ministra Franka za generalnega guvernerja zasedene Poljske, za pod guverner j a pa Seyssa-Inquart2L Uradni list obenem navaja, da bo ustanovljena »nova poljska država, ki bo segala od sedanje nemško-ruske meje do krajev, ki so pred svetovno vojno pripadali Nemčiji, vendar bo slednja meja pomaknjena nekoliko bolj proti vzhodu. V novi Poljski bodo na primer kraji Censtohova, Lodž in Krakov. List dalje navaja, da se bodo morali izseliti z ozemlja nove Poljske vat tamkaj bivajoči Nemci, ki jih bodo naselili na zasedenem poljskem ozemlju, ki pripada zdaj Nemčiji. Sem se bodo preselili tudi vsi Nemci s poljskega ozemlja, ki ca je zasedla Rusija. NARODNI INTERESI NAD VSEMI DRUGIMI Novi predsednik SDS dr. Snijan BudV savljevlč je podal političnomu uredniku »Politike« naslednjo izjavo: »MoJe stališče je, da mora biti stranka orodje državne in narodne politike ln da morajo biti zato narodni in državni interesi vedno pred strankarski, seveda Se bolj pa pred interesi posameznih članov stranke. To bo moja misel vodnica v svojstvu novega ftefa Samostojne demokratske stranke. Izvajal jo bom pri svojem delu tem lažje, ker je stranka, ki mi Je poklonila svoje zaupanje, vedno stala na stališču, da stoje narodni interesi nad vsemi drugimi«. O SAMOSTOJNI DEMOKRATSKI STRANKI O nedeljski seji glavnega odbora SDS razpravlja v posebnem članku »Obzor« in izvaja med drugim: »Kot instrument politike sporazuma se je pokazala kmečko-demokratska koalicija kot zelo uspešna v zadnjih 12 letih, zato ni povoda dvomiti, da bo tudi v bodoče dona šalo njeno delovanje pozitivne rezultate na polju sporazuma Hrvatov in Srbov. Treba pa je zabeležiti, da se nedeljske seje SDS ni udeležil niti en Slovenec. Nekoč je bila SDS po važnosti in številu druga stranka v Sloveniji- Ko pa je dr. Kramer izstopil Iz SD koalicije in se pridružil JNS, Je imela SDS še vedno prilično število pristašev v Sloveniji. Do nedavna je s SDS še sodeloval dr. Kukovee, sedaj pa Je, kakor se zdi, prenehalo tudi to sodelovanje. Po nedeljskem zaključku SDS, da bo razširila svoje delovanje na vso državo, je pričakovati, da se bo ona prt prvi ugodni priliki potrudila, da vzpostavi svojo aktivnost tudi v Sloveniji ... c SOCIALNA POLITIKA NA HRVATSKEM Oddelek za socialno skrbstvo pri banski oblasti v Zagrebu Je zahteval od finančnega ministrstva kredit 5 milijonov dinarjev za prehrano prebivalstva v pasivnih krajih Hrvatske, kakor tudi nakaznice za cenejši prevoz živil v pasivne kraje. Nadalje bodo ustanovljena posebna poverjen 1-štva pri s reskih načelstvih na Hrvatskem za pregled vojnih sirot. Te dni se je pričela tudi anketa za prehrano brezposelnih preko zime v glavnih mestih, kakor tudi anketa o zavarovanju zasebnih nameščencev. Pri oddelku za socialno politiko se vrše posvetovanja o razdelitvi Snzorja ln organiziranju delavskejra zavarovanja pa tudi o ureditvi lzseljeniške službe v banovini Hrvatski. KONEC NOTARJEV? V oddelku za pravosodje pri banski oblasti v Zagrebu so Izdelali uredbo o odpravi Javnih notarjev v banovini Hrvatski, Glavni del poslov javnih notarjev bo prenesen na sodišča. Z odpravo notarjev na Hrvatskem bo izvršena ena Izmed programa tičnih zahtev HSS, ki smatra tarska meeta sa sinekure. NA HRVATSKEM SE NE ZANIMAJO ZA SENATSKE VOLITVE Glede na vesti nekaterih beograjskih listov, češ da vlada na Hrvatskem veliko zanimanje aa senatske volitve, piše današnji »Hrvatski dnevnik«, da v Zagreb« nI prav nobenega zanimanja aa te volitve, pač pa vlada veliko zanimanje za volitve v hrvatski sabor. Za senat tudi ne mora biti nlkakega zanimanja zato, ker Je del senatorjev imenovan, drugi del pa volijo tadi oni župani, ki so bili svojca« Izvoljeni v znanih razmerah. Kdo Izmed Hrvatov bo senatorald kandidat, ie nI prav nič znane bi Je dseals Milana od dr. » Sireni S »SLOVENSKI NAROD«, četrtek. 18. oktobra 19». «bay?44 Ruska nota Angliji Samovoljno tališče moskovske vlade« U greši, proti čemur protestira — odgovora v Londona Moskva, 26. okt. s. Agencija Tas javlja: Včeraj 25. oktobra je izročil namestnik komisarja za zunanje zadeve Potemkin angleškemu poslaniku Seedsu odgovor na noti angleške vlade od 6. in 11. septembra 1.1. Odgovor ugotavlja: 1. Seznam vojno-tihotapskega blaga, ki ga je poslala angleška vlada 6. septembra ruski vladi, predstavlja enostranski akt s strani angleške vlade in ruši mednarodno pravo o pomorski vojni, ugotovljeno na konferenci v Londonu 1. 1909. Isto tako ta akt težko prizadeva nevtralne države in mednarodno pomorsko trgovino. V seznamu, ki ga je sestavila angleška vlada kot vojno-tihotapsko, so tudi predmeti, kakor gorivo, papir, kruh, maslo, sladkor, bombaž, volna itd. Ta omejitev predstavlja resno grožnjo tudi za miroljubno civilno prebivalstvo in za širše narodne sloje, ki jim grozi z gladom, pomanjkanjem goriva in obleke. Po mednarodnem pravu ni dovoljeno letalsko bombardiranje mirnih naselbin, žen, otrok in starčkov. Zaradi tega smatra ruska vlada, da tudi ni dovoljeno, da se potom določanja vojnc-tlhotapskega blaga Izpostavljajo gln.du otroci, žene, starčki in bolniki. Na podlagi tega sporoča ruska vlada, da z noto angleške vlade od 6. septembra ne soglaša in se odpoveduje prevzemu vsake obveznosti na podlagi te note 2. Ravno tako ne soglaša ruska vlada z noto angleške vlade z dne 11. septembra, ki odreja z enostranskim aktom preiskavo vseh trgovskih ladij nevtralnih držav v določenih pristaniščih. Ruska vlada smatra, da je ta ukrep samovoljen in po mednarodnem pravu popolnoma neosnovan ter predstavlja grožnjo za svobodno morsko trgovino ln ladijski promet. Akt an-e vlade je v naaprotsvu s konvencijo, eno 1.1900 v Londonu. Vlada pripo-da se vse ruske trgovske ladje ama-c ..jo kot last ruske države. Ruska vlada izjavlja, da se ne bo podvrgla določilom, ki jih je sporočila angleška vlada v noti od 11. septembra. 3. Na podlagi tega al pridržuje ruska vlada pravico, da zahteva od angleške vlade vso odškodnino, ki bi nastala ruskim državljanom ali ruskemu Imetju s strani angleške vlade zaradi izvajanja ukrepov, navedenih v obeh notah angleške vlade. London, 26. okt. s. K noti, ki jo je včeraj poslala ruska vlada angleški vladi, ugotavljajo poluradno v Londonu: Ruski protest je fantastičen in za trideset let zastarel. V svetovni vojni so bila določila o kon-trabandi in blokadi splošno spremenjena. Londonska deklaracija iz 1. 1909 ni bila nikdar ratificirana, niti od Rusije same, in tudi ni nikdar stopila v veljavo. Ruski protest proti preiskavanju nevtralnih ladij je čuden, če pomislimo, da je Rusija dovolila pravkar, da vojujoča se država zavleče nevtralno ladjo v nevtralno rusko pristanišče v Murmansk in jo tam preišče, čeprav ni za vse to nobene mednarodne zakonite podlage. Kar se tiče omembe bombardiranja civilnega prebivalstva v ruski noti, le čudno, da Rusija nI najpreje protestirala proti bomba rdlran ju nezaščitenih poljskih mest % nemške strani. Gustav Anderson zanika, priče Macdonaldove pa ni! Senzacionalne ugotovitve ameriškega tiska v zvezi z Gobbelsovim govorom New York, 26. okt. mp. Ameriški listi Be v dolgih člankih bavijo z Gobbelsovimi trditvami glede potopitve trgovske ladje »Athenia«. Gobbels je trdil, da sta dva ameriška potnika te ladje, Gustav Ander-son iz Kalifornije in neka Macdonaldova pod prisego izpovedala pred ameriškim sodiščem, da so »Athenio« potopili trije angleški rušilci. Anderson je baje trdil, da je nastala v strojnem oddelku eksplozija, ki je tako poškodovala ladjo, da je bila za plovbo nesposobna in da je menda videl topove na ladji. Ameriški listi navajajo v zvezi s tem Andersonovo izpoved, ki odločno zanika, da bi kadarkoli dal izjavo, ki o nji govori Grdbbels. Odločno zanika, da bi videl na »Atheniji« topove. Nasprotno pa je Anderson izpovedal pred sodnikom, da je bila ladja brez opozorila torpedirana in da je bilo zaradi tega življenje 600 Američanov ogroženo. Ameriški tisk ugotavlja v zvezi s tem, da je bila Gobbelsova trditev popolnoma izmišljena in namenjena le nemškim poslušalcem v rajhu. Glede druge priče, ki jo navaja GBbbels, neke Macdo-naldove, je stroga preiskava ugotovila, da sploh ne obstoja. Na seznama potnikov »Athenle« ni bilo nobene osebe takega ali podobnega imena. Po razpustu sobranja Veliko presenečenje v bolgarski javnosti — Nove volitve od 24« decembra do 28. januarja SOFIJA, 26. okt. e. Vest, ki so jo objavili sofijski listi, da je s kralje .im ukazom na predlog ministrskega sveta raz-pitščeno sobranje in da se z drugim ukazom razpisujejo nove volitve za narodne poslance, je v bolgarski prestolnici povzročila pravo senaacijo. Nihče ni pričakoval, da bo namesto ukaza o sklicanju narodnega sobranja na izredno zasedanje, ki naj bi bilo 28. t. m., pr.šel ukaz o razpustu sobranja in razpisu novih volitev. Javnosti še niso znani razlogi, zaradi katerih je nova vlada prišla do tega. sklepa. V neka-ter.li vladnih krogih pojasnjujejo ta sklep na ta način, da se je v tej sestavi sobranje glede sodelovanja med zakonodajno m administrativno oblastjo pokazalo kot neučinkovito. Zato vlada smatra za potrebno, da se razpusti sobranje. ■ V včerajšnjih Službenih no vin ah je ob-! javljen ukaz o razpustu 24. in ukaz o razpisu voLtev za 25. narodno sobranje. Po tem drugem ukazu se bodo volitve vršile takole: 24 decembra se bodo v smislu veliko trnovske ustave vršile v šumenskeim področju. 14. januarja v burgaškem in plevskem, 21. januarja v vračarskem in plovdivskem, 28. januarja pa v sofijskem in starozagorskem področju. NaS poslanik pri Kjoseivanovu SOFIJA, 26. okt. e. Jugoslovenski poslanik minister dr. Momčilo Jurišić Je včeraj obiskal predsednika vlade in zunanjega min stra dr. Kjoseivanova s katerim je ostal v razgovoru od 11. do 13. šolstvo v srezu Maribor levi breg ki se nanaiajo na stvo — 75% obmejnih Sol kliče po pomoft in obmejno učitelj Gr?!f?s pozdravlja ankarski pakt kot jasen in učinkovit prispevek sredozemskih držav za svojo nevtralnost ATENE, 26. okt. e. Ves grški tisk zelo povoljno komentira sporazum, ki je bil podpisan v Ankari. Tako pravi polslužbeni »Mesager d'Athen«, da je podpis tega pakta grško javno mnenje sprejelo z velikimi sJmpatijaani in zadovoljstvom. List naglasa, da ta pakt karakterizira jasnost in popolno lojalnost njegove smeri. Pakt Je docela defenziven in ni naperjen proti nobeni državi. Jasno je omenjen in ne gre preko sredozemskega ozemlja in na podlagi tega ne daje povod za nobeno sum-ničenje. Ta pakt je v najboljšem snvshi Instrument miru, nanašajoč se na važen del Evrope in Vzhoda, List pravi nadalje, da je cilj držav na Balkanu ln ob Egejskem morju samo mir m nič drugega. Te države žive z vsemi veleeri lami v najboljših prijateljskih in go- Nobelova nagrada za medicino Stookholm, 26. oktobra. AA Po poroci-Hh lista »Aftonbladet« bo letošnja Nobelova nagrada za medicino razdeljena med profesorjema Domakom z monakovskega znanstvenega zavoda in nekim belgijskim fiziologom. IOOjOOO židovskih spodarskih odnosa jih, med seboj pa so že davno odstranile nesporazume iz preteklosti in večina teh držav je te odnošaje dobrega sosedstva spremenila v zvezo. V ; sporu, v katerem so najmočnejše velesile j sveta, mora biti edina skrb Balkana in j sredozemskh držav, da so daleč od poža-j ra in da skrupulozno branijo svojo nevtralnost. Podaljšanje gr£ko-italijanskega pakta ATENE, 26. okt. e. Z dobro obveščene strani javljajo, da sta grška in italijanska vlada izmenjali noti za podaljšanje grško-italijanskega prijateljskega pakta, ki je po tekel 30. t. m. Parii. 26. okt. s. Po poročilih iz Kovna je litovska komisija, ki je dospela v Vil-no. ugotovila, da je v vilenakem okrožju sedaj okoli 100.000 židovskih beguncev iz nemškega dela Poljske. Litovska vlada je v velikih skrbeh, kaj naj napravi s temi begunci Oni sami nočejo v Nemčijo, pe tudi nemška vlada sama se brani, da jih •prejme. Ruske pieniee ne bo London, 26. okt mp. Moskovski dopisnik Reuterja je sporočil, da Je vest nemških listov, češ da je bila med Rusijo in Nemčijo sklenjena trgovinska pogodba, po kateri bo Rusija dobavila Nemčiji veliko količino pšenice, netočna. Na odločilnem mestu v Moskvi te nemike vesti ne potrjujejo. Poplave na Španskem Madrid. 26. okt. br. Velike poplave, ki so se zadnje dni pojavile okrog Cartagene, so se sedaj razširile v Badajoz v Estrama-duri. Vsa žetev je uničena. Smrtna nesreča Maribor, 26. oktobra Snoci s« je pripetila pri dupleakem mostu smrtna nesreča. Most namreč sedaj popravljajo in pri delu je bil zaposlen tudi aSletnl Janez Zelenko iz Podv ncev pri Ptuju. Spustil se je po škripcu na tramu navzdol po Dravi, nenadoma pa je škripcev je popustilo in vrv se je odtrgala. Zelenko je padel v Dravo. Ker nI znal plavati, je začel klicati na pomoč. Tovar al so mu hoteli pomagati in so iskali Čoln da bi ga resili, pa ga niso mogli najti. Zelenko se je Se trikrat pojavu na povrSini, nato pa je utonil. Tragična smrt mladega delavca Je vzcm j;ia splošno Obžalovanje. Maribor, 25. oktobra Pričeli smo z novim šolskim letom. Pričeli smo ga z novim upanjem, da bo po številnih zagotovilih šolstvo *n učiteljstvo v srezu Maribor levi breg. ki je izrazito obmejnega značaja, upoštevano v polni meri, tako kakor pač obmejni položaj tega sreza zahteva ter zasluzi. V prvi vrsti pogrešamo v našem srezu načrtno obmejno šolsko politiko, ki naj bi te raztezala na večletno dobo in ki naj bi obsegala predvsem odstranitev nerabnih ter nemogočih šolskih poslopij in zgraditev novih, prostornih ter sodobno urejenih. Meddruštveni narodno obrambni odbor v Mariboru je v zadnjih dveh letih ob priliki obravnave ba-novinskega proračuna poslal kraljevi banski upravi v Ljubljani, potem banovinske-mu svetu in drugim činiteljem posebno spomenico, ki se nanaša na načrtno gradnjo novih obmejnih šol ter postopno reševanje vseh drugih važnih in perečih vprašanj našega obmejnega šolstva. Predvsem je zanimivo vprašanje, kako je s stanjem šolskih poslopij v šolskem letu 1939-40. NaS mariborski srez (levi breg) ima še zmerom le 29 šolskih poslopij. Od teh je šolo v Gradišču postavila pred dvema letoma naša zaslužna CMD ob manjšem prispevku banovine. Po zadnjih vesteh je zasigurana tudi nova šolska stavba v Selnici ob Dravi. Utihnili pa so glasovi o nameravani gradnji novih šol v Pesnici in Bresternici. Nujno potrebno pa je spričo zmerom večjega števila učencev in razredov povečanje šolskih poslepij pri Sv. Ani v Slovenskih goricah, pri Sv Antonu v Slov. goricah pri Sv. Benediktu v Slov goricah, pri Sv. Juriju v Slov gricah, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, pri Mariji Snežni, pri Sv. Rupertu, pri Sv. Trojici v Slov. goricah, pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, v Jarenini. v Kamnici na Sladkem vrhu, v Spodnji Kungoti, pri Sv. Barbari. Št IIju in Sv. Jakobu v Slov. goricah, pri Sv. Križu nad Mariborom, pri Sv. Martinu pri Vurbergu. pri Sv Marjeti ob Pesnici, v Zg. Kungoti in v Žitečki vasi. Tako se čuti nujna potreba po povečanju, oziroma novi gradnji šolskih poslopij kar v 22 obmejnih naselbinah 75 odstotkov vseh šol v srezu Maribor levi breg kliče po pomoči. Če si ogledamo stanje v teh obmejnih naselbinah, vidimo, da so najbolj značilni sledeči primeri: v Zg. Kungoti imamo letos 259 učencev. Grupirani so v štiri oddelke, pouk se vrši v dveh razrednih sobah V Sp. Kungoti je letos 262 učencev. Grupirani so v štiri oddelke, pouk je v dveh razrednih sobah. V Selnici ob Dravi imamo 450 učencev v 10 oddelkih. Poučujejo jih v petih razrednih sobah. Pri Sv. Rupertu v Slov. goricah je 473 učencev v 9 oddelkih in v petih razrednih sobah, v Jarenini 519 učencev, 11 oddelkov, 6 razrednih sob, na Sladkem vrhu 268 učencev. 6 oddelkov. 3 razredne sobe. v št. Ilju v Slov. goricah 538 učencev in učenk. 11 oddelkov. 7 razrednih sob, Sv. Marjeta ob Pesnici 367 učencev, 7 oddelkov, 4 razredne sobe. Sv. Martin pri Vurbergu 273 učencev, 6 oddelkov, 3 razredne sobe. Sv. Ana v Slov. goricah 457 učencev, 9 oddelkov, 6 razrednih sob, pri Sv. Juriju v Slov. goricah 457 učencev, 9 oddelkov. 5 razrednih sob. pri Sv. Lenartu v Slov. goricah 427 učencev, 10 oddelkov in 6 razrednih sob, pri Mariji Snežni 416 učencev, 8 oddelkov in 4 razredne sobe, pri Sv. Trojici v Slov goricah 352 učencev, 7 oddelkov in 4 razredne sobe. Od teh šolskih poslopij je več ko polovica defektnih. Iz stavbnih in zdravstvenih razlogov so potrebne temeljite prezidave. Gornje Številke so zelo poučne. Iz njih lahko razberemo, da ima blizu polovica vseh oddelkov, prej razredov, zaiadi pomanjkanja učnih prostorov popoldanski pouk. Predvsem je treba ugotoviti, da kaže popoldanski pouk slabše uspehe nego pred-poldanski. Vzroki so povsem jasni. Razen tega moramo upoštevati še nemalokrat nedostatno ogrevanje in zračenje šolskih prostorov, ki je zlasti na vaških šolah težko izvedljivo, šolska oblast je sicer poskrbela za to, da se je zvišalo število razredov, ni pa bilo ustreženo potrebi postopnega in načrtnega zvišanja sorazmernega števila učnih sob s povečanjem oziroma novo gradnjo Šolskih poslopij. Te pereče pobude so sicer obtičale na ramenih naših obmejnih vaških občin, ki pa jih ne zmorejo. Zadeva ni namreč le prosvetnega značaja, ampak ima tudi svoj izrazito narodno obrambni pomen. Spričo tega ie pričakoval- znatnih dotacij iz novo ustanovljenega narodno obrambnega fonda. Vsekakor bi se moralo dosledno izvajati načelo, da naša obmejna šolska poslopia nikakor ne morejo in ne smejo zaostajati za on^mi preko meje. Konkreten vpogled v to stanje pa nam omogočajo številke, ki se nanašajo na obmejno šolsko deco. V srezu Maribor levi breg je letos 9.663 učencev in sicer 4.790 dečkov in 4.873 deklic. To je približno tisoč učencev oziroma učenk več kakor leta 1936. Nedostatm šoleki prostori ter naraščajoča revščina usodno vplivata tudi na zdravstveno stanje otrok saj je na primer v šolskem letu 1937-38 bolehalo na različnih boleznih 5.760 šolskih otrok, to je okoli 60 odstotkov. To število daje misliti in nas kliče k pomoči obmejn: deci. Ta pomoč naj ne pride samo ob božiču, ampak že pred mrzlo zimo. To pomoč lahko nudimo obmejni deci z oblačilnimi, šolskimi in drugimi potrebščinami. Zanimivost in značilnost obmejnih šolskih prilik se kaže tudi pri učiteljstvu. Tako je v srezu Maribor levi breg vseh oddelkov (razredov) 194. učiteljev pa 185. in sicer 70 učiteljev ter 115 učiteljic Manjka torej Še zmerom 9 učnih moči. Res je število manjkajočega učiteljstva v našem »rezu padlo, vendar pa bi morale biti baš obmej-i ne šole zmerom kompletno zasedene z uči-teljstvom. Premestitve v mesta bi ne smele iti na račun naših obmejnih šol. kjer naj bi bile v smislu trditev kvalitativno najboljše moči Od 185 učiteljev imamo še danes v mariborskem obmejnem srezu 52 učiteljskih pripravnikov, to je okoli eno tretjino. Visoko cenimo mlado, delovno, sposobno ter iniciativno učiteljstvo. vendar pa ga ne bi smeli ob pričetku službovanja postavljati v obmejne naselbine, kjer so teike delovne in življenjske prilike. Tudi stanovanjske prilike obmejnega učiteljstva v srezu Maribor levi breg niso rožnate. Se danes imamo 118 učiteljev oziroma učiteljic. Vri nimajo svojih stanovanj v šoli, ampak si jih morajo iskati drugod, nemalokrat pri vaščanih. ki jim niso v nacionalnem oziru naklonjeni. Nemalokrat pa se morajo zateči v neprimerne stanovanjske prostore. Tudi se obmejno učiteljstvo ves čas bori za priznanje posebnih doklad. Morebiti bi se to vprašanje rešilo najenostavneje na ta način, da se ves srez Maribor levi breg pomakne v drugi draginjski razred. Ob taksnih okoliščinah je treba združiti vse moči, da br> potrebam nagega obmejnega šolstva Čim prej in čim tehtneje ustreženo. Klopstee Je odpel svojo pesem Od romantike trgatve do realnosti vinskih kupčij Maribor. 24. oktobra Klopotec je skoraj odpel Odveč bi bilo govoriti o romantiki letošnje trgatve. Medtem, ko je slavni Jupiter Pluvius namakal naše gorice, ko da mu gre za »nadure«, se je vršila na vseh koncih in krajih naših Slovenskih goric vesela trgatev, ki je ne morejo motiti niti vremenske neprilike. Veselje je tradicija, kupčija pa je realnost čisto svoje vrste. Pod vzvišenim »protektoratom« molčečega klopotca je sedaj vsak vinski vrh neke vrste vinska borza. Na teh borzah se zbirajo strokovnjaki, ki merijo sladkorne stopnje, so pa tudi mešetarji in prekupčevalci. Ob meji smejo dvolastniki od onstran meje prevažati letošnji izborni pridelek preko meje brez vsake carine. Spet je potrjena naša širokogrudnost, ki je skoraj pomenita in v današnji dobi menda zelo redka. Ljutomerska vina so tudi letos izredno dobre kvalitete Od nekdaj so zelo iskan pridelek in tudi »abstinentske« države se ne branijo te naše »slovenske inspiracije«. Naša izvrstna ljutomerska kapljica daje dobre injekcije, če popu'čajo živci. Njen sloves je bil preizkusen že v predvojnem času, v času pokojne Avstrije, ko je bila ljutomerska kapljica poveličan objekt raz nih tihotapcev, danes pa željen eliksir za pomirjevanje živcev onstran mejnikov. Zna menita Ser^enova klet, znana svojčas kot »podzemeljska cerkev«, že hrani v svojem zaklonišču nad 300 polovnjakov novega pridelka, to je nad 90.000 litrov vina Prostora pa je še za najmanj 500 polovnjakov. Če se nam posreči, da pošljemo letos poleg tolstih volov in bikov, rejenih konj ter pitanih svinj preko meja še vsaj nekaj sto hJ dobrega letošnjega vina, potem bodo tudi naši težko pre>kn-Teni vinogradnik] primerno zadovoljni. — Juiij Pika &..ka v okviru društva »Jadran-Nanos-t. Prof. Bizjak bo predaval o razvoju 8lovanstva. Člani in prijatelji našega »Jadrana-Nanosa« se bodo nedvomno pol-noštevP~o odzvali. — Kvava fantovska bitka. V Moška jn-Mb po se sn^ond;1] fantje. V njihovih rokah so se z^blskall noži. na bojišču je obležal, rabodea v trebuh, 36ietni natakar Alek-sande- Korošec. — Priroda Ima svoje inuhe. Na dvorišču mariborske splošne bolnice je te dni zacvel star kostanj. — Tezeneke novice. Tudi piamonode niso varni pred tatovi. — V torek dopoldne je od gostilne šabeder do Jenkove ulice nekdo sunil pismonoši dežni plašč, ki ga je imel pritrjenega na kolesu in je kolo pustil pred hišami, kjer je obiskal več strank. Dosedanje poizvedbe so bfl* zaman. — 2e pred pol letom je bU ustanovljen lz članov kr. ŠoL odbora m drugih osebnosti odbor za gradnjo otroškega zavetišča. Tisti, ki so sprožili to potrebno ustanovitev, se sedaj izprašujejo, zakaj doslej še ni bila sklicana nobena seja. Menda je zadela našo otroško zavetišče ista usoda kakor pob reški most. Smo pač v isti občini. — Razne vesti. Ko se je snoči vračal domov 191etni posestniški sin Jože Slanic iz Velike Zimice pri Koreni v Slovenskih goricah, ga je napadel neki moAki ter ga e nočem zabodel v pmL Slanica so odpre-mfli v mariborsko bolnico. V Cvetlični urici ae je »kotalilo z nekega težko obloienega vosa 20 zabojev, Id so ogrožali varnost pasantov. K sred pa ae m nič hudega pripetilo. — VstaoovanjB J. Štora v Vrazovi ulici 6 se je vtihotapil neki zlikovec, ki je odnesel električni li-kalnik. Zatem je skušal vlomiti v drvar-nico. pa je bil pri tem p repo len. PoMcija je zakadi suma vloma aretirala nekega 181etnega mladeniča, ki pa je pri zaslišanju tajil vsako krivdo. — V neki gostilni v Slovenski ulici je razsajal neki 2S>tni Ivan G., ki je šele nedavno prišel iz zaporov, kjer je oćsedeval daljšo zaporno kazen zaradi uboja. Z nož m v rokah je grozil gostom, ki so mu končno odvali nož. Pri borbi za nož pa je Ivan G dobil poškodbe na rokah in se je moral zate-M v bolnico. — Na Al«4n tndrovi OSStl 1e neki kolesar podrl na tla 8'etnrrn \rf nca Ivana Fer Jana, ki je obležal s poškodbami na rok°h. — Z gobami *e rastrupiM «kletna poscstrv.ca Marija Trenta ter njo na 421rt-na hčerka Katarina Zrin*ko\n iz F < Mze.la pri Slivnici. Obe ženski so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer so jima zdravniki reših' življenje. — Kupila trake, okradla b.vlo Majra. V trgovini Antona Poša na Aleksan .. u . i cesti 27 sta se pojavila neki moški in neka ženska, ki sta zahtevala blago za obleke. Dolgo sta izbirala, končno pa sta kupila za par dinarjev neke trake. Potem, ko je dvojica odela, pa je g. Pos opazil, da je izginila cela bala moškega blaga, ki ga je očividno odnesel moški pod poščem Za sleparsko dvojico, ki je izginila brez sle Ju, poizveduje sedaj policija. — Gori! V gospodarskem poslopju posestnika Boštjana Javomika v Lokanji vasi pri Slovenski Bistrici je izbruhnil požar, ki je u pepel il poslopje z vsem inventarjem vred. V isti vasi pa je ogenj vpe-pelil tudi žago in mlin posestnika Jožefa Korošca, ki je sosed Boštjana Javomika. Požrtvovalnemu gašenju slovenjebistrških gasilcev se je zahvaliti, da se ogrnj ni razširil na stanovanjsko po«!op*e. fckola zaradi požara je precej velika Kp.ko je ogenj nastal, se točno ne ve, domnevajo pa, da je bil podtaknjen. — Namesto venca na grob pokojne gt, Olge Balonove so darovali ga. dr. Bozilj-ka ter Stevo Krajnovič in ravnatelj J. Loos po 100 din za Šolske otroke v obmejnem ozemlju. _ Nočno lekarniško s!užbo imata tekoči teden Maverjeva lekarna Pri zamorcu v Gosposki ulici 12, Ur Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33. — Grob pri grobu. Na Koroški cesti 63 je preminil upokojeni sprevodnik držav, h Železnic Ivan Kokovnik, star 64 Tet. V splošni bolnicd pa je umrla 18letna želez-nicarjeva hčerka Marica Jarnejflek. Žalujočim naše globoko sožalje. — V Studendh je drevi ob 19. otvoritveno predavanje nove sezone agilne stu-denške Ljudske univerze. Predava urednik dr. Fr. Vatovec o temi »Razmišljanja ob lSOletnicd francoske revolucije.« — Ljudska univerza v Mariboru. Jutri v petek 27. t. m. predava prof. Adela Žgur o ustroju angleških univerz g posebnim oztrorn na znamenito univerzitetno mesto Cambridge, ki ga je predavateljica do dobra spoznala za časa več tedenske ga studija v tem mestu tik pred izbruhom vojne. Zanimivo predavanje spremljajo skiop>-tične slike. Mariborsko glefhlišče četrtek. 26. oktobra: Hlapec Jernej in njegova pravica. Red A. ★ »Navihan k*« prvi* na mariborskem odru. Predstavi se v večinoma novi odrski opremi, v novih oblekah in s plesnimi vložki v vseh treh dejanjih. »Navlhanka« sama pa se je v svoji vodilni vlogi ^elo simpatično svojčas preizkusila že v Ljubljani ln obeta še ugodneje nastopiti v Mariboru. Prijateljem pri nas tako prisrčno •prejete Beneševe glasbe, posebno v operetah »Pod to goro zeleno« in »Sveti An-toniček se tudi v »Navlhanki« nudi če ne še večji, pa gotovo lato tako zadovoljiv llMtAlr