PvramidiA T Sobota, 23. morca 1995^ letoMVIb $1,12, (eiw 130 SIT 9 f6!; S4#l 'tl il'- I 1 t Parada ^oibsraflja; N. Jekiiov to metuljev efekt 3 21 Womja f VZGLAVNIKOV ODEJA ŠTEFAN SMEJ 7 Zavarovanje za starost, str.8 MK VI MK ^^potfvod6«> Kmalu po začetku samostojne mjske, ko so začeli prvi rekruti služiti pod slovensko zastavo, smo l^ko brali, da matere vojakov protestirajo, ker njihove sinove žulijo spodnjice. Oficirji'in politiki so postati tako pozorni na to težavo slo- PREŠITIH ODEJ IN v naravi so metulji, ki jim ne bog niti narava, ne vsak zase in ne oba skupaj, nista dala nobene omembe vredne obrambne moči. Mehka svilena krila, mehak trupek, velike neumne oči. Kljub temufpa metulji preživijo v naravi, kjer ni mednarodnih konvencij in deklaracp o pravicah do samoodločbe. Samo zato, ker so pobarvam! s svarilnimi barvami, so videti kot ®OE AKCIJSKE -UGODNE venskih vojakov, uniformiranih pripadnikov tiste vojske, ki velja za zadrgo zmagovalko na evropskih tleh, da je bilo kmalu pričakovati, kako bodo matere povabili, naj vojski priporočajo najboljše pudre, ki jih bo ta kupila in potem matere prosila, da ob večerih pridejo in sinovom natresejo dimlje. kake pošasti. Ti metulji preprosto paradirajo svojo zlagano nevarnost in neosvcjljivost. Parada vojske, kot je naša, je metuljev efekt, tokrat razumljen nekoliko drugače, po končni posledici pa vendar tak, kot je znan iz teorije kaosa. Malce mahanja ima naposled velike učinke. V državi, kjer se ljudje sprašujejo, kaj nam bo parada, je vojska vprašljiva. To je zelo milo povedano, ker nam domoljubje ne dovoljuje reči, da je malo ali nič vredna. Neprepričljivost vojaške sile take države ni v tem, ker dopušča, da se o njej slabo govori. Ni torej zategadelj slaba, ker takoj ne udari po svojih kritikih. Z njo je nekaj narobe, ker je ljudje ne vidijo kot utelešenje državne vitalnosti Po dogodkih zadnjik let na domačih tleh in na Balkanu pa menda vendar ni več veliko tako naivnih, ki bi verjeli, da se lahko greš državo brez vojske. Zato naj vojaška parado kar bo. Strumen korak mladcev in nekaj hrumenja vojaških strojev okrog njih in nad njimi je vsekakor boljŠe jamstvo varnosti države kot dva tri smučarske palice, sonetni venec ali nekaj formul kot varicij na znano znastveno temo, s katerimi pa ne moreš narediti nič aplikativnega. Se dobrega razstreliva ne. Pii tem pa se gremo še prepirat, Če Slovenci smo ali nismo dobri vojaki! Kako bomo dobri vojaki. Čer pa se za take ne znamo narediti in niti pretvarjati ne. Seveda pa to ne more biti parada nobene od znanih slovenskih od druge svetovne vojne sem »sprtihv strani. Ne parada ^zmagovalcev nad jdšizmomv in ne tistih, ki so skovali geslo »poraz zmagovalcev, zmaga poraženikv. Oboji so metuljev efekt že doživeli, prvi, v glavnem komunisti, so za drobno gverilsko mahanje proti fašizmu vladali petdeset let po vojni, drugi so za svoj medvojni antikomunizem po niČ kaj slavnem porazu prvih doživeli svoje politično za-doščeiye. Zda/ metuljevo kriljenje potrebuje nova d^ava. VREME v petek tn soboto bo sonCno in topleje, v nedeljo poslabšanje s padavinami. Vestnikov koledar 23. marec, četrtek, Viktorija 24. marec, petek, Gabrih 25. marec, sobota, Marij, oznan. 26. marec, nedelja, Evgenija 27. marec, ponedeljek, Rupert 28, marec, torek, Ivanka 29. marec, sreda, Ciril V BLAGOVNICI BELTINCI in ostalih prodajalnah s tekstilnimi izdelki na podeželju Škofja Loka v času od 23, do 31. marca v BLAGOVNICI in SALONU MODE v Murski Soboti PC MUEtSKA SOBOTA MUdinsk« S, 69000 Murska SoJMjta TeLfuks: 06961’633, mobliel: 060>613.3T2 ncMuop ehčtaM politikov, pravijo soboški svetniki, same po sebi po kazenškib ovadbi str,3. CREDITANSIALT Banka uspeSnih M. Sobota, Lendavska It, tet.: 21780 1 I Pregovor če Gabriela zmrzuje, slana več rte škoduje. Zakaj naj bi bila parada dobra proti taki pomehkuženi vojski? Iz krepilnih in ideloških razlogov. Torej ravno zato, ker je vojska neutrjena, na paradah pa se mora trdo marširati. Nadalje mora to državo nekaj integrirati na ceremonialen, ritualen in kolektivističen način. V njej namreč ni ničesar, na kar bi bili rjeni državljani enoglasno ponosni. Ne nosi jih lepota parlamentarne stavbe, da o listih v njej niti ne izgubljamo besed; nimamo drugih impozantnih zidin, katedrale, narodnega gledališča ali opere, na primer; nimamo priljubljene policije itd. Recimo, da bi večina državljanov rekla, da so skupen ponos domovine njene naravne lepote, toda koliko čel za svojo obrambo pa zmorejo naravne lepote? Še pred domačimi onesnaževalci se ne morejo ubraniti. Za božjo voljo, kako neumnih anket se gredo naši časopisi, ki sprašujejo, kaj najbolje promovira Slovenjo, in anketirancem ponujajo v Izbiro smučarje, druge športnike, znanstvenike, literate in druge duhovne proizvajalce! Kakšno obrambno moč pa imajo vsi ti ljudje, katerega sovraga lahko preženejo smučarji s palicami, ki seje lomi/o še ob količkih za slalom! Najmočnejša je tista mobitel tkradtti prodajalec država, v kateri je njenim državljanom dobro, bodo rekli zapriseženi naivci. Trav nasprotno, laka država Je najbolj zaželen in najlažji plen sosedov! Če nima močne ali vsaj take vojske, ki včasih udari vojaški korak. Je še najbolj podobna lepo zapečeni putki, ki Čaka, da si jo kdo vzame. Tej državi je preprosto potrebno nekaj napihovanja pred sosedi oziroma potencialnimi napadalci. Parada pa Je prav to. h I I f g ai i o J T' ■' -T ^2 ■^ ' v • % t •* - '• -Jpr^ : iy-;.':. '..••,'•■ ' •^. -^ '‘'*- ^ • ? 1___ K V-\l '■ -<^.' V?' ':■■ fe'A L>d \2J Ld V A 2 vestnik, 23. marca PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Slovensiri zunanji minister Zoran Thalerje sprejel danskega veleposlanika s sedežem na Dunaju Gunnarja Ribenholdta. Osnova tema pogovora so bila vprašanja nadaljnjega približevanja Slovenije Evropski uniji. BLED - Tuje bil sestanek mešane slovensko-italijanske zgodo-vinsko-kultume komisije. Gre za eno najpomembnejših komisij, ki se poglablja v vsa vprašanja, povezana s političnimi in kulturnimi odnosi med državama v zadryih sto letih, s poudarkom na pozitivnih prvinah, ki so naroda povezovale v preteklosti in ju povezujejo tudi danes. ■ LJUBLJANA - Slovenska vlada je sprejela sklep o javni razgrnil osnutka lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Bla-govica-Šentjakob, ki je del primarne prometne smeri med Koprom in Lendavo oziroma povezava Štajerske in osrednje Slovenije. ■ LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so opravili prvo branje predloga novega krovnega šolskega zakona, torej zakona o organizaciji in fuianciranju vzgoje in izobraževanja. Državni zbor je med drugim podpri uvajanje devetletne osnovne šole, v katero naj bi otroci vstopili s 6. letom starosti. ■ LJUBLJANA - Državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Ignac Golob je sprejel kopije poverilnih pisem novega vodje delegacije Evropske komisije, veleposlanika Evropske unije v ' Republiki Sloveniji Amira Naqvija. Ta je poudaril, da si bo prizadeval, da Slovenija čimprej doseže polnopravno članstvo v EU in se institucionalno vključi v razviti del Evrope, kjer je tudi njeno mesto. POSVETU ■ BERLIN - Ruski predsednik Boris Jelcin sc ne bo udeležil uradnih siovesnosti ob petdesetletnici nemške kapitulacije ob koncu druge svetovne vojne 8. maja v Berlinu. Rusijo bo zastopal premier ViJcior Černomirdin, slovesnosti pa se bodo udeležili tudi francoski predsednik Franeois Mittcrrand, britanski premier John Major^in ameriški predsednik Bill Clinton oziroma podpredsednik AJ Gore. V Berlin pa ne bo tudi izraelskega predsednika Ezeja Veizmana, ■ NEW VORK - Lani so po svetu ubili najmanj 72 novinarjev, od teh 58 načrtno, 173 pa sojih zaprli. S tem je leto 1994 sodilo med najhujše za sedmo silo, navajajo v raziskavi Odbora za zaščito novinarjev, predstavljeni na sedežu OZN. ■ WASHINGTON - ZDA dvomijo o trdni odločenosti Beograda, da ohranja srbsko-bosansko mejo zaprto. Delegat ZDA v varnostnem svetu OZN Edward Gnehm je na zaprti seji izj'avil, da zadnje poročilo mednarodnih opazovalcev na omenjeni meji govori o občasnih kršitvah, premikih vojaških vozil in enot ter o tihotapljenju. ■ DŽAKARTA - Indonezijski predsednik Suharto je dal pobudo za dosego miru v nekdanji Jugoslaviji. Ta država naj bi imela ključno vlogo v mirovnem procesu, pri čemer je pozval bivše republike SFRJ, da izoblikujejo konfederacijo. Načrt predsednika Suhar-ta naj bi bili ic podprli Hrvaška in BiH. ■ RIM - Vlada bančnika Lamberta Dinija ne bo padla, kljub siloviti ofenzivi Berlusconijevih privržencev. Poslanska zbornica je s petimi glasovi razlike odobrila najprej zaupnico, za njo še varčevalni paket, ki naj bi umiril padec lire na svetovnih tržiščih. Za Di-nijevo vlado so glasovali poslanci levosredinskega tabora, vendar so bili odločilni komunistični "disidenti*. Teh je bilo 16, skoraj polovica parlamentarnega kluba. ■ CARCASSONNE - Zunaq(i ministri držav Evropske unije so sc ob koncu dvodnevnega neformalnega srečanja v tem francoskem mestu zavzeli za sodelovanje s sredozemskimi državami, da bi tudi na ta način pripomogli k večji stabilnosti in oblikovanju prosto trgovinskega območja v Sredozemlju. PredlagaE so čimprejšnjo sklenitev obrambnega sporazuma med Natom in Rusijo. ■ SIMFEROPOL - Po nepričakovanem sklepu ukrajinskega parlamenta o razveljavitvi krimske ustave, torej o odpravi statusa samostojne republike ^m, in o odpravi položaja predsednika Krima se je položaj v krimski prestolnici zaostril do skrajnosti. Ključne objekte je zasedla ukrajinska, specialna policija. ■ PARIZ - Premiera Madžarske in Slovaške Gyula Horn in Vladimir Mečiar sta ob navzočnosti šefa francoske vlade Edourda Balladurja slovesno podpisala dvostranski sporazum o dobrem sose- dstvu med državama. ■ WASHINGTON - Predse- dnik ZDA Bill Clinton je sprejel voditelja političnega krila Irske republikanske armade Sinn Fein Gerryja Adamsa. To srečanje je znova ogorčilo uradni London, ki ZDA očita pretirano ■» najdete ga naslednji četrtek popustljivost. MJ Vestnik Pe" v Vestniku aktualno okoli nas Kulturna dediščina na psu Hudičeva hiša v Ljubljani Sredi Ljubljane se je zrušil del več kot 150 let stare in velike zgradbe, imenovane Kolizej, Pod njenimi ruševinami so umrli trije ljudje; vzrok je spet človeška malomarnost in naša obča skrb za kulturno in zgodovinsko dediščino. Pravzaprav je absurdno, da je v predelu mesta ob robu Tivolija, ob evangeličanski cesti, na najdražjem koščku zemlje ljubljanske, stala podrtija, za zidovi katere so se že desetletja in desetletja skrivala stanovanja socialno ogroženih ljudi. V starih časih je tu živelo tudi do SOO ljudi, zdaj so bili po policijskih podatkih v tej hiši prijavljeni 203 ljudje, vendar je jasno, da podatki niso točni, ker so se ljudje v to stavbo hitro priseljevali in odseljevali, v njej so živeli tudi mno- so bili takrat večkrat na poti v kalijo; v njem je bilo živahno in pre-tepaško in razuzdano. Še France Prešeren, ki mu razuzdano življenje ni bilo tuje, je v pesnitvi Božje in hudičeve hiše v Ljubljani, Kolizej uvrstil med hudičeve. Pesem gre takole: Parnik cerkva pet ima Gospod Bog p naSi Ljubljani, toliko tudi kasarn ima peklenska pošast. Vabita Peter, Miklavž nas z Jakobom k Bogu Ljabljance, vabi nas Janez Krstnik, vabi Marija v nebo. Hiše: kazino, redut, koloseum z njimi teater, ima strelišče hudič, svoje si cipce lovit. Kasnejeje bilo v Ljubljani zgrajenih Še več vojašnic in Kolizej je izgubil svoj smisel, zato so ga preu-rejevaii v stanovanjsko poslopje in obrtniške prostore. V tem stoletju je bilo kar nekaj poskusov, da bi ga preuredili v kaj pomembnejšega -od jahalnice do elitne plesne dvorane. Tudi v obdobju socializma je bilo veliko načrtov za preureditev, toda niti eden ni bil izpeljan. Razmišljali so o športnih dvoranah; sem naj bi preselili telovadnico Narodnega doma, ki sedaj zaseda prostore Moderne galerije, vendar so bili telovadci ostro proti temu, da bi se selili v staro podrtijo in hočejo novogradnjo. Bile so tudi ideje, d4,se v tej stavbi naseli su-bkulturru center mladih, vendar sc potem mladci dobili prostore na Kersnikovi 4, Toda sedaj so bili v njem poleg stanovalcev še mali obrtniki, skladišča in novopečeni industrialci. Kolizej je kulturni spomenik, zaradi tega ga ne morejo porušiti. Mesto je zgradbo razglasilo za spo- I 'V. 1 ib' s 1 fi g? •'fc- £s^ gi neprijavljeni. Vendar pa Je jasne, da b^o morali najti stanovanja za okoli 80 stanovalcev; stanovanj pu ni. Ob reševalni akciji so v Ljubljani našli komaj devet praznih stanovanj v občini Center, Še dve v mestni občini in nekaj v drugih. Kaj bodo naredili s preostalimi prebivalci, se Še ne ve, vendar je Mestna občina Ljubljana lastnik 70 odstotkov stanovanj v Kolizeju. Toda tudi ta stavba je v denacionalizacijskem postopku, zato njena usoda zaenkrat ni jasna. Najhuje ogrožene so preselili v hotel Tivoli in Gradisov samski dom. Župan mesta Ljubljane dr, Dimitrij Rupel je obljubil trajno reševanje stanovanjskega problema ljudem iz Koli-žeja, čeprav se zaveda, da ni denarja za nakup novogradenj in ne za najem starih stanovanj v njihovi lasti. Tildi sam je zato, da bi dobil Kolizej v prihodnosti novo vsebino, prej pa seveda obnovljeno staro obliko. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je sporen le osrednji del zgradbe, ki se je porušil, v preostalih delih pa naj bi bila še povsem uporabna stanovanja. VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet; dr. Jože Bedemjak, Stefan Ci- ZUtko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka J akcija Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. P i'i _________ _____ -Iz Zagreba piše -— ■ — ■ Ovce na meji 1 menik, in če bi I to preklicalo. [ bi biio proti ru-L šetyu še vedno I ministrstvo za I kulturo. Po be-I sedah župana I Dimitrija Rupla I bodo iskali za n Kolizej novo I vsebino, ki pa I ne bo stanova-I njska; veliko je I odvisno od stro-I kovnih služb, I id bodo morale I ugotoviti, v kakI snem stanju je " celoten objekt, 1 kaj se da obno-J viti in kaj se mo-i ra rekonstruirati. Bilo je kot ob potresu Zgradba se je zrušila 13.3. * 15.00; očividci so dejali, da je t*’' nelo in se treslo kot ob potresa-Uradnih podatkov o vzroku # sreče še ni, vendar predvidenih' da je bil neposreden vzrok as * šema dela stavbe gradbeni poseC nižjih prostorih stavbe, kjer je sebnik najel prostore in jih aija raval preurediti v pivnico. Zan^ voje, daje bila le dve uri pred^® na kraju adaptacije urbanistk^ ' inšpektorica za območje ne, ki se je odzvala na anona^; zaradi teh del. prijavo_____________ - . . njenega obiska so odstranjev^ fasado na zunanjih stenah, P njeni izjavi ni bilo vidnih posegov. Izvajalec del inšpektor*, ■ ni dal v vpogled upravnega e voljenja. ki bi ga za tak trebova! (gradbeno dovolien)* . odločbo o dovolitvi priglašeni^ del). Izjavil naj bi, da dovol)'^ MVl/, Ibjat 11 114J ui| v—' u ima, vendar ne pri sebi, in da 6^ dostavil na ISpektoriat RS. torica gaje opozorila, naj z deli. Če nima dovoljenja, lecdel se sedaj izgovarja, da je stebcrvvelikosti 140 krat NOh timetrov, kije držal štiri obol®^^ ki je začel pokati, iz njega se usule saje, nato se je začel , usule saje, nato se je zacci j— rušiti, tako da so komaj iz sobe. Pravi, da pri delu niw rahljali težke mchanizacue. Nato se je zgradba zrušn«.. pokopala pod seboj nekaj 5’^®° , cev; za la poo SCOvJ ' . J tri ljudi je bilo to najmlajši med žrtvami je । let. Reševalci so se več kot " prebijali med tramovi in ।, pomagali so jim reševalni ps^ zavohajo človeka, Reševaln^l^i je za mnoge očividce poieks^ počasi, vendar so reševalci vljali, da zaradi varnosti nih ljudi pod ruševinami ne hiteti in uporabljati mehanir®^. Še ena takšna znamenita Ljubljani propada • Cukrad^ njej vemo več, saj so nam "tršice" vcepile v glavo^ da > živeli in umirali pesniki. Zdaj prebivajo ljubljanski klošani' mo. da te stavbe ne faks Koli žeja. MARJAN ir-' gore, poštenost in marljivost pa kot negativni kn Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica). Janez Votek (odgovorni urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peč ek, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Johnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Ksenija So men (tehnična urednica). .\aslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka IS, tel. gt.; 31 99B, 31 967 tn 33 019, Veneta (trženje) 22 403, št, telefaksa 22 419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina zal, trimesečje 1995je 1.670.00SIT, polletnanaročninaje 3.340,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNT Murska Sobota: 519(X)-603-30003, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 30100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za tnforrrvranje St. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se Šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet- h odsiotni davek od protneia proizvodov. Stara 150 let Kolizej je velika stavba, ki sojo zgradili leta 1845 v Ljubljani, tedaj je stala zunaj mesta, sama, ob robu neokrnjenega Tivolija, za podoben namen - in tudi bila je enaka - kot Kolizej v Gradcu, Dolga leta je bila največje poslopje v Ljubljani, Zgradil jo je graški tovarnar in arhitekt Josip Benedikt Witthalm, zemljišče pa mu je odstopila mestna oblast, in sicer nekdanjo gramozno jamo. Kot opisuje knjiga Ljubljanske metamorfoze je bila slovesna otvoritev na Silvestrovo 1845.. igrala je turška godba in plačevala se je vstopnina po 10 kraj cer] e v. Nato so Kolizej zaprli in ga pripravljali za uporabo Še pol leta. V Kolizeju je bilo šest dvoran in 126 sob, prostora je bilo za 3 tisoč vojakov, V njem je bila jahalnica, kavarna, pivnica in plesna dvorana za tisoč ljudi. V Kolizeju so stanovali avstrogrski vojaki, ki I I 1 Ko so si hrvaški izseljenci iz Avstralije ogledali filmske posnetke s plevelom zaraščene Baranje, ki je pod srbsko zasedbo, so zbrali denar in za potrebe hrvaške živinoreje kupili 6000 ovac. Poslanci hrvaškega sabora so bili presenečeni, ker o pošiljki drobnice vedo le v kmetijskem ministrstvu, jezijo pa se tudi zavoljo slabe obveščenosti izseljencev, ker ne ločujejo okupiranega in svobodnega dela Hrvaške. Po naključju so menda ovce na poti dobile morsko bolezen (v kmetijskem ministrstvu pravijo, da se je potovanje zavleklo za teden ali dva zaradi slabega vremena), v vsakem primeru pa bodo prispele prej kot prav tolikšno število modrih čelad, ki se bodo po 31. marcu namesto zaščitnih sil ZN (Unprofor) imenovale Sile ZN na Hrvaškem (UNFIC). Vodja hrvaške opozicije Dražen Budiša pravi, da bi bilo avstralsko darilo smiselno, če bi ovce odgnati na pašo na hrvaško državno mejo s Srbijo in srbskim delom BiH, ki je sedaj pod nadzorstvom krajinske vojske. S sporazumom med ameriškim podpredsednikom Atom Goreom in hrvaškim predsednikom dr. Franjam Tudmanom, ki pod drugim Imenom podaljšuje bivanje modrih čelad na Hrvaškem še vsaj za pol leta, je namreč predvideno mednarodno nadzorstvo okupiranega dela hrvaške državne meje, ki ima po poročilih zagrebškega poveljstva Unproforja 170 kontrolnih točk. Toda mejo naj bi nadzorovalo le kakih 500 Galijevih vojakov na 25 tačkah. 'To je nedopustno ponižanje hrvaške državne politike pred mednarodno skupnostjo, ki je spet spustila hlače pred Slobodanom Miloševičem, "se jezi Dražen Budiša. Ameriški veleposlanik v Zagrebu Peter Galbraith pa odgovarja, da 25 nadzornih točk predstavlja mostove na Donavi in Savi ter glavne in stranske ceste med t. i. Srbsko republiko krajino in Srbijo oziroma BiH "Vsekakor ne bo mogoče preprečiti tihotapstva po skritih poteh, ki je tako rekoč že stoletja sestavni del življenja in bivanja na Balkanu. Za popolno zaščito krajinske meje bi potrebovali najmanj 70.000 vojakov, "odgovarja veleposlanik Galbraith, kije očitno prebral tudi študijo ameriškega Hrvata Dlnka Marušiča, v kateri so laž. kraja, opeharjenje in nasilje opisani kot odlike v iznajdljivosti krajinskih ljudi iz Dalmatinske za- tegoriji. . V tako narobe svetu je nekdanji psihiatet a ■ Radovan Karadžič nagovoril svojega nekdanj^ bolnika Milana Martiča (oba pa je pred leti vil ustanovitelj Srbske demokratske stranke polTz^ ni akademik Jovan Baškovič - op. p.), da se perstavi prihodu mednarodnih sil na meje". Oba namreč pihata v isti rog in zahtevt^ la namreč pihata v isti rag in zahtčr‘‘Z j mednarodno priznanje srbske okupt^-^, fldjprcj zet iri.^WtLtrvUfMJ pt ig,rturtj^ vjrvc- - dve tretjini BiH in četrtino Hrvaške, "šele za! dve tretjini BiH in četrtino Hrvaške, "šele 1 se lahko pogovarjamo o prihodu modrih čeld^ || naše meje", meni dr. Karadžič. Ob rob takitn j, _____ , ____J_____________________1 vorom kaže zapisati, da so sporazum med (10^ om in Tudmanom, ki je bil podpisan 12. najprej pozdravili krajinski Srbi, svoje pzvek''^^ be pa so posredovali v trenutku, ko seje da namerava mednarodna skupnost le zitttv^ no zavarovati okupirani del hrvaške državne les^ Tako se je vnovič izkazalo, da Karadžiče^^ Martičevi Srbi poznajo le govorico orožja, na ** . popuščanje mednarodne skupnosti odgovarjal, nasiljem ali z novimi, nemogočimi zahtevat’*'^ tako v nedogled podaljšujejo jalovo iskanje it^T^ ga miru na Balkanu. Kakor koli že, konec je dvomesečnih P' r 5 i ,rr< z "dokončno" krvaiko odpovedjo poslanstvih Jfl*^ drih čelad, pri čemer je bil za dobre razmer v hrvaški politiki izid znan že vnaprčj-rekoč tisti trenutek, ko je 12. januarja letos l>^ var hrvaške države dr. Franjo Tudman vesoljnemu svetu, da bo Hrvaška pa 31. gf. ves n emu svetu, aa oo arvasKa pa j j- ^4 letos vzela usodo v svoje roke. Pravzaprav jih ' snično imela med 12. januarjem in 12. ntno ko je Tudman zrežiral v zanj značilnem slog!^^".,^^! takel, z njim pa je na koncu iztržil dosti bi nemara lahko brez enostranske odpovedi - ,,' data Unproforja. Preimenovanje modrih y VNFIC s formalno zaščito okupiranega vaške državne meje bi Hrvaška prav gutore la, če bi namesto pritiskov na mednarodni nost pokazala vsaj malo potrebne diple^^^^I spretnosti. Ker sedaj ni niti znano, kdaj ndl' konec srbske okupacije Hrvaške, predvse^ g, kdaj naj bi se začeli vračati na svoje dom^ fi-, vaški pregnanci, je nemara bolje, kot trorttf dlaga Dražen Budiša, da namesto vojakov pošljejo na mejo avstralske ‘ očistijo plevela in tako opravijo nadvse ■ (/e/o. PETER PO^'''' J !1 II 23, marca 1995 3 1 I £ k aktualno doma Kazenska ovadba za prekoračitev pooblastil Svinjarije nekdanjih politikov? ^pravilnosti pri lanskem proračunu B-Na tretji seji ^ka Sobota gJElobčine: fcomkif P poslovnika po-posamezniK**?^ »^ikOT srečali z osnov-•‘‘to v je prav ■‘‘■Jb^tldriiuSr P^toiaU 11, prilesti, aekit^?^ krajevnih skup-*toln|11L ti.aj’ pasn >nainS?'* Pod- mestnega sveta sa svetniki prvič 'P*a»lJ. Kersftsesvet- . opozori-M^boli ne doreče- virii "»estnega - delav.;^.^ ^iižliiva Mesini Tipra-8 funkcijo člana i^Msfij^^M^^ružljiva pa ^neenotcT^^''‘^=l^liksupra- Bavčar „\.^^Pravi je ''“'dtcvodiv^ P^^dlagala usta- mformiranjc in se med nalogami mestnega sveta zavzela za vzdrževanje mestnega parka in drugih zelenih javnih površin. Ugovaijal ji je dr, Štefan Sčap, rekoč, da bi za vzdrževanje mestnega parka lahko skrbela tudi krajevna skupnost, zaradi omejenih gmotnih sredstev pp ne bi kazalo razširjati obveznosti mestnega sveta. Tildi pobuda Josipa Kelemena, da bi sprejeli tak mestni statut, ki ga pozneje ne bi mogel vsakdo spreminjati, ni naletela na odobravanje. Mnenja pa šo se kresala tudi glede primernosti nadaljnjega praznovanja 17. oktobra, ki bi bil poslej mestni praznik. Ob pripravi dokončnega statuta naj bi razmislili tudi o kakem drugem datumu praznovanja, npr, o K), marcu 1476 ali 6. avgustu 1479, ko je Murska Sobota dobila mestne oziroma trške pravice. Pri vsem tem pa ni manjkalo nekaterih zapletov in namigovanj o povsem strankarskih naravnanostih posameznih svetnikov. Razgrete duhove je končno pomiril župan Andrej Gerenčer, ki se je zavzel, da v takih primerih pustimo politiko ob strani, zadnjo besedo pa naj izreče Širša javnost, še posebno Senca v zdravstvu dih za belimi ovratniki ^lisruo pisci z strani tisti, ki bi nad zdravstvo klicali vra-ki že temni obzorja nad povprečji i* vendar treba priznati - pod ministrom dr. tam ’L|^^’**".*‘*kaj dobrih let. Šivizačno pokati na več " P®oianst^ B čutijo bolniki. Čakalne dobe se podaljšujejo, 'Pltaui^ PPzna nilm in hudo tistemu, ki v zdra- l*! ie Dri “*** dvoje, ali se vpiše na seznam boli' k zaseSr^f^'' specialistih dolg tudi nekaj mesecev In ita »Uihnih _ “8 uiH plaCa u opravljen« storitev. Mnogo * klikih zdravetv^-'^ Puzuniu del« kar pa ne samo v zasebnih ordinacijah. začno pokati na več na svojo roko ali bolje za svoj blatili zdravstva. Ne gre, da bi zaposlene v “ povprek, pa vendar je res, da so tudi v zdra-p* Jk naselila nepoštenost, ki jo pozna la/hf ar LavI/T# J 'I H liiMfA X H« « jc naseiu« neposieiiosT« ki jo po&nsi sfe R^™« * izkoriščanjem razmer v svojo korist pa zdravs(y_ čedalje b«lj zevajo, ker so skoraj gotovo nas zdravstvenemu nunistru, še zdia'*'’ ^^>vstvu v sprememb, ušle z rok. Nezadovoljstvo v bilo še naj.nas uvajamo zasebno delo v knt glasno izrečen« kot prav v zadnjem Posk ' Vend^^ zasebnim zdavstvom še nikoli tako oster V^em ati ^Pregledali; konflika si ne izmišljajo za-i®aih razinerii ***“, ampak je posledica V ne lični kndri ^Mcniu '^‘»istrunapi- zgodovinarji, politologi in sociologi, Čimprej pa naj bi se dokopali tudi do ustreznega mestnega grba in zastave, Ker je zakon premaknil rok sprejemanja statutov novih občin na nekoliko kasnejši čas, in sicer do 30. aprila letos, so soboški svetniki predlagali, da bi ga sprejeli po postopku, ki ga predlagajo za sprejemanje odlokov, torej bi o njem glasovali Selc po temeljiti drugi obravnavi. Hkrati so določili 10-dnevni rok (do 25. marca), ko je še možno sprejemati pisne pripombe strank in posameznikov, kijih bo komisija morata upoštevati pri pripravi končnega besedila. seti, medtem ko je bila zdajšnja mestna občina Murska Sobota prikrajšana. V oči bode tudi podatek, da predstavlja investicijska poraba v deležu skupne porabe kar 48 odstotkov. Odcepitvene težnje v občini M. Toplice Ljudje nočejo vsiljenega Kam je šel denar za sušo? Kaki dve uri pa so potrebovali svetniki mestne občine Murska Sobota, da so povedali vse, kar so imeli pripomniti na predlagani zaključni račun občine za leto 1994. Pripravljen zaključni račun do lani skupne soboške občine je sprožil vrsto polemičnih razprav. Zaključni račun namreč izkazuje precejšen presežek prihodkov nad odhodki, ki je več kot 37,8 milijona tolarjev. Od tega zneska odpade dobrih 33,9 miljjona SIT na račun odprave posledic po suši, ki po besedah nOvega glavnega občinskega računovodje Bele Pavliča niso porabljeni, denar pa ni razporejen. Podobno se je zgodilo z več kot 3,1 milijona tolarjev, namenjenih 'za urejanje kmetijskih zemljišč. Imel je tudi vrsto pripomb na prekoračevanje postavk v lanskem proračunu, pri čemer se je veliko denarja porabilo nenamensko, še posebno ob koncu leta. Po mnenju Draga Šiftarja so zadeve postavljene na glavo, saj iz svoje prakse ve, da nikoli ni bilo tako, saj so decembra običajno »krpali« posamezne postavke, zdaj pa so večino denarja porabili ravno v tem mesecu, Očitek je letel na neenakovredno strukturno razdeljevanje sredstev, pri čemer so večino denarja porabili za gospodarsko in komunalno infrastrukturo po va- Kdo je pobral denar za neopravljena dela Sicer pa je bilo v žolčni razpravi slišati vrsto pripomb na nezakonito ravnanje peščice ljudi, zlasti vršilca dolžnosti podpredsednika izvršnega sveta Janka Halba in prejšnjega občinskega računovodje Franca Cipota. Čeprav nekatere pogodbe niso bile podpisane, so dovoliU izplačilo avansa za neopravljeno delo, zato so nekatere postavke v zaključnem računu lanskega proračuna celo višje od rebalansa. Prihajalo pa je tudi do neupravičenega favoriziranja dveh sedanjih novih občin, to sta Rogašovci in Moravske Toplice - v prvi vrsti so omenjali nakup fotokopirnih strojev in dragih računalnikov kjer sta postala župana omenjena Halb in Cipot. Opravičilo slednjega, da se ne more udeležiti tokratne seje mestnega sveta, pa so ocenili za podcenjevanje svetnikov. Nič čudnega, če svetniki niso mogli sprejeti zaključnega računa proračuna. V razpravi je bilo zares veliko vprašanj, saj se nikakor niso mogli sprijazniti s takim stai^em v občinski blagajni. Daljša razprava in polemični toni so opozorili na vrsto nepravilnosti, ki po mnenju Ernesta Ebeušpangerja kažejo na številne »svinjarije«, zato je kazenska ovadba za prekoračitev pooblastil nujna. Po žolčni razpravi so sklenili. da zaključnega računa lanskega proračuna ne sprejmejo, posebni komisji pa so naložili, da ponovno preveri poslovanje in s pomočjo Agencije za nadzor plačilnega prometa pripravi predlog za nadaljnje sklepe na naslednji seji mestnega sveta. O domnevnih nepravilnostih bodo obvestili tudf okrožno javno tožilstvo. MILAN JERŠE Kdo bo koga ljubil? Z 28 naselji je nova občina Moravske Toplice po površini zdaj največja na območju nekdanje soboške občine. V tej občini živi blizu 7 tisoč prebivalcev, k občini pa sodi tudi precejšen del narodnostno mešanega ozemlja. KQub zagotovBom, da bo z letnim proračunom možno pokrili vse potrebe občanov, si ponekod vendarle ne željjo tako vsi^ene občine. V Noršincih in Marljancih so se ljudje že izrekli za priključitev k mestni občini Murska Sobota, medtem ko v Prosenjakovcih resno razmišljajo o ustanovitvi samostojne občine. Brez vezi z novim občinskim središčem Pobudo naselja Noršinci je medtem mestni svet v Murski Soboti upošteval in jo sprejel. Dejstvo je, da so se prebivalci Noršinec, ki so v neposredni bližini mesta, od vsega začetka zavzemali za vključitev v predvideno občino Martjanci, Ker do njene ustanovitve ni prišlo, so bili toliko bolj razočarani, ko so jih tako rekoč čez noč uvrstili v novonastalo občino Moravske Toplice. Noršinčani namreč poudarjajo, da z novim občinskim središčem, kar velja tudi za druga naselja, v preteklosti niso imeli kakih tesnejših vezi, ki bi bile plod skupnega interesa. Nedvomno je bil odsev nezadovoljstva tudi udeležba na lokalnih volitvah, ki pa so jih kljub vsemu izpeljali korektno in dosledno (udeležba v prvem krogu je bila 56-, v drugem pa 32-odstotna). Kot so zapisali v pobudi, naslovljeni na mestni svet Murska Sobota, so načrtovalci mestne občine spregledali popolno navezanost naseda na Mursko Soboto. To utemeljujejo z geografskim položajem kraja, migracijskimi in prometnimi tokovi, gospodarskimi interesi nove občine, infrastrukturno povezanostjo, šolskim omrežjem ter približevanjem dosežkov mestne tradicije na področjih kulture, športa, civilizacijskega napredka itd. Po njihovem so Noršinci edino prvo sosednje naselje mesta Murska Sobota, ki ni vključeno v mestno občino, čeprav jih od mestnega roba loči nekaj manj kot 2,5 kilometra prostora, kije deloma že predviden za gradnjo. Prav tako jih združuje približno 2 kilometra dolga meja med katastrskima občinama Murska Sobota in Noršinci. Ne gre prezreti podatka, po katerem je v podjetjih, ustanovah in službah v Murski Soboti zaposlenih kar 80 prebivalcev Noršinec od skupno 101 zaposlenega, če pa bi izločili samozaposlene na lastnih kmetijah, pa bi se odstotek zaposlenih v mestu približal številki 90. V preteklosti je bil vzpostavljen tudi ustrezen prometni režim, kije upošteval migracijske tokove in vključenost šoloobveznih otrok v prvo osemletko v Murski Soboti ter več kot 20 dijakov na soboških srednjih šolah. Doslej so se namreč uveljavile številne lokalne, šolske in delavske avtobusne proge. Prav tako je zgrajenih več pomembnih objektov, ki dokazujejo, da Noršinci sprejemajo značilnosti sestavnega dela mestnega oziroma obmestnega življenjskega prostora. salo odprto pismo, v katerem ga opozarjajo, da ni jasno zastavljenih ciljev glede vloge in dela zdravstvenih domov v prihodnje in ni znano, kakšno naj bi bilo razmcije med zdravstvenimi delavci v javnem in zasebnem zdravstvu. Med drugim so zapisali :»Priznajte, da smo sedanji direktorji zdravstvenih domov v bistvu njihovi stečajni upravitelji!« Pišejo tudi, daje nemogoče in neresno načrtovati dolgoročen razvoj neke organizacije, ki je očitno obsojena na smrt. In v čem so zaslutili, da se jim piše konec? V tem, ko so prebrali pripravljeni Splošni dogovor za program zdravstvenih storitev v tem letu, kije, ko bo sprejet, osnova z^ plačevanje dela v zdravstvenih ustanovah. Doloma tudi, da se z odhodom zdravnikov v zasebno dejavnost skrči program v zdravstvenem domu, s tem pa tudi plačilo, a zdravstveni domovi še naprej ostajajo nosilci neprekinjenega zdravstvenega varstva pa tudi vseh tistih dejavnosti, ki zasebnikom niso zanimive ali morda manj donosne. Dogovor pa ni »uničujoč« le za delo v zdravstvenih domovih, ki vedo, da let, ki so pred njimi, ne bodo dobro preživeli, ampak še bolj in neposredno spet udarja po bolnišnicah. V njem namreč piše: program, izražen v številu bolniških oskrbnih dni, bo znižan za 1,5 odstotka v primerjavi s planom iz leta 94. Znižanje bo različno po ožjih dejavnostih in izvajalcih. Največje znižanje bo v dejavnostih ginekologije in porodništva, pediatrije, ORL-ja, dermatologije, okulistike in pulmologije. Z zmanjšanjem programa z bolniškimi oskrbnimi dnevi naj bi privarčevali 580 milijonov tolarjev, okvirna vrednost celotnega dogovorjenega programa (obvezno zdravstveno zavarovanje in doplačila) pa bo znašala brez nabavne vrednosti zdravil v lekarnah 100 milijard in 80 milijonov tolarjev. MAJDA HORVAT Predlog znižanja bolniških oskrbnih dni za leto 95 v SB Murska Sobota inf. ped. 461 dni ped. 1571 dni okul. 485 dni ORL S«5 skopaj « 3082 dni 2,23 In katerim bolnišnicam bodo odvzeli največ bolniSIdli dni? Bol- niSnici'tbpolšfca 10odstotkov,, Kran3u9,5XSežanl9,!l7,Ptuju 6,27, Postojni 4,59, Brežicam 3.73. Celju 2.57, Novemu m«" stu 2,60. Trbovljam 3,06. vsem drugim pa matv. razen onko- bolnišnici in IRl-ju. MADŽARSKI NARODNI PRAZNIK -15. marec je osrednji madžarski kulturni praznik, ki je posvečen obujanju spomina na revolucionarno vrenje leta 1848 in še posebno na največjega madžarskema pesnika Sandorja Petofija, kije v tistem času s svojimi pesmimi spodbujal ljudstvo k uporu proti tedanjim oblastnikom ter tudi sam sodeloval v "pomladi narodov". Kot je že tradicija, so ta praznik proslavljali tudi pripadniki madžarske narodnosti v Pomurju, ki so pripravili dokaj pester program prireditev. V ta okvir je sodil tudi slovesen sprejem madžarskega veleposlanika v Sloveniji Istana Balogha (prvi z desne) v sredo zvečer v hotelu Lipa v Lendavi, v soboto zvečer pa je bila osrednja obdnska juoslava v Centi-bi, kjer so ob tej priložnosti odkrili na vaškem doma spominsko znamenje Sandorja Petdfija, po katerem je poimenovano čentibsko kulturno thuštvo. JG Niso pozabili »samovoljne odcepitve Moravec« Nekaj podobnega bi lahko trditi tudi za krajevno središče Martjanci, Na zboru občanov in sestanku vaškega odbora, ki ga vodi Franc Gomboc, so izrazili soglasno pripravljenost za priključitev naselja k mestni občini Murska Sobota, Poudarjajo, da so naselje Martjanci z vsemi gospodarskimi, prometnimi in infrastrukturnimi značilnostmi sestavni del obmestnega območja, ki lahko živi in se razvija v sestavu središča, h kateremu gravitira z vsemi svojimi dejavnostmi in potrebami. Zato zahtevajo odcepitev od občine Moravske Toplice, kamor sojih priključili brez referendumsko izražene volje ljudi. Od 182 zaposlenih jih kar 167 hodi na delo v razna podjetja, zavode in druge službe v Murski Soboti, kar presega 90 odstotkov vseh zaposlenih prebivalcev Martjanec. Ti iščejo zdravstvene storitve v Murski Soboti, kamor je vezan tudi velik del osnovnošolske in srednješolske mladine, Z mestom pa so zadovoljivo urejene tudi cestne in avtobusne povezave, kar omogoča nemoten prihod na delovna mesta in v šole. Približno polovica občanov Martjanec je evangeličanske vere in spadajo v versko občino Murska Sobota. V zadnjih letih so dobili več pomembnih infrastrukturnih in drugih objektov, prav zdaj pa se gradi kanalizacijsko omrežje, ki bo povezano s čistilno postajo v Murski Soboti. Našteli bi lahko še več podobnih razlogov, eden med njimi pa je nedvomno ta, da je imela vas v preteklosti z Moravskimi Toplicami le skupno krajevno skupnost, ki pa seje »samovoljno odcepila od naše krajevne skupnosti, ko sije zgradila večino infrastrukture«, so še zapisali v omenjeni pobudi. V Proseiyakovcih za samostojno občino Proti vsem pričakovanjem so v narodnostno mešani Krajevni skupnosti Prosenjakovci v obmejnem delu vzhodnega Goričkega ostali brez želene in načrtovane nove občine. Zato je razumljivo, da so na sprejetje zakona o novih občinah dokaj prizadeto reagirali. Prepričani so, da je šlo pri glasovanju za nove občine v njihovem primeru za umazano politično kupčkanje in plačevanje starih računov na račun madžarske manjšine. V narodnostno mešani KS Prosenjakovci, kjer je razmerje med ' Slovenci in Madžari približno enako, seveda niso mogli biti zadovoljni s tem, ko so jih uvrstili v novo občino Moravske Toplice. Pri tem poudarjajo, da nimajo ničesar proti Moravskim Toplicam, kjer je sedež nove občine, ampak so prepričani, da tja ne sodijo. Kot Ifem je zatrdil predsednik sveta Krajevne skupnosti Prosenjakovci Mirko Voeroeš, so se zaenkrat pač morali s tem sprijazniti. Kmalu namerav spodarstvu, kar zelo neugodno vpliva na razkorak med inflacijo in tečajem tolarja. Takšna dohodkovna politika najbolj ogroža realni sektor, ki je izrazito izpostavljen mednarodni konkurenci. V Sloveniji je velika razlika v plačah med sektorji, kar vodi v nenehno pretirano realno povečevanje plač. Zato je svet enotnega mnenja, da bi morali obdavčenje plač nad dogovorno ravnijo ohraniti kot strokovno utemeljen inštrument dohodkovne politike. Obdavčenje bi morali zaostriti, saj, kot se je slikovito izrazil eden od članov sveta, določeni sektorji že ves čas prejemajo rento iz naslova monopolnega položaja. Svet je tudi predlagal opredelitev dolžnosti v socialnem sporazumu, sicer bo ta le neobvezna deklaracija. Tako naj bi odgovornost za področje plač v gospodarstvu prevzeli delodajalci in sindikati, v javnem sektorju pa vlada in sindikati. Svet je bil mnenja, da h gospodarski stabilnosti prispeva tudi politika cen v nemenjalnih in monopolnih sektoijih. Zato svet predlaga vladi, da vodi letos prek svojega obstoječega inštrumenta-rija restriktivno politiko cen na teh področjih. Prav plačna politika v teh sektorjih kaže, da so česte zahteve po povišanju cen neupravičene. Kot največji generator inflacije v zadnjem času je bil omenjen sektor kmetijskih proizvodov. Pri obrestnih merah je bil svet mnenja, daje administrativno določanje pasivnih obrestnih mer zadnji možen ukrep, saj nc predstavljajo takšnega makroekonomskega problema kot plače. Ta ugotovitev velja tudi na ravni podjetij. Z vidika narodnogospodarskega in podjetniškega varčevanja je pomembnejša dohodkovna politika, saj je njena neurav- noteženost največji spodbni iaflacije in s tem posredni va na višino obrestne met®' kakor pa ho ukrepe za non" cijo obrestnih mer potrebt*^^ ravnvati v širšem konteksta IlK^ netarne politike. Ekonomski svet je ti ID**”*!' o Javni porabi; predlagalj®Jj|i se morebitni finančni državnem proračunu za odplačevanje glavnic P^^f kar bi povečalo povpraševal^^ devizah in s tem ugodno 10 na tečaj tolarja, na problem pokojnin,I ninski skladi v sedanji I bodo mogli stabilno J I Predlagajo, da se fioanM’^^! | — - - wKP pokojninskega sistema m; materialnimi možnostmi u* stno reformo sistema. Svet se bo sestajal sečno. Pomemben sejitt*^ stni red ukrepanja el Center za razvoj podjetništva Lendava Daš enega, dobiš tri V letu in pol svojega obstoja in delovanja je Center za razvoj podjetništva lendavske občine naredil obračun ter preverit in izmeril svojo učinkovitost. Vanj vloženi tolarje dal tri. Med merljive učinke moremo uvrstiti pridobivanje ugodnih bančnih posojil za razvoj podjetništva, saj sta LB, Pomurska banka in SKB-banka razdelili prek Razvojnega sklada milijon mark posojil z obresno mero R+ 5. Potem so tu še številni ne merljivi učinki dela. Ustanovitev Razvojnega sklada že sodi sem pa tudi ustanovitev tehnološkega centra za razvojno delo za industrijske in ekološke projekte. Na Centru so vzpostavili tudi temelje informacijskemu sistemu, ki resda še ni popoln ali računalniško podprt, toda podjetniki in obrtniki pri njih dobijo vse informacije tudi o možnostih za pridobitev sredstev iz raznih razpisov. Tone Balažek, direktor Centra, je namreč novinarjem povedal: »Denar za določeni projekt je mogoče pridobiti iz večih virov, zato ga na koncu niti ni malo. Je pa umetnost to združiti.« m Razvojni podjetniški center je tudi postal pomemben izobraževalni in svetovalni center. Zaposleni lahko svetujejo o marketingu in financah ter odgovarjajo na vprašanja v zvezi z gospodarskim pravom. Izvajajo tudi podjetniške delavnice, sedaj delavnico ali trening trženja, ki je šibka točka podjetništva pri nas. Center je tudi nosilec gospodarskega sodelovanja naše pokrajine z županijami sosednje države. S svojim delom so si zaposleni, kar trije v visoko izobrazbo in magistrskim študijem podjetništva, prava in ekonomije, ustvarili ugled v državnih inštitucijah in ministrstvih. Zato so tudi pridobili licence za vodenje posameznih projektov ministrstva za gospodarske dejavnosti. Skratka, prišli so blizu državniškim krogom. kjer je denar, zato je pričakovati, da ga bodo znali pridobiti tudi za malo gospodarstvo naše pokrajine. Pa ne samo za malo gospodarstvo, saj sc nanje obračajo tudi velika podjetja, za katera so že doslej uspešno pripravili nekatere razvojne projekte. To in pa pomoč pri razvoju najbrž od Centra, ki bo odslej Razvojna agencija, pričakujejo tudi novonastale občine na lendavskem koncu, saj so sprejele njegovo pravno nasledstvo, ustanoviteljstvo. Njegovo delo bodo sofinancirale do polovice - ne kar tako, ampak za konkretne projekte in delo -, drugo polovico pa si bodo na Razvojni agenciji zaslužili s pro- [cu UM cpaiLja politike. Najprej je rt ktzvid Lzvir-n rtrtlJliLfA 10 rnm cen doseči . ... tL_________________loh«™’ I dohodkovno politiko il> žanje inflacije. Kumulah , nek takšnih gibanj bi se itmcknv V v znižanju stroškov v stvu, večjem varčevanju n it vi mednarodne konkurenčnosti. V tem P bi tečaj postal bolj rclati*® fitnim delom. blem. MH Brez spodbud Nova zadružna organiziranost ter nove lokalne skupnosti za kmete na območju nekdanje soboške občine ne pomenijo nobene pridobitve. Se več, mnenja so, da so Zaradi tega često prikrajšani in oškodovani, saj niso pravočasno seznanjeni z nekaterimi pravicami in ugodnostmi, ki jim jih daje država. Tako so se pred kratkim v Prosenjakovcih zbrali kmetje z območja tamkajšnje zadružne enote in spregovorili o teh vprašanjih, na odgovorne pa so naslovili tudi nekaj vprašanj, na katere pričakujejo odgovore. Kot so nam povedali predstavniki kmetov, imajo težave predvsem z izplačilom premij za mlado pitano govedo, saj dobivajo o tem različne informacije, ne dobivajo pa premij za prodano živino. Ker na to območje prihajajo različni kupci, je tudi težko sestaviti seznadi^lj, ki so prodali svoje tržne P Prizadeti so zato na nckatet^i^^ ve naslovili vprašanja, k*l' plačilom premij za že in na koga morajo naslovit* zahteve. Ob tej priložnost) vili tudi vprašanje o reg«* semenske?® menske koruze, semensKep na in semenskega krompid’^j(i* Sanje o kreditiranju spota setve. Seveda se ob vsem " 44' JCvCud aC- UD VoCIl* vprašanje, kdo je kriv, da J ga tega sploh prišlo. Ko druge organizirane še le-te uveljavljale najrazH^'^^ mije in druge spodbud® । zdaj pa tako rekoč ni ■ Prizadet* 1^. , opravljal to delo. Prizadet* , veda kmetje, ki tudi ne informiranosti največt^^jj ji-brez sredstev, do Itaterin upravičeni. gd' I' 23. marca 1995 5 gospodarstvo 5i t « V prostorski plan Pomurja naj bi vključili nove projekte e v • Nekateri župani pa nic. šest pomurskih podjetji prejelo odobreni program ekoloških sanacij So namerno pozabili? bi d r t I d I ko se eni župani trudijo, da bi čim več občinskih načrtov vključili v okvir jgavnega planiranja, se drugi ukvarjajo zgolj z razdelitvijo miz in stolov! Imajo v Pomurju ekološke probleme le nekatere živilskopredelovalne in kemične tovarne? »3 * >4 ■0 i t! I Na osnovi sestankov v letu 1994 (julija in avgusta), na katerih so bili predstavniki štirih pomurskih občin, gospodarskih družb, nevladnih organizacij in državni sekretarji, so pomurske obt^inm - - _____________ .e štiri) sprejele sututanii sklep, s katerim so dale decembra 1994 vladi Republike Sluvenije pobudo za usVt^unfo"’— '**hpri »n ____: . pobudo za usklajevanje Pnpravi strokovnih podlag tudi lu. ’ r. '^OTOmbra so so jUi Lki potem ‘Načrtovalci problematike« nturska decembra. so v »opredelitvi zapisali, daje po- Madžari, zaradi meje z Av- Hrvaško kla-tn.,.., renia ter v — vuuiejna regija tet v soodvisnosti z razvitejšim in cenlralnej-šim delom Slovenije periferna. I^oudarjajo nujnost upoštevanja teginnahiih dejavnikov v prostorskem planiranju, in to ne le zaradi usldajevanja tned drJanuml in ohimszimi plani ter mičnimi r’" i'"' delom r prostor- ..med posa-občinskimi plani, tetn-tuoi zaradi naslednjih vzrokov; - ^maledice prostega trga, celostnost razvojih usmeritev in vetp poudarek rta varovaitju okolju, - administrativn — države ter nova razmerja moči in prisotjnosti med rtr*"'— - ’ yee tudi prostega trga. varovanju okol- 0 reforma --ijiiosli med državo in lokal-samoupravo, - novi geopoll' ".i položaj Slovetujc pogojnjc uove sli tekonsiraltane itrterne in eks erne prometne povezave murske repjc.ki je kol cGi bo povezana s Slovenijo i: dnjimi tremi državami, “ lajenost in konflikti -mičnimi serif"^: ' no t’ini bo po- celota sla- in sose- neusk- na sekto^i ■’ med posa- — »vvKioiji se lažje rešujejo prostorsko in funkci''”"’' zaokroženem območju, -eept sonaravnega razvoja darja pomen ohranjanja' tov, ciklusov in ri*"— zaradi takšni ...—oive so se posebno pomembni fizitnogeo-gralski in nartNiu dejavmld stom; naravt'- - funkcionalno - kon- pou- e blnim v naravi; o^meritve so še vpro- . — .avno zaokroženo ob' motje Pomurja daje zelo prim®' ten okvir za prostorsko planiranje in vaiovaitje okolja na ravni regije. J’roi na rav- n”*- vodja je Miran >nž. ain, Miran Gajšek 1 Urada za prostorsko planiranje Mirustrstva za okolje in prostor, jt Vsebinsko razdeljen na pet, terminsko pa ira dva glavna dela, ^tvi del sestavljajo strateški In tazvajni del, demogvafski in dtn-kf padalki, ptimarne, terclaine'® teknndaine dejavnosti, turizem fc rekitatija ter podeže^e. K« moremo že sedaj ocenjevati »sc-bine, lahko zapišemo le potni- Km m ne vse- INTERREG, ki bi financiral program oblikovanja novega kretskega parka na območju Goričkega, GradEčanskega in Porabja, je izdelal takšen zemUevid evropskih obmejnih regij. sleke glede ločevanja turizma in podeželja - v pokrajini, kjer so ljudje najbolj povezam z zemljo in naravo in večina ljudi živi na podeželju, ni ne turizma in ne nobene druge dejavnosti brez podeželja. Pravzaprav je vse podeželje. Drugi del projektov se nanaša na varovauje okolja, naravno in kulturno dedEčino, tretji del se ukvarja s poselitvijo (urbana in rurala naselja), četrti z infrastrukturo, zadnji vsebinski del projekta pa bo sestavljala baza podatkov. Terminsko je projekt razdeljen na predprojekte in Regionalno planersko delavnico Pomurje. Prav je. da naši bralci vedo, katere predprojekte kdo pripravlja, kajti le tako bodo ugotovili, da so razvojna strategija Pomurja, avtocesta, železnica in namakanje le majhen delček iz množice številnih projektov, ki jih na račun prostorskega plana za Pomurje izdelujejo strokovnjaki v Ljubljani. V strateški in razvojni del so naposredno vklju- čeni naslednji predprojekti: Pomen in položpi Pomurske regije v širšem profitom... (Urbanistični inštitut, mag.Andrej Gulič, Inštitut za ekonomska raziskovanja, mag. Stanka Kukar), Analiza in vrednosteitje prostorskih sestavin planskih aktov občin in RS v Pomurju (ZEU, dipl, inž, arh. Janez 6ri) ter Evidentiranje in ocena uporabnosti vseh strokovnih gradiv (ZEU). Posredno sta vključena Strategija politike in ukrepi za oblikovaqie in izvajanje skladnejšega regionalnega razvoja Slovenije (Gulič in Kukar) in Razvojna strategija Pomurja (projekt poteka v organizaciji Območne gospodarske zbornice za Pomurje, predsednik projektnega sveta pa je Feri Horvat), predlagani novi projekti so Ocena staida in razvojne težpje posamičnih resorjev v prostoru Pomurske regije in Regionalni razvojni plan Pomurja (nosilec naj bi bil pridobljen na razpisu MOP-a, Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, g. Ivo Piryl, in Zavo- ^®^n»eboL ''Zet*' “‘i?- |t povedal: nDidlpki ''One- Podlrck iZ?*I B>«ec.« s tem ie tudi ovruel covnr Pregledala delovna inšpekcija I nn« lu '"'c teti M"*;.’’, r‘«a, zaslužena v januarju, ko so ko tasluiia, 6 tisočakov, prenese na ®******^,_j‘, ouravfterdh -fp s'ttga za&šja v proizvodni delavci ne bodo 1^' medtem ko so trd* ur. To so naredili samo pri neto izplačil^ P ' spevkllndavldizpiate poravnani. Zakaj je to ^jtalv podjelJ • varčevanja za sušni mesec, in to tako, J® , . . .mi? Direktor _ tega s svojim denarjem ne bi lahko natedvH d neknt*®* Herval je povedal, da se je za to odločil te obve«“>^y- vd v »sušnem meseca« rušo imeli denarja za in Ptav je bUa direktorjeva poteza neoblčajn**" „ g.. w «<■ ■* njegovih besedah zaposleni sprejeli, razen e®*** strhdaH zaposleni, it bi Vektor? kazmeie v podjetju Indip jc — veda utba videti širše. V traši tekstilni industriji namreč vedno bolj Prihaja do izraza sezonski značaj 'a, »Hfvju, iviuroM pa su fii 1*’^**'*^*’ delavcem ne izplača celin- se ja p« .--i, razen eden nil gn. Bi se z nj» tn* o em povprašal kdo drui in ne ravno dk- ipjc se- proizvodnje, ki pozna zatišje ali prehod prav marca. Druga tuena ^načilnost je delo za tuji trg, dodelavni posli, to je delo po pogodbi z zahtevnimi časovnimi roki. O tem pa, kako je delo za tujca plačano, bi morda lahko na široko pisali ter ugotavljali, da ni preplačano. Oa bo podoba popolna, lahko dodamo še breme, ki ga zaradi predragega tolarja, rhsti stroškov in domače inflacije nosijo izvozniki in občutijo zaposleni V teh podjetjih. Plače v podjetju Indip so po kolektivni pogodbi, toda predolgo sc pri njih že vleče problem nedoseganja norm in podaljševanja delovnega Časa. Ali so norme previsoke ali jih na strojih, kijih imajo, ni mogoče doseči ali pa je izkoristek delovnega časa slab in zato za dosego norme zaposleni podaVšujejo delovni čas? Na ta vprašanja bo najbrž lahko odgovoril delovni inšpektor, strokovnjak za tekstilno industrijo, ki načrtuje obisk v tem lendavskem podjetju. MH da za makroekonomske odnose in razvoj). Kar veliko predprojek-tov se bo torej ukvarjajo z »razvojem« Pomurja! Projekt namakanja kmetijskih površin v pomurski ravnini (ne vemo, če je izraz »ravnina« napaka ali namerno uporabljena oznaka za načrtovanje namakanja zgolj na nižinskem delu Prekmurja!) in Vodnogospodarske ureditve na reki Muri spadajo v skupino »dejavnosti«, kjer je predlagan tudi nov projekt Prostorska ureditev Apaške doline s poudarkom na oživitvi opuščenega Murskega kanala. V vsebinskem delu »prebivalstvo« žal ni nobenega programa, čeprav bi dale raziskave o demografskih razmerah in delovnih mestih zanimive rezultate, Ihdi s področja gospodarstva, podeželja in turizma ni prijavljenih programov, posredno je vt^učen le Id^ni projekt vinskih turistiČBih cest Slovenije (projekt je sklenjen,vključene pa so Rad-gonsko-Kapelske gorice, Jeruzalem in Lendavske gorice). V drugi vsebinski sklop s področja varovaiya okolja in kulturne dediščine neposredno spadata Študqa ranljivosti oko||a v Pomurju (Zavod za Urbanizem Maribor, dipl, kr. arh. Mira Vizov-šek) in Okoljerarstveiii in razvojni vidiki urejaiiia prostora ob reki Muri (Biotehniška fakulteta. Inštitut za krajinsko arhitekturo, prof. Dušan Ogrin), posredno so vključeni KrgjinsU park Raba -Orszeg - Goričko Cdežela Gradiščanska v okviru sredstev INTERREG) in Biotopska in bioce-nozna valorizacija reke Mure in zaledja z oceno ranljivosti (Biološki inštitut, dr. Božo Drovenik), predlagana nova projekta pa sta Projekt ponovne naselitve bobra v Sloveniji (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, Matjaž Jež) in Naravovarstveno ovrednoteiye Mure in območja ob njej (MOP, Janko Ur-banek), V tretji vsebinski sklop o urbanih in ruralnih naseljih je posredno vključena Arhitekturna delavnica za Gonyo Radgono (nosilec je bil Aleksander S. Ostan), predlagana pa sta dva nova projekta, in sicer Povezava zasnove poselitve in prometne infrastrukture v Pomurju in Urbanistična študija Murske Sobote (izvajalci niso navedeni). Med pomembnejše prav gotovo spadajo predprojekti iz četrtega vsebinskega sklopa o infrastrukturi. Neposredno sta v celoti vUjučena le dva projekta: Elektroenergetska izraba reke Mure (IBE Elektroprojekt) in Novid^ttovod Italija-Slovenlja-Madžarska. Posredno so vključeni še nasednji projekti: Izdelava LN za AC Cogetinci-Murska Sobota-Lendava, Izdelava LN za železnico Ormož -Ijutomer-Murska Sobota-Hodoš z določitvijo križaitja s prečno progo (Rediez-Čakovec) Lendava-Murska Sobo-ta-Gornja Radgona (Bad Radker-sburg) in Sanacija komunalne infrastrukture (vodovod, kanalizacija, odpadki) v občini Gontja Radgona. Predlagan nov projekt, ki bi moral biti po mnepiu mnogih osrednji, je Možnost izkoriščanja geotermalne energije v Pomurju. SpraŠnjemo pa se, kako da ima lahko občina Goriua Radgiona svoje projekte vključene tako v program Pbare kot tudi v prostorski plan, medtem ko o drugih treh občinah ni ne duha ne sluha. In kje je 17 norih občin? BERNARDA B.PEČEK Kdor pozna nov Zakon o varstvu okolja, ve, da v 9, členu določa: Novi lastniki bodo odgovorni za reševanje ekoloških okoljskih problemov, Ker je marsikatero breme posledica prešnjega sistema in premajhne skrbi za okolje, so imela podjetja možnost, da ob lastninjenju zmanjšajo vrednost premoženja na račun potrebnih ekoloških sanacij. Takšnih rezervacij je v slovenskih podjetij za več kot 400 milijonov mark; v prihodnjih petih do desetih letih bodo podjetja morala vsa rezervirana oziroma predvidena sredstva vložiti v etološko sanacijo svojega podjetja. Denar bodo morala najprej zaslužiti, torej bodo morala vsa ta podjetja dobro poslovati. Obstaja pa tudi možnost, da bodo podjetja z odobrenimi programi lahko najemala posojila za ekološko preobrazbo prek slovenskega ekološkega sklada, ki naj bi del denarja pridobil s pomočjo posojila Evropske banke za obnovo in razvoj, del denarja pa bi se zbiral kot delež od kupnine privatiziranih podjetij. Po zakonu o uporabi sredstev, pridobljenih iz kupnine na podlagi lastninskega preoblikovalna, naj bi ekološki razvojni sklad pridobil 10 odstotkov kupnine, kar je približno 35 milHonav mark. Tistemu, ki je zamudil rok ali je spregledal to možnost reševanja ekoloških problemov v podjetjih in na tovarniških dvoriščih, bo že čez nekaj mesecev žal, ko bodo inšpektorji začeli s pregledi - po novem letu so tudi ekološki ali okoljski inšpektorji. Iz Pomurja je na ministrstvo za okolje in prostor proti pričakovanju prispelo zelo malo vlog za odobritev programov ekoloških sanacij: ali se podjetjem ti problemi ne zdijo dovolj pomembni ali pa menijo, da jih nimajo? Programe imajo odobrene; AR Holding Gornja Radgona, MIR, Mesna industrija Goruja Radgona, Mlekopromet Ljutomer, LEK Lendava in Farma prašičev Nemščak. Vlogo lendavske NAFTE rešujejo, glede na to. da je del velikega sistema PETROL, pa predvidevamo, da bo odobrena (zamenjati morajo vse enoslojne rezervoarje z dvoslojnimi ter organizirati službo za menjavo in prevzem odpadnega olja). Vprašanje je le, ali bo ekološko sanirana celotna rarinerija, saj se po mnenju strokovnjakov takšna naložba majhni državi Sloveniji ne splača - seveda pa bi bila nujna zaradi zdravja ter varnosti ljudi in narave na lendavskem območju. Vloga Farme prtičev Podgrad ni bila odobrena, kar je razumljivo, saj bi prašiče s te farme morali že razseliti v novozgrajene farme pri zasebnih kmetovalcih (po besedah državnega sekretarja Ivana Obala farma v Podgradu še vedno posluje brez zmanjšanega števila prašičev zato, ker pri zasebnih kmetovalcih Še ni zgrajenega zadostnega števila hlevov; da bi bilo potrebnih 12 tisoč stojišč, bodo morali zgraditi še hleve s tri tisoč stojišči). Prav tako pa bi bilo zanimivo videti, kakšen projektje prijavil LEK saj je očitno, da je z gradnjo ekološke tovarne (inceneratorja in biološkega filtra) že prevaral Lendavčane. Z izgovorom, da rešujejo problem odpadnega micelija, so v Lendavi zgradili ekološko tovarno, v kateri bodo letno sežigali po 1100 ton posebnih odpadkov in le 240 kilogramov posebno nevarnih odpadkov. V sežigalnici bodo sežigali odpadke ne le iz lendavskih Lekovih obratov, temveč tudi iz drugih Lekovih obratov po Sloveniji, Če bodo imeli ie kaj prostih zmogljivosti, pa bodo seiigali odpadke tudi za druge naročnike. BERNARDA B.PECEK KMEČKA f DRUŽBA Priložnost zamuj ena ne vrne se nobena! Kmečki sklad 2, varen sklad za naložbo VaSega certifikata i Certifikate lahko vloZite v poslovalnicah Hranilno-kredimih služb in njihovih izpostavah, v Kmetijskih zadrugah in na vseh slovenskih poštah. Informacije tel: 061/ 132 60 47 6 vestnik, 23. marca 1995 gospodarstvo Vsakodnevno kršenje 11. Člena Ustave Republike Slovenije, glavni krivci pa smo mi sami, ker to dopustimo Vsiljevanje v tujem jeziku na domačem pragu Po sledi nekega propagandnega materiala v tujem jeziku, ki se je znašel v našem (vasem) poštnem nabiralniku brez znamke in naslova pošiljatelja! Si predstavljate, da bi šli v kako vas ali mesto v sosednji državi (Avstriji, Madžarski, morebiti Franclji) in poskušali nekifj prodajati v slovenskem jeziku, poja-sujevali bi prebivalcem, kako dober in poceni izdelek prodajate, delili bi propagandne listke alt revije v slovenskem Jeziku... Tega prav gotovo ne bi počeli dolgo; nihče vas ne bi hotel niti poslušati, kaj hitro bi vam povedali, da če že kaj hočete, Jim to povejte in napišite v Jeziku, kljeprl njih uradni in ki ga razumejo. In zakaj lahko prav to nekdo vsak dan počne v Sloveniji? Samo zato, ker smo majhni, ker se za dva milijona ljudi ne splača prevajali in tiskati deklaracij in navodil za uporabo, ker prodajalci računajo na to, da znamo angleško, italijaii-sko ali nemško in dodatne deklaracije v slovenskem Jeziku niso potrebne (to so dodatni stroški!) in nam zato lahko pošiljajo propagandni material kar v svojem Jeziku? Televizijski komentator Jože Hudeček Je nedolgo od tega v oddaji Osmi dan povedal stavek, ki ga z veseljem vključajem v uvod tega prispevka; dejal Je; Slovenije ne bodo razslovenili tujci, temveč »prijatelji«, ki bodo uporabo tujega Jeziku opravičevali z ekonomskimi razlogi; pravzaprav se bomo razslovenili mi sami. žarnega zbora Republike Slovenije, št.7, 23. februarja 1995), kjer npr, v 26. Členu piše, da morajo biti navodila za uporabo v celoti v slovenskem jeziku in lahko razumljiva. Še zanimivejši je tretji odstavek 10.člena:... Nepošteno oglaševanje Je po tem zakonu oglaševanje blaga in storitev, ki izkorišča ali bi lahko izkoriščalo potrošnikovo neizkušenost in neznanje v dobičkonosne namene ... In kaj je drugega oglaševanje ali deklariranje blaga v tujem jeziku kot izkoriščanje potrošnikovega neznanja! V Sloveniji Je po 11, Členu Ustave Republike Slovenije uradni in edini. veljavni jezik slovenski. in drugič, ali Je v Sloveniji do-voUeno razpečavanje propagandnega materiala v tujem Jeziku? Poštni nabiralnik je del vašega zasebnega in bivanjskega prostora, ki je odprt za zunanje okolje, da vam prek njega pošilja sporočila. »Poštni« se imenuje najverjetneje zato, ker je za pošiljanje in posredovanje pošiljk odgovorna pošta kot uradna inštitucija. Če bi to dejavnost lahko opravljal vsak, potem poštarjev sploh ne bi potrebovali! Zadnji dve ali tri leta pa so naši poštni nabiralniki čedalje podobnejši zbirališču propagandnega materiala - podjetja, trgovci in obrtniki vdirajo v našo zasebnost prek poštnih nabiralnikov z našimi naslovi ali kar brez njih. Veliko teh pošiljk in tiskovin nam prinesejo poštarji. Je to dovoljeno, je to del njihovih službenih obveznosti, lahko še vedno nosijo uniforme? Tako je. Po svojem Zakonu o PTT-stroritvah in Samoupravnem sporazumu o splošnih pogojih za opravljanje log. Glede na to, da je Pošta državna inštitucija, bi bilo zanimivo izvedeti, za kaj je uporabljen denar, ki si ga pridobi na povsem komercialen način in s pomočjo državne službe? la v javnem glasilu in drugih oblikah javnega obveščanja objavljena v slovenskem jeziku, razen v primerih, če javno glasila izhaja v tujem jeziku (v Sloveniji, kjer je tudi registrirano). Če pa gre za Cilji tisk (poleg časopisov in revij so to tudi druge oblike informacij za javnost), ki je bit natisnjen ali kako drugače razmnožen ali izdelan v tujini pri tujem izdajatelju ali po njegovem nalo- i'.H; TKi Tržna MtwKcga ttaa:vso ® domače in tuje organizacije, ki prireditvah sodelujejo. Thji propagandni matenal tujem jeziku, ki se je ziiašel vvt' šem poštnem nabiralniku, jc rej več kot nezakonit in ven. In zakaj opravlja te nite in neustavne storitve r®*^ Slovenije z izkoriščanjem svo>. poštarjev? Jože Fošt, direktor s» torja za pošto pri Pošti Slo*e®'l' d.o.o. Maribor, je na vpraM Afi veste, kgj kupujete? Vsi proizvodi morajo biti opremljeni 2 deklaracijo v slovenskem jeziku, ki mora vsebovati podatke o nazivu in tipu proizvoda, ime proizvajalca (izvor), s posebnim predpisom pa se za določene izdelke lahko določi celo natančnejše deklariranje izdelkov. Takšna je vsebina 23. Člena Zakona o standardizaciji, ki je bil objavljen v prvi številki Uradnega lista Republike Slovenije 10. januarja 1995. V naslednjem 34. členu je zapisano, da se lahko s posebnim predpisom za določene izdelke določijo način označevanja ter tehnični pogoji in zahteve glede nanašanja oznak ni namreč nujno, da standardi, ki veljajo v tujini, veljajo tudi v Sloveniji. Prav tako veljajo v Sloveniji še vedno oznake za velikost 36, 38,40,42 in tako dalje za ženska oblačila in 54, 56, 58 in tako dalje za moška oblačila. Če vam kdo hoče vsiliti oznake S, M, L, XL in XXL. vedite, da lahko pokličete tržno inŠpckcUo, Že Zakon o blagovnem prometu (Uradni list SR Slovenije, št, 21, 28.11,1977) je v 27, členu določal: .., pri prodaji blaga na drobno, katerega uporaba Je vezana na posebno znanje ali ravnanje uporabnika, mora organizacija združenega dela o tem z razlago ali demonstracijo seznaniti kupca in mu izročiti pisna navodila o načinu uporabe. Navodilo mora biti v slovenskem JezUtu, na narodnostno mešanih območjih pa tudi v ita-UJanskem oziroma madžarskem jeziku. Čeprav ta zakon še velja, pa ni več veljavnih kazenskih določb. So pa te stvari natančneje določene v predlaganem Z^onu o varstvu potrošnikov (objavljenem v Poročevalcu Dr- luunm 1 — I Mi Izkoriščanje poštnih nabiralnikov Tržna inšpekcija je v zadnjih letih pregledala že precej prodajaln ter nekako navadila trgovce, da morajo vse izdelke v svoji trgovini označiti s slovenskimi deklaracijami - pravzaprav mora to storiti že uvoznik. Kazni za nespoštovanje predpisov so visoke. Kaj pa oglaševanje, reklamiranje izdelkov? Mora to biti tudi v slovenskem jeziku. Da, ker je uradni jezik v Sloveniji slovenščina, Toda ...V želji po čim bolj zvenečem (tujem) tudi domači izdelovalci uporabljajo razna nedomača imena izdelkov in dejavnosti, kako torej potegniti mejo? Pogrešamo odločnejše ukrepanje zavednih porabnikov, državljanov, ki bi jih takšno početje in vsiljevanje tujega jezika tako motilo, da bi ignorirali na takšen način ponujeno blago! Toda to je že druga zgodba, Ta trenutek nas zanima, kako da se v naših poštnih nabiralnikih pojavlja tuji propagandni material v tujem jeziku! Prvič, kdo sploh sme uporabljati poštni nabiralnik, ptt-storitev imajo določeno, daje osnovna dejavnost Pošte opra-valjanje poštnih storitev, med te pa spadajo prenos navadnih pisemskih pošiljk (med katere spadajo tudi tiskovine), knjižnih pošiljk in drugih pošiljk, predvidenih v nomenklaturi poštnih storitev. Tiskovine se delijo na prve in druge, med prve spadajo knjige, časopisi in revije, med druge pa ves drugi tiskani material. Tiskovine so odprte pošiljke, zato se praviloma pošiljajo v odprtih kuvertah ali pasici, prve tiskovine (časopisi, revije, knjige) pa so lahko zaprte v foliji ali samo z naslovnico. Za nenaslovljene tiskovine Pošta priznava 20-odstotni popust na veljavni cenik (kakšen je trenutni cenik, nam ni uspelo izvedeti), dodatni popust pa odobravajo večjim uporabnikom glede na količino in pogostost predaje na pošti. Za območje PE Murska Sobota, na katerem Je 37 750 gospodinjstev. Je bilo lani (leta 1994) sprejetih okrog 600.000 nenaslovljenih tiskovin. Poštarji za to delo ne dobijo dodatnega plačila, ker pač vse to spada v okvir njihovih del in na- Nadlegovanje, pa še v tujem jeziku! Osebno me moti, če najdem v nabiralniku kup propagandnega materiala (čeprav me prepričujejo, da je to pač cena svobod- ' nega trga), ki ga nisem naročila. Še bolj pa me moti, razjezi in užali, če najdem v njem propagandni material v tujem Jeziku. Če bi bil pošiljatelj slovenski državljan, bi proti njemu lahko ukrepalo Častno razsodišče Gospodarske zbornice Slovenije. Toda očitno gre za tujega naročnika storitve, saj je na propagandnem materialu v tujem jeziku (konkretno v nemškem) napisano, da se te in one stvari dobijo v določeni trgovini v mestu v sosednji državi. Ali ni to podcenjevanje kupcev, kijih pričakujejo v svoji trgovini? Niti toliko jih ne cenijo, da bi propagandni material prevedli in natisnili v slovenskem jeziku, le denar bi radi dobili od njih in ga spravili v svojo blagajno! Sramotno za nas kot narod s svojim jezikom, državo in ustavo! Kdo bo torej zaščitil Slovence in slovenski jezik, da se kaj takega ne bo dogajalo. Seveda: 11,člen Ustave. Pa poglejmo še en zakon, in sicer Zakon o Javnih glasilih (Uradni list Republike Slovence, St.l8, 8. 4, 1994), ki v 28, Členu določa, da morajo biti oglasi in druga plačana obvesti- pravico, da ukrepa v primeru rekiamiraiija v tujemS:-; jeziku , prt tem pa se skU- csje na J i. člen Vstava Re- publike SEovenije. Takien primer, ki se Jb v letu 1993 pojavil v medijih, je bil v z množičnim pojavom reklamiranja imena SER BIEK V tujem jezik U se laldm reklamira le zaš- ' ^Čiteae blagovne zaiamke in v gornjem primeru je zaščitena blagovna znamka le GOSSER. Glavni tržni in-špeklor Roman Kladosek Je takrat naložil tržnim inšpektorjem: Podobna ukrepajte tudi v dru^h t^i^ih primerih, saj Je običajno zaščiteno te ime firme oziroma Izdelovalca, ne pa htdl ime Jjjj poslal tak pisni odgovor , Pošta opravlja prenos poa> ne glede na vsebino, ki j® P® J" Členu Ustave in 8.členu o ptt-storitvah ne sme Nenaslovljena pošiljka j® fična poštna pošiljka, nos se opravi na podlagi pogodbe, v nasprotju s P*^ som drugih poštnih pošiljk. B opravlja na osnovi pcist®P“ ne izdelka. 2^ gu ali na njegov račun, je potrebno upoštevati 66. In 67. člen zakona. Slednji v prvem stavku določa, da je vnašanje tujega tiska prosto, vendar je pomembnejše nadaljevanje; Tuji tisk smejo vnašati v Republiko Slovenijo z namenom razširjanja podjetniki in pravne osebe, registrirani za razširjanje tiska, ... Tuji lisk, ki Je namenjen razširjanju na sejmih, kulturnih, znanstvenih, gospodarskih. Športnih in podobnih prireditvah v Republiki Sloveniji, smejo poleg oseb iz prejšnjega odstavka tega člena vnašati in širiti na teh prireditvah tudi organizatorji prireditve ter V kmetijskih podjetjih protestirajo Zavestno uničevanje družbenega kmetijstva Poziv za spremembo nesmiselnih ukrepov Ce so bila v preteklosti družbena kmetijska gospodarstva deležna posebne skrbi države, ki je zaradi tega morda tudi nekoliko zanemarjala zasebni sektor kmetijstva, se zdaj dogaja ravno nasprotno. Predstavniki družbenega sektorja kmetijstva trdijo, da je zaradi političnih pritiskov in različnih interesov ogrožen velik del kmetijske proizvodnje, tako rekoč onemogočeno pa je tudi lastninjenje kmetijskih podjetij. Vse to je posledica zakona o denacionalizaciji in zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, zato so kmetijska podjetja odgovornim že poslala številne pozive in predloge za reševanje perečih problemov, vendar nanje ni bilo odziva. Na zadnji seji odbora Združenja agroživilstva pri Gospodarski zbornici Slovenije so zato ponovno opozorili n| težave, hkrati pa sprejeli protestno izjavo, v kateri so navedli več perečih vprašanj, ki nastajajo predvsem zaradi zavlačevanja sprejetja dolgoročnih in ekonomsko sprejemljivih rešitev za ta del gospodarstva. Kmetijska podjetja so tako vladi kot parlamentarnim strankam in ustavnemu sodišču poslala več predlogov, vendar le-ti zavlačujejo reševanje nastalih težav, v združenju pa tudi še niso dobili odgovora na pismo, ki so ga že sredi januarja poslali predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku. "Bine Mastnak, predsednik združenja, trdi, da je izhodišče konfliktov in težav 5. člen zakona o la- strunskem preoblikovanju podjetij, ki podržavlja kmetijska zemljišča, ki so jih doslej obdelovala kmetijska podjetja. Na osnovi tega zakona namreč Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo zahteva od podjetij, da pred potrditvijo programov lastninskega preoblikovanja zemljišča prenesejo v republiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, te zahteve pa so po Mastnakovem mnenju za podjetja škodljive in včasih tudi nezakonite. Zaradi odvzema zemljišč so prizadeta kmetijska podjetja že pred dvema letoma zahtevala presojo ustavnosti spornega 5, člena, vendar ustavno sodišče odločitve še ni sprejelo. Zaradi nerešenih vprašanj in neurejenih razmer v zadnjem času često prihaja tudi do konfliktov (konsenzualne) pogodbe-Kakor je bilo že P®*«**;, pošta ne sme preverjati vseu poštnih pošiljk oz. zavrniti p Ijke zaradi njene vsebine primerih, kijih predpisuj® o ptt-storitv^. Zakon v D' ■ določa, da je prepovedan s^l^ In prenos pošilik, ki vsebdFF , splozivne in lahko vnetUir® h, ter predmete, katerih nevaren za druge pošiljat prave ali zdravje ter in predmete, katerih prom®*" 10. poveduje zakon. Jezik pač ni eksplozivn® p. Zaenkrat, Državljanom P" gam, da naredijo skus doslednosti poBE Id »“j verijo, če pojasnilo g. Fo^ v resnici upoštevajo, grozilne letake, žaliln® skaška obvestila ali kako preskusite poštarje, če res h » dajo vsebine, 11. člen veljaven za vse, v njem p® J grozilne letake, stvat’ n« ie J«- pisano: , Uradni jezik v Sloveniji^ UiaOni JCZIK v 1 venšfiina. Na območjih o katerih živita italijanska'h žarska narodna skupnoa1'1* jp ............ .. ■ , .;;„r,črfn< dni jezik tudi italijanski*" madžarščina. BERNARDA B- Ptl^ med kmetijskimi podjetji m ali drugimi, ki želijo po*’®' j/t dobiti v preteklosti Ijišča, V kmetijskih vijo, da povsem razumeJ®^^' denacionalizacijskih uprn^^ijf 1 .X ..... trtfl Til fl , v m se s postopki ^račan^jjjii iniaio. vendar n® P*’ .mr tudi strinjajo, vendar ne _______________x^*:: —rtcamC^ .it luoi dirinjaju^ vcnooi *** -jpr j nekaterih početij posam® ■ . I,____________________i v/iSeiur..rf. So namreč primeri, ko Š® do vračila zemljišč v nat® mezniki pa na njih že op nezakonita dejanja. Združenje agrožMlstv®' spodarski zbornici je vse, ki ne sprejemajo ga uničevanja kmetijstva, pridružijo v prizadevamm^^ membo nesmiselnih repov in negospodarne politike. Navsezadnje ®® . podjetja že zdaj z®t®®’^unf večjih obveznosti od spodarstev v slabšem skem položaju, ob tem nemarljivi porabniki dbud. So pa kmetijska zadnjih letih z obdela''® stih odstotkov kmetljsD^| (* dosegla 40-odstotni 1«। kmetijskih pridelkov, pa so tudi skoraj celotno izvozno ponudbo teh P - Odšlo petdeset delavcev V podjetju Nafta so ostale le štiri profitne enote, ker so v podpisali pogodbe, s katerimi so nekatere storitve predah ali zasebnikom. S prevzemniki storitev pa je v.d. direktor]® Hozjan podpisal tudi pogodbe o prevzemu ati prehodu lendavskega Zdravstvenega doma in Zavoda za zdravstveno z® podpisala pogodbo, s katero sta prevzela ambulanto jtreno .jj, tor Komunale je podpisal prevzem upravljanja stanovaititer n in vzdrževaitje, ^rektoi ING- GRE je prevzel obrat družben® rektor mariborskega podjetja ISS pa notranje čiščenje, sall za dobo petih let z možnostjo podaljšanja. Delavd iz t®h ..i.r-rt p*?? (4' sau za 0000 penn lei z moznosijo poaaijsanja. ueiavci u drugem delodajalcu obdržali enak obseg pravic, kot so jih razveljavitvi pogodbe so delavci zavarovani z določilom, da s® Nafto. Odšlo Jih je nekaj več kot 50, pri novih delodajalcih P* prvega mirca. 7 r vestnik, 23. marca 1995 kmetijska panorama Visoko odličje za laški rizling iz Ljutomerčanove kleti Zlata medalja v Parizu Mednarodna komisija jo je podelila vinu j^Ški rizling - izbor, letnik 1993 titi izjemno pozornost,« dodaja Cvetka. In res seje iz tega mošta rodilo vino, da človeku ob poku-šanju zastane dih ter razmišlja, kako je mogoče, da je dala kaj Pridelava krmnega graha st. ocenjujejo vin- , “ jtoi podeljniejo priz- s¥e- ocet^eva^j vinskih liri k 7* **^’“‘*^ Pii»č OTgani-'‘'»»Tocenkviiiii _______ ocenjevanj, jato so priz- nfthia I' pnz- J?^“t®'>Uub|janskiviLL; 1 predstavijo leracqo i rinski se- I 1/ rt n bi ovrsč« tudi vinsko ki ga orga-enologov Franclje. - ■'in™ '* l. - spet čez dve leti) je w 16. februarja, vsak - IS I' I - PARIŠ - 14, 19, 16FEVR1ER 1995 / z' c s r a ! t o n a l p Prix d'Excellence Sl n ?< n * idZ.Č.JuaiR , -rjjia- ls> \ id PriznaiOe, zlata medalja, ki gaje ljutomerski laški rizling prejel na mednarodnem oceitievapju vina v Parizu. je dokazalo, da se da z dobrim delom tudi pri tem vinu dosegati izredno kakovost. Da so Ljutomerčani na ocenjevanje v Pariz poslali prav laški rizling, ni naključje, saj v Ljutomerčanovi kleti donegujejo največ vina te sorte, z njim pa so tudi v preteklosti že posegali po najvišjih priznanjih na vinskem sejmu v Ljubljani in na ocenjevanju v Gornji Radgoni. Predlanski izbor laškega rizlinga je tako lani postal šampion sejma v Gornji Radgoni, krona za to vino pa jc letošnja zlata medalja na mednarodnem ocenjevanju vin v Parizu. Okoli 5 tisoč buteljčnih steklenic so napolnili s tem vinom in zdaj ga imajo 1e še 3 tisoč steklenic. Povpraševanje po njem že narašča in zaloga bo verjetno kaj kmalu pošla. Pariško priznanje pa je seveda tudi obveza za ljutomerske kletarje, da bodo v prihodnje iz njihove kleti prišla še boljša vina. V petih letih smo si v Pomurju nabrali oekaj izkušenj pri pridelavi krmnega graha za zrnje. Srečevati smo se z različnimi težavami, saj na tržišču ni bilo mogoče dobiti primerne sorte za samostojno setev. Sorte, kf so bile na voljo, je bilo mogoče pridelovati samo v mešanicah z žiti, Id so za oporo. S poskusom pa smo dosegli najboljši pridelovalni rezultat z mešanico krmnega graha Gv’ tirno (100 kg) in jarega ječmena (odmerek^SO do 100 kg). To mešanico sejejo kmetje bolj ali manj še danes. I .'»Ss -d. n ?■ 1** takega trta z imenom laški rizling. Nasploh je laški rizling sorta, ki smo jo po kakovosti morda nekoliko zapostavljali, vendar se LUDVIK KOVAČ Foto; NATAŠA JUHNOV KMEtKA K družba Baltovo ekologinja iz IJirtoHieiake kklL ki Je ^soodrmraf-rižling - Ul Y MUtomerčanovih vin, lodi iBgriienrsJi »inu laški »trobJ* s®d®mč- 'ogov. svetovnih '’^"^’«>raj2'’/®®njevanj Ocenjuj J “‘^''rugih. 'anska vina c>cenjevanju cno- se njevaiei ;c rnora . _ , saj tu ” P^sno. Vsak oce-Opisati vse značil- Za vina, če je vino koi 2a to ?Sa51Li-^-dS nk'^''odoS’‘.?"’'^vLjublj: zaz ?*^^®®‘"®8ativ- P n ■imela lahkega l * oa smo Slo- '^sicei o '"cdaljo do- ^''pariški tudi ''“nje j: la- 5cst negativ- 8 negati- oreanizatorji vzorcev vseh pa pri oceni- •^cla, saj so PariSko ocenje- ® “lenih 2ez * f ^'“'^enska vi -^.vzorci Vi Pa je bilo na- šo vina: peneče sc vino Barbara vinogradnika Janeza Isteniča z Bizeljskega ter izbor laškega rizlinga, letnik 1993, iz Ljutomerčanove kleti. Priznanje, ki so ga v Parizu prejeli Ljutomerčani, je bilo tudi povod, da smo obiskali Ljutome-rčanovo klet in se pogovarjali z enologinjo Cvetko Sakelšek, kije »soodgovorna«, da so tu pridelali tako kakovostno kapljico. »Vremenske razrnere so bile jeseni 1993 laškemu rizlingu izredno naklonjene in kakovost grozdja sc je po 15. oktobru iz dneva v dan stopnjevala. Zaradi toplega fena, ki je pihal ves teden, so bile noči tople in suhe, zato smo to jesen najlepši nasad laškega rizlinga v Slamnjaku namenili posebni trgatvi - izboru,« pripoveduje Cvetka Sakelšek. Vinogradi v Slamnjaku so na jugozahodni legi, proti vrhu so lege strme in zato je pridelek še toliko kakovostnejši. Laški rizling - izbor je vino iz grozdja, ki seje v poznem jesenskem soncu grelo do začetka novembra, grozdni sok se je močno koncentriral in dosegel sladkorno stopnjo 120° Oe. »Že ob trgatvi smo v grozdnem soku okušali izjemno žlahnost in vedeli, da moramo temu moštu posve* !l Kdor prej pride prej melje. 9 Dobtih možnosti za naložbo Vašega certifikata je vsak dan manj. Certifikate lahko vložite v poslovalnicah Hranilno-kredimih služb in njihovih izpostavah, v Kmetijskih zadrugah in na vseh slovenskih poštah. Informacije tel: 061/ 132 60 47 I Tehnologija pridelave jc zelo zahtevna. Nedoslednost pri pripravi setvišča, gnojenju in uporabi herbicidov ter žetvi zelo vpliva na rezultat pridelave, Zorano brazdo obdelamo z vlačo. Uporaba le-te je pomembna, saj moramo površino čim bolje zravnati. Mešanica z grahom namreč lahko tudi delno poleže, zato je žetev z žitnim kombajnom lažja na ravni površini. Na zravnano površino potrosimo setveno količino koncentriranega mineralnega gnojila. Prav bi bilo, če bi opravili kemično analizo zemlje, kajti le tako lahko kmetijska svetovalna služba natančno izdela načrt gnojenja. Ce nismo analizirali zemlje in ugotovili vsebnosti osnovnih hranil (fosfor in kalij), potrosimo na ha zemljišča 500 kg gnojila NPK. Najprimernejša gnojila so NPK 7-20-30, NPK 8-24-24, NPK 8-26-26 in še bi lahko naštevali. Njivo obdelamo s predsetvenikom do drobno grudičaste strukture. Nikakor ne priporočamo za osnovno obdelavo brazde krožne brane, kajti v setvenem sloju izgubimo preveč vlage, prekinemo pa tudi kapilarno dviganje vlage v tleh. Le-ta je zelo pomembna še zlasti na območju Pomurja, kjer že v ranih spomladanskih mesecih lahko primanjkuje padavin. Mešanico sejemo dvofazno z žitno sejalnico, in sicer tako, da najprej sejemo ječmen, nato krmni grah. Nikoli ne smemo sejati obratno, saj s sejalnimi lemeži izkopljemo krmni grah, to pa lahko ob morebitnem spomladanskem pomanjkanju padavin vpliva na neenakomeren vznik graha. Po setvi ne priporočamo uporabe brane. Pred setvjjo posameznih vrst moramo sejalnico preizkusiti ter naravnati. Preizkus sejalnice nam sicer vzame nekoliko časa, vendar se izgubljeni čas zelo poplača. Ne priporočamo pa setve mešanice s trosilnikom mineralnih gnojil. Bolj ali manj vsi tisti, ki so se odločili za ta način setve, s pridelkom suhega zrnja niso bili zadovoljni. Ječmen sejemo v medvrstni razdalji 12, grah pa 24 cm, Grah sejemo 3 do 4 cm globoko. Po setvi tla obvezno povaljamo, še zlasti, če so lažja, saj tako zagotovimo enakomernejši vznik posevka. Velikokrat so se v praksi pojavljala vprašanja, ali dati prednost mešanju z ječmenom ali ovsom. Praksa in kemične analize zrnja so pokazale, da je najustreznejša mešanica z jarim ječmenom. Zakaj? Krmni grah in ječmen hkrati dosežeta tehnološko zrelost, medtem ko oves tehnološko dozori nekoliko kasneje, To je zelo pomembno pri pridelavi krmnega graha, saj stroki pogosto pokajo, še zlasti ob močnejših padavinah in visoki temperaturi. Izgube zrnja krmnega graha so mnogo manjše pri pridelavi v me- ' sanici z ječmenom. Drugi najpomembnejši razlog je, ker meša- niča zrnja z ječmenom vsebuje precej manj surove vlaknine v primerjavi z ovsom. Na vsak način pa je seveda potrebno pred krmljenjem te mešanice narediti kemično analizo krme, saj je le tako mogoče natančno sestaviti obrok za prašiče. Stroka tudi proučuje sorte, ki bi bile primerne za samostojno setev. To so sorte, ki so dobro odporne priti po leganju, saj imajo del listov preobraženih v vitice, s katerimi se rastline medsebojno oprijemajo. Poskusi in analize so pokazale, daje cv’ solara zelo primerna za samostojno setev in jo tudi v letošnjem letu priporočamo za pridelavo. Priprava zemlje in osnovno gnojenje sta enaka kot pri pridelavi mešanice. Razlika je le v setveni količini, saj priporočamo za ha 160 do 200 kg semena. Na rodovitnejših tleh bomo sejali manjšo, na manj rodovitnih tleh pa večjo količino semena. Sejali bomo prav tako z žitno sejalnico, medvrstna razdalja bo 24 cm, po setvi pa površino povaljamo. Varstvo posevka pred pleveli je zelo pomembno za dosegaitje visokega pridelka suhega zrnja. Možnost uporabe herbicidov v samostojnih setvah jc mnogo večja kot v mešanicah. Za škropljenje pred vznikom oz, takoj po setvi pridejo v poštev herbicidi Bladez 50 (2 do 4 1/ha), Dual 500 EC (2 do 3 1/ha) + Prometrin S-50 (2 kg/ha) ali Treflan EC (1 do 2 1/ha), Vsi delujejo proti semenskim ozkolistnim in širokolistnim plevelom. Za škropljenje po vzniku, ko je grah visok 8 do 10 cm, pa pride v poštev herbicid Basagran 600 (2 do 3 1/ha), Deluje na semenske in nekatere širokolistne plevele, V mešanicah z žiti uporabljamo samo herbicid Basagran 600, Dodatne informacije lahko dobite pri vašem svetovalcu. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje mag. STANE KAPUN, dipl, inž. agr. S i § S I i Sc i(Co SMO KLER I FAKINU Bomo gEgAut tak* J>A SE StO /tMERltE lf?TAViW t>c / Povračila za lastnike traktorjev Ker krajevne skupnosti po novem nimajo nobenega stalnega vira za financiraiije vzdrževanja cest, ki so v njihovem upravljanju, so se v Murski Soboti odločili, da ta sredstva še naprej zbirajo krajevne skupnosti. Dodaten razlog za tako odločitev je tudi, ker vsi traktorji na območju zd^štje mestne občine niso registrirani, prevozi z tijimi pa se oprav^ajo. Pridobljen denar iz povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje pa bodo porabili za redno vzdrževaii|e in varstvo cest. In kakšna bodo letošnja letna povračila? Dogovorjeno je, da bo osnova za izračun višina povračil za ceste za osebne avtomobile, in sicer 20 do 50 odstotkov tega zneska, upoštevajoč moč motorja. Takšna razmerja so ostala in se vsako leto revalorizirajo v skladu z rastjo cen nizkih gradenj. V primerjavi z lani znaša podražitev 18,28 odstotka. Tako bodo uporabniki cest plačevali za kmetijske traktorje letna povračila glede na moČ motorja. Za kmetijski traktor do 25 KM bo treba plačati 2 tisoč tolarjev, od 26 do 40 KM se bo znesek povišal na 3.100 SIT, lastniki traktorjev z močjo od 41 do 63 KM bodo odšteli 3.800, od 64 do 82 KM 4.700, nad 82 KM pa 5,900 tolarjev. M, JERŠE 8 vestnik, 23. marca 1995 starost in pokojnina O prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju Zgled Varčevanje ženska, stara 35 let, ima V zavarovalni hiši Slovenica ne spra- deset let delovne dobe. Pogoj Šujejo pO ZapOSUtvi za upokojitev bo izpolnila, ko za stara leta Pogodbo za dodatno pokojninsko zavarovanje že lahko sklenete pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavarovalni hiši Slovenica Obvezno in prostovoljno pokojninsko zavarovanje pokojninskega zavoda v sistem pokojninskega zavarovanja, ki je del javnega socialnega zavarovanja, uvajamo oziroma dodajamo prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, To pa pomeni vsaj dvoje: da bomo naredili korak v smeri sistemov, ki jih poznajo v razvitem svetu, ter postopoma opustili ali vsaj zmanjšali delež v pokojninskem sistemu, ki sloni na medgeneracijskem vzdržvanju ali prelivanju finančnih sredstev. Posameznik bo z dodatnim zavarovanjem sam poskrbel za svojo materialno varnost v starosti in s tem razbremenil državo. Postopno pa bi se tako znižata tudi prispevna stopnja, saj sedanji sistem temeiji na plačevanju prispevkov zaposlenih in delodajalcev, V razvitem gospodarstvu velja, da je človek za čas, ko ho v pokoju, zavarovan vsaj trikrat. Njegova pokojnina ali dohodek v starosti je torej lahko sestavljen iz treh delov: enega zagotovi država iz pokojninskega zavarovanja, drugi pripada iz zavarovanja, ki ga je vplačevalo podjetje, tretjega pa si je ustvaril posameznik sam z varčevanjem ali vplačevanjem zavarovanja iz svojega žepa. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je vezano na izpolnitev pogojev pri obveznem zavarovanju Tildi tu gre za obliko zavarovanja z vplačevanjem premij in varčevanjem za starost. Pomembno pa je vedeti: Zavod uvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki pa je vezano na izpolnitev pogojev, ki jih postavlja obvezno pokojninsko zavarovanje. Zavarovanec mora biti obvezno pokojninsko zavarovan (biti v delovnem razmerju), in ko izpolni pogoje za upokojitev, bo izpolnil tudi pogoje za pridobitev dodatne pokojnine. Temeljna razlika med obveznim in dodatnim pokojninskim zavarovanjem pa je, daje dodatno prostovoljno in financirano s premijami, kijih vplačuje zavarovanec sam ali kdo drug zanj, obvezno pa temelji na prispevkih. dnjimi dodatnimi zavarovanji za: - dodatno starostno pokojino brez vračila kapitalizirane premije (v primeru smrti sklenitelja zavarovanja plačane premije ostanejo skladu) • dodatno starostno pokojnino z vračilom kapitalizirane premije (v primeru smrti sklenitelja zavarovanja sklad vrne kapitalizi-rano premijo osebi, ki je navedena v pogodbi, ali dedičem) - dodatno starostno pokojnino z vračilom kapitalizirane premije ali izplačilom dodatne pokojnine do tedaj, ko bi umrli uživalec dodatne pokojnine dopolnil 78 let starosti (ob smrti sklenitelja sklad vrne kapitalizirane premije dedičem, ali če je oseba že prejemala dodatno pokojnino, sklad izplača neizplačane dodatne pokojnine dedičem ali osebi, ki je imenovana v pogodbi, v enkratnem znesku) - dodatno invalidsko pokojnino brez vračila dela kapitalizirane premije - dodatno invalidsko pokojnino z vračilom dela kapitalizirane premije - dodatno invalidsko pokojnino z vračilom dela kapitalizirane premce ali izplačila dela dodatne pokojnine do tedaj, ko bi umrli uživalec dodatne pokojnine dopolnil 78 let starosti - dodatno družinsko pokojnino z vračilom kapitalizirane premce ali izplačilom dodatne pokojnine do tedaj, ko bi uživalec dodatne pokojnine dopolnil 78 ali 26 let starosti - dodatno invalidnino brez vračila kapitalizirane premije Vrste zavarovanj Oseba, kije obvezno pokojninsko zavarovana, lahko sklene pri Zavodu za pokojninsko zavarovanje tudi dodatno zavarovanje za: - dodatno starostno pokojnino - dodatno starostno pokojninsko zavarovanje z invalidsko pokojnino - dodatno družinsko pokojnino - dodatno invalidnino Možno je skleniti več vrst navedenih dodatnih zavarovanj. Pri posameznih vrstah navedenih zavarovanj se lahko sklenitelj odloča med različnimi možnostmi glede dedovanja (vračila ali izplačila) vplačanih sredstev. Pri tem se lahko odloča med nasle- Omejitve pri sklepanju dodatnega zavarovanja Najpomembnejše tri omejitve so: - da dodatno zavarovanje pri pokojninskem zavodu lahko sklenejo samo tisti, ki so tudi aktivni zavarovanci - dodatno pokojninsko zavarovanje je mogoče skleniti samo za toliko let, kolikor ima sklenitelj po veljavnem zakonu preostale delovne dobe od sklenitve dodatnega zavarovanja do izpolnitve pogojev za upokojitev - dodatno zavarovanje je mogoče skleniti najkasneje pet let pred izpolnitvijo pogojev za starostno pokojnino Prvi dve omejitvi določa zakon, zato sta med temeljnimi določbami v ponudbi zavarovanja in sta tisti značilnosti, ki to dodatno pokojninsko zavarovanje točita od ponudbe rentnih zavarovanj drugih zavarovalnic. Pogodbo je mogoče skleniti tudi za organizirane skupine v podjetju ali kar za vse zaposlene v podjetju. Sestavni del pogodbe pri dodatni invalidski pokojnini in dodatni invalidnini je tudi vprašalnik o zdravstvenem stanju sklenitelja. Plačevanje premij in izplačevanje dodatne pokojnine S pogodbo o dodatnem zavarovanju se zavarovanec zaveže, da bo redno plačeval premijo. sklad pa, da mu bo ob upokojitvi ali nastanku invalidnosti izplačeval dogovorjeno pokojnino. Sklenitelj lahko plačuje premijo mesečno, letno ali celo v enkratnem znesku. Namesto sklenitelja lahko prevzame obveznost plačila premij njegov delodajalec ali morda druga oseba. Sistem plačil premij in izplačil dodatnih pokojnin deluje na podlagi aktuarskega sporazuma, ki določa razmerje med premijo in dodatno pokojnino in je Izračunan na podlagi predvidenega obrestovanja plačanih premij in pričakovane življenjske dobe ali invalidnosti zavarovancev. Ta izračun tudi loči zavarovanje za ženske in moške. Zato so premije za določeno dodatno pokojnino za ženske za nekaj odstotkov višje od premij za moške, saj imajo ženske krajšo delovno dobo (torej vplačajo manj premij) in v povprečju tudi dlje živijo. Zavarovanj^je dolgoročno naravnano, to pomeni, da je tem ugodnejše, kolikor daljše je. Ali drugače rečeno: tisti zavarovanci, ki so le nekaj let pred pokojem, se najbrž ne bodo t^o pogosto odločali za dodatno pokojninsko zavarovalec kot mladi zavarovanci. Zavarovanec prejema dodatno pokojnino, dokler je živ. Ob smrti pa plačane premije (če umre pred upokojitvijo) ali neizplačano dodatno pokojnino (če umre po upokojitvi) dedujejo dediči, če sc je zavarovanec seveda tako odločil. Zato potem plačuje tudi višje premije. Premije sc bodo višale z rastjo cen na drobno, ki jih uradno objavlja Statistični zavod Slovenije, za toliko pa bodo rasle tudi dodatne pokojnine, Sklenitelju pripada vsako leto tudi delež od dobička sklada, ki ga pripišejo zbranim sredstvom sklenitelja ter mu tako povečajo njegove dodatne pravice. Pokajninski sklad za dodatno zavarovanje zagotavlja varnost vloženih sredstev, za kar bo skrbel z ustrezno naložbeno politiko. bo stara 60 let. Torej ji manjka še 25 let. Ob svoji pokojnini iz obveznega zavarovanja bi rada prejemala še mesečno dodatno pokojnino v višini 50 tisoč tolarjev. Zanjo izračunana mesečna premija za dodatno zavarovanje Je 13 400 tolarjev. Izračunana premija je različica starostne dodatne pokojnine za žensko z vračilom kapitalizirane premije ali izplačilom dodatne pokojnine dedičem ali upravičencem za čas, ko bi umrla uživalka pokojnine dopolnila 78 let, Ta ista zavarovanka se odloči, da se bo dodatno zavarovala še za primer invalidnosti Če bo postala invalid prve kategorije, bo dobila dodatno pokojnino v višini 56 tisoč tolarjev na mesec takoj, ko nastopi invalidnost. Njena premija bo potem višja za 6 450 tolarjev ali skupaj 19 850 tolarjev, Tudi v tem primeru gre za vračilo kapitaliziranih premij ob smrti. Ta ista zavarovanka se odloči za dodatno starostno zavarovanje. Želi, da bi prejemala 50 tisoč dodatne pokojnine na mesec, vendar ob njeni smrti sklad dedičem ne bi vračal vplačanih premij. Njena izračunana mesečna premija v tem primeru znaša 12 OSO tolarjev. • ant Moški je star 27 let in ima 5 let delovne dobe. Če se dodatno pokojninsko zavaruje, bo premijo plačeval 35 let, dokler ne izpolni pogoja za starostno upokojitev - 63 let. Mesečno pa bi plačeval 10 tisoč tolarjev premije. Njegova dodatna pokojnina bo znašala 78,719,30 tolarjev. Gre za zavarovanje za dodatno starostno pokojnino z vračilom kapitalizirane premije ali izplačilom dodatne pokojnine do tedaj, ko bi umrli uživalec dopolnil 78 let, Ta isti zavarovanec bi mesečno lahko plačeval 5 tisoč tolarjev premge. Njegova dodatna pokojnina bi znašala 43 859,65 tolarjev. Gre prav tako kot v zgornjem primeru za vračanje kapitalizirane premije. Poleg že uveljavljenih oblik življenjskega zavarovanja, s katerimi je tudi mogoče varčevati za starost in si povečati prihodke, ko smo v pokoju, se tudi zavarovalne hiše pripravljajo na dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovalce. S svojo ponudbo je pohitela in prehitela druge zavarovalnice zavarovalna hiša Slpvenica. Pri njih je mogoče vsako dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje skleniti v tolarski vrednosti ali z valutno klavzulo, kjer se vrednosti navajsyo v markah. Pri njih poznajo štiri glavne skupine tovrstnih zavarovanj: - neodloženo zavarovanje z enkratnim vplačilom premije (pokojnina se začne izplačevati takoj nasledili mesec po plačilu premije) - odloženo zavarovanje z enkratnim plačilom premije - odloženo zavarovanje z letnim plačevanjem premije - odloženo zavarovanje s plačevanjem premije v mesečnih obrokih Beseda odloženo označuje dogovor, čez koliko let naj se prične dodatna pokojnina izplačevati, Tudi pri Slovenici sklepajo vsa dodatna prostovoljna pokojninska zavarovanja z možnostjo dedovanja ali brez te možnosti. Če bo sklenjeno zavarovanje z dedovanjem. bodo prešle vse pravice do nadaljnjega izplačevanja pokojnine ob smrti zavarovanca na upravičenca, dediča, in to do vključno 78. leta starostni zavarovanca, če bi jo ta doživel, V primeru zavarovanja brez dedovanja pa bo ob istih pogojih pokojnina zato višja. Dodatno pokojninsko zavarovanje pri Slovenici ni vezano na delovno razmerje, torej ni pomembno, ali je sklenitelj zaposlen ali ne. Pri njih torej lahko dodatno pokojninsko zavarovanje sklene kdorkoli, kadarkoli in za kogarkoli, mesečna pokojnina pa je odvisna le od starosti osebe, ki se zavaruje, dolžine plačevanja premije ter višine pre-nuje. Pri njih izdelan sistem je tudi enoten tako za moške kot za ienske, im čem« » se zgledovali po navi^ilih Evropske unije, ki zahteva izenačene pogoje zavarovanja moških in žensk v določenem času. Ob smrti zavarovanca, ki vplačuje premije za dodatno pokojninsko zavarovanje ( odložni čas), bo upravičencem ali dedičem pripadalo vračilo celotne zbrane matematične rezerve. Če smrt nastopi, ko zavarovanec dodatno pokojnino že prejema (ko umre v času od izplačila prve pokojnine pa do desetega leta izplačevanja), zavarovalnica izplača upravičencu zbrano in neporabljeno matematično rezervo Zavarovanje je bilo sklenjen' Z dedovanjem. Moški, ki bo sklenil v starosti 25 let dodatno prostosti-no zavarovanje z dedova^t^ želi po 55 letu datno pokojnino v višini 15<š' mark tolarske protivred^^. Njegova mesečna premca, " jo bo plačeval od 25. do j}‘ leta starosti, bo znašala 243,84 mark v tolarski priti- vrednosti. * Za žensko, staro 25 let« gospodinjo, lahko kdorkat' i plačuje mesečno premca šini 162,55 mark v tolatšk protivrednosti, če Želi pte^ mati po 55, letu dosmrtna^ kojnino v višini 1 086 mar- tolarske protivrednosti. Kam s prihranki za stara leta; ali v zavarovalnico ali banko... Uvajanje dodatnega voUnega zavarovanja po » valnih hišah seveda tiačenp tualno vprašanje: kaj je še, živUenjsko zavarovanje datno pokojninsko zavarov^ Dodatno pokojninsko za vanje je zavarovanje z ' zavarovalni« tveganjem, zato ibrait” upravičencem izplača J: matematično rezervo. Edino ganje, ki ga zavarovalnica pr ' me, je to, da bo let živelj dlje od predvidenih Zato so pokojnine iz d od prostovoljnega pokojni^„ zavarovanja lahko pri piac® • enakih obrokov višje ket nine iz življenjskih Pri življenjskem zavarovanP namreč upoštevata smrt m 78!«*' lidnost, .jvr Veliko hudi, ki se ruje, prej umre in doživi, pripada pa jint bi varovalna vsota, kakor -naprej živeli in vplačevalik dene obroke. Razliko za niče nekako morajo kojnine so lahko zato ob P vapju enakih obrokov rhsko zavarovanje fii bodo ob smrti dobUi Ji ut dodatnem pokojninskem^ vanju bodo pokojnine ob miji višje, s tem da bodo dobili manj. Če vemo, da si bo K na stara leta vsakdo tnoi" beti sam. je aktualno vp jj kako se odločiti? DobfO j pred odločitvijo zberemo be zavarovalnic, poglč<^*(jji](<’ in si damo izračunan, bomo ob izbrani jp vanja in določenem mije dobili izplačano. primer življenjskih zavah^^j^ bomo ob nas, se med zavarovali^^j^ Kaj če zavarovanec izgubi zaposlitev ne po svoji krivdi Dodatno zavarovanje preneha: - če sklenitelj izgubi lastnost zavarovanca v obveznem zavarovanju - ko pridobi pravico iz dodatnega zavarovanja - če sklenitelj po lastni želji izstopi iz zavarovanja - če sklenitelj kljub pisnemu opominu ne plača premije za tri mesece - s smrtjo sklenitelja ali zavarovanca Sklenitelju, ki izgubi lastnost zavarovanca v obveznem zavarovanju, že vplačane premije za dodatno pokojninsko zavarovanje sklad na njegovo željo vrne, s tem da obračuna svoje stroške, Ali pa mu vlogo zamrzne in jo lahko oživi, ko se ponovno zaposli ali postane aktivni zavarovanec ® ■ Vrbstovoljno pokojnin-zavarovanje je torej - punujcno aktivnim zavarovancem obveznega pokojninskega zavarovaja. to pa je za ofeitt 724 tisoč zavarovancev, pri Čemer niso upoštevani brezposchu (37 tisoč) in zavsrovanci po 24. členu zakona (13.4(X}), id imajo status zavarovanca v obveznem -zavarovanju, vendar se ne morejo dodatno zavarovati. To so na primer Stu-denjo, nezaposleni prija-vfjeni na Zavodu za zaposlovanje, zavarovanci, ki so na služenju vojaškega roka, in drugi, Idri prosto-vc^o vplačujejo obvezno zavarovanje ter jim teče delovna doba. Po dose-daojah Izračunih bi sklad posloval rentabilno pri približno .30 tisoč zavarovancih ali okoli 4 odstotkih vseh zavarovancev. (Če je seveda zavarovanje sklenjeno z dedovanjem). Če pa je dogovorjeno izplačevanje pokojnine tudi po smrti zavarovanca, se ta izplačuje upravičencu ali dediču do dneva, ko bi zavarovanec dopolnil 78 let. Zavarovalnica, ki bo zbrana sredstva tekoče plemenitila, bo med zavarovance razdelila po zaključnem računu 90 odstotkov ustvarjenega dobička, Po pričetku izplačevaitja pokojnine se bo ustrezni delež dobička, ki bo pripadal posameznemu zavarovancu, izplačal letno s prvo dodatno pokojnino po sprejemu zaključnega računa za preteklo poslovno leto. lioa, av iiivu razlikujejo tudi do 22 Ob ceni pa je seveda no pogledati še pogoje -■ ■ .M ( vanja, Je morda bolje den^r ps banko in za starost vare ta način? Kratkoročno se dobro denar vlagati v banko. j*' ročno varčevanje p® r . obrniti sc na zavarovs^^jjjii* kcživhoodrazlikmedP' in aktivnimi obrestmi., denar pa varčevalec obresti. Dokler bodo^jZ splača varčevati tudi rovalnica vam bo stroške svojega dela. . _i___; ^1*^4Aala ''" jitA' Zgled Ce je oseba stara 40 let in se je odločila za mesečno premijo ISO mark v tolarski protivrednosti, bo po 60. letu prejemala doiivljenjsko dodatno mesečno pokojnino r višini najmanj 4SS, 02 marki prav tako v tolarski protivrednosti. zbrani denar obračala vancem pripisovala dobiček, , „ ->1^^ Zato je lahko če bo zavarovalnica d čala denar, dolgoroča ša, , iiiTP MAJDA ^^4 <1 VestirfI® vgsjnik, 23 marcg 1995 9 r branja Ijljs Kurent, r ■■ kulturna obzorja Miheličeva galerija na Ptuju Mitologija Žoharjevega kurenta Kjer se rogovi izpeljejo v cvetove v prostore Miheličeve galerije na Ptuju sta umetnostna zgodovinarka Stanka Gačnik in etnolog Aleš Gačnik, mlada kustosa Po- krajinskega muzeja Ptuj, 23. fen v kurente Borisa Žoharja, slikarja naivca s Ptuja, pustit* šemski lik, danes tudi zaščitni znak PMske P®®*®* semski lik, danes tudi zaščitni znak fHi Dridnh- ' ®**''**®>** prireditev in tekmovanj po Sloveniji in po sve-®stvviaii,JL'? j” pomen večnega ntnlhu, »aj »Inpojaje ilikirjm šniih B.a., ■ risarskih poskusov v šestdesetih letih do dan*-®l*iih upodobitev na platnu in v lesu. Moharja * skupini, PPsnetek^??* kuicnj ni veren SV šemskega Uka Haloze polje, siniboln' poplesavanjem naravo in m* poživlja ker Je zasl ^®^etnico. Iz ,, '8a Uročila navdihuje samo ku- za 'ztočila jemVe Žohar svojevji v ^ohar 'Opravopredvsem kbiuh. Tid- natančneje platnu Kurent na S^i^SčkrkViPr*’"'. »pravi« '!■ V ii**|.,.^^irajo med dekle-y'“6rivjib J. natančneje Pfl le zaK,,.!___»z . no- še ne postavlja z '^azito drn * ^•'arjev Kurent aBatir, . 'saten. Nekako naj- bolj tipično izstopa Kurent z naglavno masko, »kjer se rogovi izpeljejo v cvetove kot vidne atribute prihajajoče pomladiSimbolika je prepoznavna in odkrita«. piše Aleš Gačnik V katalogu k razstavi, ki je prepoznal šest različnih tipov naglavnih mask. Slovenska naiva sicer ni razvila regionalne ali krajevne prepoznavnosti, pač pa Žoharja »izdaja« izbrani motiv kurenta, ki prevladuje v vseh njegovih likovnih in kiparskih stvaritvah in ga nehote locira na Ptujsko polje - v »korantovo deželo«, natančneje v Zabo-vce, kjer je kot otrok preživljal počitnice. Njegova krajina je na prvi pogled sicer prepoznavna, vendar slikar obiskovalca z realistično upodobitvijo prevara. Monotono pravilno vrstenje gričev nas skoraj prepriča, da imamo pred sabo gričevnati svet Haloz, ki pa to niso. Thdi stavbna podoba vasi, potisnjenih pod gričevje, ne spominja na panonski stavbni tip in pravilno obcestno razvrstitev vasi na Ptujskem polju. Žoharjev Kurent se giblje v namišljeni pokrajini. Pustno izročilo Ptujskega polja omejuje pojavljanje kurenta na pustni čas, najbolj intenzivno na obdobje od svečnice do pustnega torka. Zadnje čase pa je folklorizem populariziral šemski lik, predvsem »korantijo«, in tako omogočil nastope skupin kurentov čez vse leto na različnih športnih, kulturnih in turističnih prireditvah doma in po svetu. Žohar svojega Kurenta ne obremenjuje z določenim, v ljudskem izročilu ohranjenim časom pojavljanja ob prehodu zime v pomlad, temveč je med ljudmi ob prazniku in pri njihovem delu vse teto. Žohar postavlja svojemu Kurentu širši vsebinski okvir. Neobremenjeno mu prida novih, že pozabljenih in na novo nastajajočih vlog in pomenov, izhajajočih iz ljudskega slovstva, ki pozna in časti Kurenta kot ju- naka na precej večjem prostoru, kot mu ga sicer predpisuje pustno izročilo. Ne pozabi prelomnega trenutka, ki je potreben za pojmovanje in razumevanje novih vsebin kurenta, Žohar upodobi prihod Kurenta, sicer Šemske-ga lika tradicionalnega ruralnega okolja, iz podeželja v mesto. Kurentov preskok iz tradicionalnega pustnega v karnevalski kontekst, kije danes sicer precej problematiziran, je bil pred 35 leti nujen za njegov obstoj, S tem ni prav nič izgubil na svoji »izvirnosti«, saj se kurentovo naznanjanje prihajajoče pomladi ze stoletja obhaja brez prave povezave s strukturo izginule religije, Iz katere izhaja. Slikarjev junak nastopa predvsem kot zavetnik ljudi, božanstvo, odrešitelj, ki se žrtvuje za človeštvo, z atributi Vsemogočnega. K njemu se ljudje zatekajo po pomoč v stiski in se zahvaljujejo kot »sv. Kurentu«, S stilizirano opravo in univerzalnostjo njegove pojavnosti v času in prostoru da Žohar vedeti, da ta Kurent ni samo njegov in »rtjihov«, temveč je moj, tvoj, vaš, skratka naš. Je človekov zavetnik in izvor vsega dobrega. To potrjuje pokrajina, ki samo »nemo« spremlja Kurenta - junaka, izstopajočega v izbranih toplih barvnih tonih, in ne sili iz ozadja. Vendar Kurent obseda Žoharja še naprej. Slikarjeva nadgradnja «... prinaša nekatere nove pomene, ki se vežejo predvsem na nov kontekst in manj na sam image kurenta...«, pravita avtorja in razstavo končujeta s predstavitvijo potencialnega nadaljevanja mitologije Žoharjevega Kurenta v kontekstu zabaviščnega parka »Kurentland«, ki s svojim namenom že polarizira slovensko strokovno in širšo javnost. Po tej razstavi Kurent in njegov Žohar ne bosta več, kar sta bila. Razstava je na ogled do 28. maja 1995. NATAŠA KONESTABO Sto let svetiobe na platnu S kot zgolj velikost ekranov, * ^^iiain »Krt'*’ "J 'I® "tisto malo" prikazovanje iluzije “ kino. Enoje žarenje in spajanje, kovin. “ *®ko trivialno dejavnost, kot je da J® izkoriščanje nemoinosti človeške-so hi- »®®®®*«^nosti. Zenonovske negibne posa-1^dajiiiinrt?* !*®*®**®® filma. V njih pogled name-“^P* - preteklost, sedanjost in prihodnost 4 Dva kulturna dogodka protestantske in madžarske manjšine * BilJj’ Grabam se označuje za "božjo brzostrelko". Pridiga že od leta 1939. Film njegovega nastopa v soboškem kinu je bil pretekli teden gotovo največji kulturni dogodek na področju soboškega cincastičnega gravitacijskega polja. Med rimskokatoliškimi verniki, ki so si brez kakega ekumenskega poziva ogledali film v katerem od treh dneh predvajanja, so mnogi, ki so bili presenečeni in navdušeni nad biblijskim pri-digarstvom, * Prekmurski slovenski Madžari so proslavili madžarski kulturni praznik. Proslava Je bila 19, marca na Čentibi, slavili pa so dan iz življenja velikega madžarskega pesnika in pisatelja Sandoija Petofija, 15. marec 1848, ko seje revolucionarni pesnik v Pesti postavil na čelo revolucionarne mladine. Padel je v eni od zadnjih bitk madžarske osvobodilne vojne 31. juliju 1849 kot adjutant poljskega generala Jožefa Berna, ki je'' I i’ film 1??'^ Od (bJiSS”!?' j® kot spo dvora je pfr ‘^ninitev J'j®- dvorana, za rt^jevskt,,pj?2datja: ali ni to K?^’»no ntrt televizijo ni ®b«, Fogieri^^^'' ^Slcdanje v ki tete J ""^'^karom. S; sUte I -ko BletJio Tele- ‘“"‘''ra J' tehetnu^ P^te^le, film ;^javno nra/ ^®pi 5" Parizu &SladanSky'P".*'^" u^“«ajei2dy ^®*s Jean '"'-‘časSnk^t t"®?’‘®aeje *^^'jal s fiziološko *^alji za- prvi tehnično kemijo - karkoli naj bi že to bilo, gotovo Je povezano s tehničnim fenomenom filma. Film ima fiziološko podlago. Predstava gibanja na filmu je zmožna zaradi stroboskopske prevare, če se neki piedmet v ustrezno kratkem času pqavi najprej na točki A, potem pa na očki B, se našim očem to kaže kot premika-nje predmeta od točke A do točke B. Frekvenca zvatjet^a filma je odvisna od moči osvetlitve, če svetlobe ni dovolj, slika miglja. V filmih, ki jih gledamo v kinu, mora pred našimi očmi preska-kljati 48 sličic na sekundo. Ob Lumierovem filmu Prihod vlaka so prestrašeni gledalci zapuščali kinodvorano. Živost filma, njegova fiziološka vpetost med orodja človeške percepcije se ne izčrpa samo z nesposobnostjo človeškega očesa. Koordinate filmskega reproduciranja in doživljanja segajo tudi v zunanji prostor, v prostor celotne fenomenologije. Odvisne so od zaporedja kadrov, planov, pogleda kamere. Teoretiki filma pravijo, da sta i v obrambi revolucionarnega Dunaja vodil madžarske čete. Ta general Je po porazu pri Temišvaru prestopil v islam in je kot Murat paša v turški službi 1850, pobil arabsko vstajo v Alep-pu, Petofi seje rodil 1.1, 1823 v Kiskdrosu, v mladostnem nemim je veliko potoval, zapustil gimnazijo, se pridružil gledališki skupini, 1839. Je bil vojak, po, odpustitvi iz vojske je bil znova igralec, po izidu prvega zvezka pesmi pa pomožni urednik v Pesti, Kmalu Je našel svoj pesniški izraz: Jezikovno in tematsko Je bil blizu ljudskemu pesništvu z mnogimi revolucionarnimi toni. To Je dražilo kritiko in navduševalo bralstvo in poslušalstvo. V Javnem življenju Je v tem času latinščino zamenjavala madžarščina, kar Je bil učinek splošnega evropI skega odkritja, Petofi pa Je ljudskemu Jeziku, ki ga označuje bližina življenju, pomagal v literaturo, V vseh njegovih literarnih stvaritvah prevladuje subjektivni ton, tako v situacijskih pesmih, žanrskih slikah in poetičnih opisih pokrajine kot v epih. Kar pa se tiče situacije, v kateri manjšina praznuje svoj kulturni praznik med večino, ki je po splošni definiciji državo-tvortna toliko, kolikor Je kulturna, in potemtakem kulturna toliko, kolikor je državotvorna, je tako, da si šele sedaj stojita tukaj nasproti dve formalno polnokrvni, samozavestni in čustveni kulturi. Odkar Je Slovenija država, sc od nje do madžarske manjšine in njene kulture pričakuje več kavalirskih gest. Torej tudi več čestitk politike za njen kulturni praznik! Prav zato, ker Je kultura področje najglobjih razlik! V politiki imata lahko oba naroda enake, podobne ali različne sisteme, v kulturi pa sta tn morata biti zgolj različna. Dopuščati to razliko, Je politično vprašanje. Vprašanje političnega takta je tudi, kako manjšina uživa svojo kvantitativno majhnost, ali ve sprejeti, ne da bi izzivala, ali se ve potijevati, ne da bi postajala sumljiva, ne da bi dramila občutek, kako ogrožena ni ona, temveč večina. Tovrstna problcmatizaciJa bi sc smela imenovati smešna, a Je to samo tako dolgo, dokler se Je da brez tra- ozadju. Pomaknemo se na cvetni list, ki zapolni celotno platno, in tlesk... kaplja rdeče krvi pade na cvetni Ust,« -Tojemakrokozmič-na sila filma, to Je fiziološki učinek izuma bratov Lumier. Filmska projekcija Je tako rekoč človeška fiziološka moč, ki se dogaja s pomočjo sredstev za prevaro. Po izumu filma ni več mogoče misliti nefilmsko, niti prej to ni bilo mogoče. Filmsko Je mislil že Platon v svoji prispodobi o podzemni Jami. »Uspeh /iltna je od njegovih začetkov povezan s tem, da repmdu-eim gibanje in iivl/enje. ali boje, da Je narejen za to. Dim, trepetanje listov, oblaki, tekoče vode, vse te in-terludijske teme so nekakSno Jedro filma, tudi njegova neumnost, če j hočete, vendar njegovo lastno »zr-noe. Zrno filmske slike je drobno ! atmosjerično, to je zrno, ki izposta- ■ vlja svetlobi različna tkiva kože, ! vlaken, kamna, živalskih kožuhov, - drevesnih skorij ali lesk kovin, . tekočine, hlape itn. Ja neposredna I soobstojnost raznih snovi in esencJe ■ korenina močiJilma oziroma tega. . kar se imenuje vtis realnosti. Slika . Je prosojna, trak zabeleži igro svetlo- I be in senc, pri čemer se to delo ne I opravi v snemalni Škatli, marveč . prej ali pred (svetlobo) in potem (v I laboratoriju),,,s Tako piše Pascal Bonitzer v ' knjigi Slepo po^e. »Neprosojni . magnetni trak nima nič skupnega i s prosojnim in občutljivim fil- . mskim trakom,« nadaljuje. Vide' ofilmi nimajo svoje fiziologije, zato so »znosni le kot kratki, ker ■ takoj zasitijo pozornost«. »Fil- mski trak Je nemara res le stupi-den material, tipičen za 19. sto. letje,« kot pravi George Lucas, • »magnetni trak pa Je nedomno goljufiv, nezanesljiv material, vreden 20. stoletja. Ubogo dvajseto stoletje.e ■ Da, ubogo televizijsko gledalstvo. Stefan smej I Lumiera, ali vsaj eden od njiju, vse te končne ppine filma že poznala, da sta jih obvladala, čeprav ne dovršeno. Vsekakor pa aksiomatsko. Suspenz, zaporedje kadrov, ki našo predstavno moč popeljejo za dogajanje in zunaj njega na filmskem platnu. Je pozneje dovršil Hitchcock. Ali pa Je to pred njim že naredil Kuleš? Za kaj gre? Gre za nadaljnji čudež, ki nam ga razkriva film. Kuleš je pokazal, kašen učinek ima na človekovo dojemanje mešanje prizorov. Negibni obraz igralca je posnel v velikem planu, statično, in ga montiral z različnimi sprem-nimi prizori: negibni obraz je imel od scene do scene drugo ekspresivno vrednost. Thdi to je kratkomalo fiziološka podlaga. In tisto, kar je delal Hitchcock, tudi. Še bolj pa tisto, kar Je želel delati in so pozneje delali drugi. Hitchcock pripoveduje, kako bi želel posneti umor na polju tulipanov. Če bi ga snemal v barvah. »Kamera se pribUžuJe cvetu tulipana, celo vanj gre. Bojni trušč se nadaljuje v zvočnem vm, brez žalitve izpovedati, - Čestitke torej! kulturni koledar ŠSM RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V razstavišču Pokrajinskega muzeja je na ogled prenovljena razstava stalne zbirke Od poznega srednjega veka do modernizma. LENDAVA: V grajskih prostorih so na ogled dela udeležencev dosedanjih mednarodnih likovnih kolkonji. LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu razstavlja madžarski akademski slikar Lazslo Nemes. LENDAVA: V galeriji hotela Elizabeta razstavlja akademski slikar Janez Knez iz Trbovelj. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstertjaka razstavlja slikarka Jasna Kozar ■ Hutheesing. MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu je razstava starih knjig, raritet iz zbirke županijske knjižnice Deak Ferenc iz Zalaegerzsega. Odprta bo do 15. aprila. MURSKA SOBOTA: V galeriji je odprta razstava 22. mednarodne likovne kolonije v Lendavi, ki jo posoja Zavod za kulturo občine Lendava. Na ogled bo do 4. aprila. PRIREDITVE MARIBOR: V petek, 24. marca, bo avtobus izpred lendavske kniižnice odpeljal na ogled predstave Kdo se boji Virginije WoolP, ki bo v mariborski Drami. Predstava se prične ob 19.30, avtobus odpelje ob Id, uri. Rezervacije z varščino 1000 SIT sprejema ZKO, Partizanska 1, Lendava, telefon 75 289. MURSKA SOBOTA: V torek, 28. marca, ob 19.30 bo v dvorani kina Park 27. pomladni koncert soboškega mešanega pevskega zbora Stefana Kovača, ki mu dirigira Alenka Brulc -šipiič. I I I I 10 vestnik, 23. marca 19^ Šola in ideologija Okrogla miza o vzgojni naravnanosti vrtcev in šol Moli, delaj in razmišljaj ANGELA NOVAK: »MisliOr da v zakonodaji ni nič tako sj«!' nega, daje ne bi mogli sprejeti, v zvezi z religijami Je prvič govor i ali le moli in delaj na predlog o uvedbi novega predmeta religija in etika ali s kakšnim drugim podobnim imenom. FRANC HUBER: »Če bi vprašal strokovnjaka in preprostega človeka, laika, ki morda niti ne ve, kaj se pravzaprav zdaj dogaja Zakonske opredelitve so in niso pomembne - Se bodo vrata javne šole bolj priprla? Kam sodi verouk? Kdo naj bi poučeval nov predmet o religijah? zornega kota posameznih ved. kar naj sc v osnovni šoli posffr duje v okviru obstoječih učbjd predmetov in vsebin; poudarh pri obravnavanju religij pa so tudi sedaj vključeni v pouk zgodow ne. slovenskega jezika idr. In f* religija ni postavljena tako, kot to nekateri želijo, pa najsi “ F obseg ali način obravnave, je P®’ trebno predlagati konkretne s^e membe. Ne moremo pa govorilu da v šoli tega ni in ne bo več, iZdi se mi. da malo preveč mečete vse v en 1k>š. Govorite o Cerkvi. Katera je to'’« (G. ErniSa) Šoli ni kulturnih vrednot,« MIRAN KOROŠEC: »Men« Šolsko ozračje pri nas že dolgo ni bilo tako razgreto, kot je v zadnjem času, potem ko je dalo Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport v javno razpravo nove šolske zakone, o katerih prav te dni teče beseda tudi v slovenskem parlamentu. Najbolj se krešejo mnenja predvsem v zvezi s tem, ali je v novi zakonodaji ustrezno opredeljena vzgpja v vrtcih in šolah, zlasti pa še, kakšna naj bo ta vzgoja - nevtralna (laična) ali temelječa na verskih moralnih normah. Večji vpliv kot doslej želi imeti predvsem katoliška Cerkev, ki zagovarja uvedbo novega predmeta (verski pouk), ki naj bi ga poučevali samo za to pristojni zastopniki verske skupnosti. Znana so tudi prizadevanja večjega dela katehetov - duhovnikov in laikov ki poučujejo verouk, da bi tudi oni dobili za to svoje delo od države ustrezno plačilo. Pogledi na vse t? pa so dokaj različni, in to tudi v našem (pomurskem) prostoru, kot je pokazal pogovor za okroglo mizo. Našemu vabilu so se odzvali FRANC HUSER, vodja organizacijske enota Zavoda za šolstvo in šport v Murski Soboti, ANGELA NOVAK, ravnateljica OŠ m M. Sobota, GEZA ER-NISA, predstavnik evangeličanske Cerkve v Sloveniji in vodja župnijskega urada v Gornjih Sla- predvsem katoliška Cerkev to -rada storila, in sicer z izgovorom, da nima ustreznih lastnih prostorov ipd., kajti s tem bi dosegla dokaj učinkovit vzgojni vpliv. Gledano s tega zornega kota, gre za razumljive težnje. FRANC HUBER: »Te zadeve sc doslej niso tako postavljale, njeni, vendar seznanjeni s preteklostjo. Neobremenjeni v tem smislu, daje v preteklosti, kar je bilo v šoli ideološkega, dostikrat dobivalo podnaslov marksistični verouk itd. Zato beseda vzgoja, bodisi marksistična ali recimo verska, že sama po sebi vzbuja tisto negativnost, kije bila tudi v »Mislil sem na katoliško Cerfcev, ker de zdaj ni bilo primera, da bi tudi evangeličanska Cerkev skušala vpeljevati v šole neke nove stvari: tega ne poznam. Kadar koli so bile kakšne razprave nato temo, so so&lovali te predstavniki katoliške Cerkve.« (B. Macuh) »In to se mi zdi zelo narobe (B. Macuh: »Se veda Je zelo narobe.*), ker protestantska teologija gleda na te stvari meto drugače. Načelo ni Moli in delaj, ampak Moli, delaj in razmišljaj. Popoloma vseeno Je, kako se bo nov predmet tmenovai, predvsem mora biti v prvi vrsti izobraževanje. Pn tem predmetu naj otroci spoznajo vse veroizpovedi, religije ipd.« (G. Erni ša) ■r^ ■ ■ M zlasti ne v ospredje in kot poseben problem, To se je reševalo na lokalni ravni in mislim, da Še kar zadovoljivo. Zdi sc mi, da tu ni prihajalo do večjih napetosti, in mislim, da je tudi v prihodnje to potrebno reševati strpno. Če so seveda druge možnosti, potem teh dejavnosti naj ne bi opravlja- »Če gre za versko vzgojo^ potem mislim, da jo lahlro prenašajo na učence le tisti, ki živijo iz tega. Če pa je mišljen samo informativni značaj verskega pouka, potem pa to ni nujno.« (J. Vinkovič) »Kako to mislite, kdo je ta, ki .živi iz tega’?« (N, Miloševič) »Tisti, kateremu je Sveto pismo in verska podlaga osnova življenja in to živi, ima tovrstno izkušnjo, prakso.« (J. V.) »Ampak kdo je to razen duhovnikov?« (N, I, M.) »Večina tistih, ki sedaj Študiran poleg pedagoške vzporedno tudi teološko fakulteto. Večina. Ni rečeno, da so vsi avtomatično dobri pedagogi.« (J. V.) večih, Jožef Vinkovič, vodja župnije Pertoča, NADJA IVANC MLOŠEVIČ, profesorica na Gimnaziji M. Sobota, ter BOJAN MACUH in MIRAN KOROŠEC, učitelja predmeta etika in družba jja IS na OŠ Kapela oziroma Gornja li v šolskih prostorih. Ko je prišlo z novo šolsko zakonodajo to v javnost, so sc začela pojavljati različna vprašanja in problemi. Na našem območju velja to še posebej za gornjeradgonsko občino.« Radgona. Naj bodo šolska vrata bolj priprta? Dejavosti, ki niso povezane z vzgojo in izobraževanjem, se lahko izvajajo v vrtcu oziroma Šoli samo z dovoljenjem ravnatelja. V vrtcih in šolah je prepovedano delovanje političnih strank in njihovih podmladkov. Konfesionalni pouk pa lahko izjemoma dovoli v prostorih vrtca oziroma šole minister na predlog ravnatelja. To so osnovne opredelitve, ki so zapisane v Zakonu o organizaciji in financiranju v vzgoji in izobraževanju glede avtonomije šolskega prostora. Na videz to vprašanje ni neposredno povezano s temo, ki smo si jo zastavili, vendar le ni tako, saj bomo s takšnimi opredelitvami, če bodo sprejete, praviloma izključili možnost uvajanja verouka v šole, ki je prav tako ena od konfesionalnih dejavnosti. Marsikje pa bi Ali SO bombe padale samo zadnjih 50 let samo z enega konca JOŽEF VINKOVIČ: »Jaz gledam na to zakonodajo nekoliko drugače. Podrobnosti sicer ne poznam. Imeti bi morali neki pozitiven pristop do tistega, kar so v preteklosti že naredile posamezne cekvene ustanove na vzgojnem pa tudi izobraževalnem področju. Namreč 50 let smo bili bombardirani z nekimi napačnimi podatki, na primer, daje Cerkev, mišljena je bila katoliška, delala škodo znanosti, jo zavirala ... Moramo pa priznati, daje bila ravno Cerkev začetnica šolstva, tudi v naših krajih, in to poslanstvo v misijonskih krajih in drugod po svetu še dandanes nadaljuje. Mislim, da ta pozitivni vidik manjka. Pogrešam tudi, da bi morali k tej problematiki, ki jo tudi tu zdaj obravnavamo, pristopiti popolnoma neobreme- -'K ■S i preteklosti pospeševana s strani preteklega režima. Če bi iz tega izhajali neobremenjeni in s pozitivno usmeritvijo pretekle vloge, ki jo je imela Cerkev, potem bi se verjetno lotili teh vprašanj na ta način, da bi dejali: Ker je v preteklosti vodstvo Cerkve z dejavnostmi pozitivno vplivalo na razvoj človeka, človeštva, bi bilo dobro, da ima ta vloga, vzgojno-izobraževalna, tudi dandanes na neki način svoje mesto. Država bi morala poskrbeti, da ne bi bile ure verouka potisnjene nekako na stran.« GEZA ERNIŠA: »Mislim, da je to bolj ali manj tehnično vprašanje. Sem zagovornik tega, da bi se šolski prostori lahko dali v uporabo za poučevanje verouka, če bi se dogovorili o vsebini, ki bi zajemala občečloveške vrednote. nam je šola dala prostor, ki ga trenutno ne potrebuje, tako da se otrokom ni potrebno vračati iz oddaljenih krajev,« FRANC HI^ER: »Mislim, da nagajanja ali kljubovanja šole oziroma ravnatelja okrog verouka na našem območju ni bilo. Bilo je razumevanje in probleme smo reševali strpno.« Kaj je ilegalno, kaj ni MIRAN KOROŠEC, »Mene osebno moti vrednostno negativna artikulacija člena o avtonomiji šole. Po tej artikulaciji se zdi, kot daje konfesionalna dejavnost ilegalna. Način dovoljevanja -prepovedovanja mi ni všeč. Zdi sc mi, da se da z ,lažjo artikulacijo’ vnesti na papir to, kar ravnokar ugotavljamo. Na naši šoli smo pred leti omogočili v sodelovaju s kulturno skupnostjo gostu iz Rima, ki je doma iz naših krajev, daje spregovoril birmancem. To je bilo celo med poukom,« BOJAN MACUH: »Mislim, da smo se dotaknili problema, ki ga ni. Jaz pravim, da je šola odprta. Mislim pa, da ima vsaka cerkev lastne prostore in da ni potrebno, da bi bil verouk v šolah. To je lahko samo v izjemnih primerih. Sicer pa, zakaj ravno v šolah, saj pa imamo še prostore kulturnih društev, krajevnih skupnosti idr. Dogaja se. da je ravno v šolah najmanj prostih prostorov.« NADJA IVANC MILOŠEVIČ: »Mislim, da takšnega člena o sol- v zvezi s šolstvom, bi vsak drugače definiral dobro šolo. Najbrž pa se lahko vsi strinjamo, da naj bi bila dobra Šola tista, ki da otroku neko temeljno znanje, ga nauči misliti, vrednotiti in da ga ne oropa lepote otroške dobe ... da ne zahteva od njega tistega, kar ni za to starostno obdobje. Nova šolska zakonodaja, kije v razpravi, pa sicer opredeljuje naše šolstvo kot nevtralno, javno laično šolo. Glede očitk v, da je v tem konceptu premalo zaznavna vz- »Je pomembno vprašanje, kdo nnj poučile versko vzgojo ali verouk? Nekateri so postali pedagoški delavci zalo, ker so končali neko šolo in niso dobili drugje službe, pa so: po sili razmer naredili neke pedagoške izpite in so postali pedagogi, če gre za verski pouk alt versko izobraževanje, in zelo ločil dvoje; versko izobrazbo (pouk) lahko daje kdor koli, medtem ko verske vzgoje ne more posredovati nekdo, ki živi zunaj nje. Pouk telesne vzgoje lahko poučuje gluhonemi, glasbenega pouka ne more. Ne vem tudi, zakaj poudarjanje, da mora biti šola laična. Vsestajzi je neki rahlo ideološki pritisk z veliko bojaznijo, češ Cerkev nam hoče vskočiti v Solo, pozabljamo pa na njeno pozitivno logo,« (J. Vinkovič) Glede prostorov torej ne bi smelo biti prevelikih problemov, tako da ne bi mogli najti skupnega jezika. Tu je morda ravnatelju dana prevelika pristojnost, da lahko sam odloči o tem,« ANGELA NOVAK: »Kolikor vem, na našem območju pri tem ni bilo nobenega problema. Če v bližini ni primernih cerkvenih prostorov, so našli rešitevv sodelovanju s šolo, ki sc mora odpirati navzven in živeti z okoljem. Mislim pa, da bi moral biti verouk po rednem pouku. V mestu Murska Sobota pa tega problema ni, ker imata obe cerkveni skupnosti ustrezne lastne prostore.« GEZA ERNIŠA: »Mi smo to v preteklem letu zelo lepo rešili v dogovoru z OŠ Sveti Jurij, kjer ski avtonomiji doslej še nismo imeli, daje dikcija jasna in daje tako dobro. Naša predvolilna demokracija bi namreč spremenila šolo v vse drugo, samo v šolo ne.« Verouk ni verski pouk Cilj vz goju o-izobraževal nega procesa (Zakon o OŠ) je tudi vza-gajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi. Ali Je to ustrezna opredelitev vzgojne naravnanosti v šolah ali pa bi morali uvesti moralna načela, kakršna veljajo v Cerkvi? To vprašanje pa se navezuje tudi osebno najbolj moti, da se ust^' rja drugorazredni problem- NJ slim, da je danes v vzgoji v Su-' stvu, posebej v osnovni šoli P* tudi pozneje, problem dobfUS kadra. Pedagoški poklic sel* .poženskil', in to ni normal®® Ljudje niso motivirani, da bi ci® vtem poklicu, To so globlji dt^ beni problemi, ki pa jih m** zasledil ne na eni ne na strani. Šota pa stoji učiteljem. Po mojem bi U®®’ . verske vsebine, ki naj biJih ^P®', | nali učenci v šoli, porazdelili posamezne predmete, ni P' , trebno, da bi zaradi tega prip^^* li v šolo posebnega Imam občutek, da hoče CertiP, pripeljati v šolo ideološko ver^ vzgojo. Ne razumem, zaksj^, možno izrabiti za to verouW' ze poteka. Naš župnik, na j mer, pravkar gradi nove in J učilnice, zato ne vidim razl^ da bi za versko vzgojo ab ' J ua Ul oa Tuuaij . pouk potreboval še Solo. povedati, da mi te stvari n’ ''r* »šolski zakon nam prepoveduje oEhoma ne priporoča,^ bi imeti otroci pouk pred S. uro zjutraj. Tudi verouk odpao^^ I To Je obremenitev za otroka, sploh pa za tistega, ki hodi v »Šolski zakon nam pc^vedujc oEfroma razred osnovne Sole.« (B. Macuh) .. »To Stališče Je lahko zelo relativno. Otroci se pri aas pri* aMuJSivC JC liUUM «OLw rdjXUV*Kv« VztlvVi Sv ff** Uk**' f. -j im petieja v ^lo z avlebusom in potem, ali se bodo podili la ali pa tedo imeli tačas verouk? Gre za iskanje rešitev, ki bi primernejše za otrese. Z veioidiotn ps začnemo ob 8-00. imajo otroci pouk eno uro pozneje.« (J. VinkovičJ 1 goja, da nevtralna šota ne vzgaja, to ne drži. Tudi nevtralna šola vzgaja, in to ne samo pri obveznem predmetu, ki je predviden, to jc etika in družba, ampak tudi pri pouku o religijah, ki je predviden kot izbirni predmet. Vzgoja ni naštevanje vzgojnih elementov, Širše vrednote pa so zelo jasno postavljene. Predvsem je v ozadju človek, učitelji, celoten šolski kolektiv, okolje in starši.« BOJAN MACUH; »Rad bi poudaril, da imajo naše šole naziv vzgojno-izobraževalne ustanove, niso torej izobraževalno-vzgojne. In kjer se ne ravnajo po tem nazivu, delajo napačno. Seveda ne mislim samo na učitelje v povezavi z otroki, ampak tu preradi pozabljamo tudi starše; in če hočete, zakaj ne bi bilo tu naveze šola - starši - cerkev? Opažam pa, da nekateri poskušajo delati le zdralio, pri čemer so otroci poskusni zajčki. Tega ne bi smeli dovoljevati. Izbirni predmeti bodo verjetno izhajali iz enega, to je iz etike. Ni problem, da bomo imeli etiko in religijo, etiko in ekologijo ter etiko in družbo, ampak se bo lahko zgodilo, da bodo številni učitelji in tudi profesorji, diplomanti predmetne skupine etika in morala (ta katedra j c zdaj v demokraciji uki-njena), ostali brez zaposlitve. Pa berite, koga cerkev predlaga, da naj poučuje verski pouk v šoli. To naj bi bili diplomanti teološke fakultete, in to brez strokovne pedagoške izobrazbe. Trdim pa. da sem tudi sam sposoben posredovati učencem, da bodo spozali vsa verstva sveta s poudarkom na katoliški veri, ker je to naša tradicija. Dokler pa se mi pogovarjamo nekaj četrtega. kar bi pomenilo tudi uvajanje politizacije v šolo, sem odločno proti.« dovolj jasne.« . _.|f NADJA IVANC MILOSb’'^ »Strinjam se, da morajo otroka mama in oče, učite učitelji. Toda zakaj je uiSlI« poklic feminiziran? Ker g®■ plačujejo tako, kot ga pl®®^L, Prisilni upravitelji pa na Ppt lahko zaslužijo v dveh d®®' i liko kot jaz ves mesec.« JOŽEF VINKOVIČ: »1^ občutek, da obstaja goni® morebitni nevarnosti rkve v naše vsakdanje — -katoUške, evangeličanske fiJi re koli. Poglejte, v naši ust^ zapisano, daje Cerkev države. Kakšen nesmisel? - iif ni zapisano, daje tudi ska vera ločena od države? N manstvo ni Cerkev, ali to ZaknJ ni zapisano, daje iP^! društvo Mura ločeno od dr Ni zapisano. Cerkev pa naJ - j nevarna, zato ji je treba p<< peruti. To jc neka izmiSlJ®'* varnost,« GEZA ERNIŠA: »Naš®®®^ bo gotovo tako danes kot rjetneje tudi jutri z a sto P®* lišče, da je možno skupaj imenovano laično šolo, c® tako imenujem, najti stic> ke, da bomo lahko skup®J ® , if mu človeku nekaj daJl- / • ' ' iotc, _________________ Namne^Liii da bi uvajali konfcS'''^jJ(#u verouk, odločno smo ' ampak naj se učenci sezn^ vsemi verstvi in naj nost, da si pridobijo znanje. Mislim, da je nosti, da bomo naše i* jali v svobodno misleč® tl taH' vsesplošne vrednote, in občečloveške. to, smemo □Doano niisjvv’-pa jih doktrinif^ ..jjiiC i driieačninl sV® šnim ali drugačnim nazorom.« Pogovor za okro^^^P povzel: vtataJA l-n Foto.: NATAŠA J - vestnik, 23, marca 1995 n r I I I nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi SMtovane bralke in bralci, to , poroči^ o dogajanjih na Ljubljanski borzi trgu rredn«. stniU papirjev zajemalo obdobje ■■M lAnLn__ 4 a » . * 3.1W5, Borzna kotacya A -redne delnice tečaj delnice ti^t’^1 ^■^33. ko je bilo za 210 “sot tolarjev pror.-,. dne pa na 12000. lotu prometa. . Na torkovem borznem sestran- prometa, nasledifiega vendar le ob 1 tu je enotni tečaj delnice Ero 14184 porasel na 14277, ’-o za 628 tisoč tolarjev pro-niuieonje^ dne pa padel na ». -. niio tolarjev prome- buniu je bilo **^V četrtek padel ra'l37/^ tisočw '“J® “d® 220 ’ na nsso ”?neia, naslednjega prometa,’' IL**Mo tolarjev dne na I ta). v llRrii,,ponedeljek pa porasel * (L5 mio tolarjev prome- Salus delnice 6OoT’" 20237 poskočil ko ,e v.| na je bilo za 1,6 mio to- «2^ 012™ »«20217 ob 2.2 oJarjevprometa njen eni/ Pnonieta. V četrtek Je . ni tečaj porasel na ,--- je bilo za 2.2 mio lo- ‘111386, ko Ji ■■ ■*“ *■»*’ ’'"'J tv-bit prijavii?^®’ "Slednjega dne je ‘efaju 20400^ tolarjev po ''i®aenotS''.PP"®deljek pa je min mS.« na 20452 v 'olarjev). 14 3 ’ ' nlee SKk tečaj redne del- 35125 -------- laijevDtnm . — mio lo-Padel na »^ “^naslednjegadnepa 'nainiteča^ ^e*riek je njen kn !^?51*23 porasel na J« bilo za 1.4 mio to- bilo P®*’«! W 964 ti; - na 34435, ko Je naslefjf,;,„ tolarjev prometa, mciu na 34780 ob 3*404 d 1.2 Prometa). pro- “bveznite RSL 1 nivoji, '** ponedeljke- *'**Olll OO Hi v----ivvivjJJkVr Mo 1.8 dp.-. _ ^■1'=* PtOhniki -_____I . . “-O1JCV ob l.P Hllo pa na 5?®< jetiier? "3.®* prometa). V ^.9, ke t bil 75**"' ‘®^aj padel na ^nmeia v ^io tolarjev '13.6 1“ ’7,7 li 105 n ™'“rjcv prometa. PtnasM EOa.p je v torek n^io tolarjev prometa. Cc i® * ‘“nek ?j!'3iersen.t obveznice * sredo „ “i^oju zadržal hibS biln „ je njen prometa. V na 102 ‘“^aj rahlo ^‘‘Inlarjevn;:’ ““J® bilo za 4.8 S 1’7 Ponedeljek za 4,8 ’'"l'rjev K5L It ''Koval seje 17. 3. m P omet ® " Obveznico je bilo n! - -'■na 5. ”^®KSi;|7?®"otmtečaJobvez-davčno ;5dhosK3u'^?®d®li®kjebilv sii|ii»_. to^rjev, prija- pfe ’ *®^aju ?®®®no dav^ ’2 v**! ostala n^* * ^tr-y la (99 A Ponedeljku la petkovem ni- P3 k bilo za 6I i izko- J” (96 nx . .-.'■itut '“'“nev^^-l^j^^bilo promet; a. v '69 tisoč ponedeljek pa je bil v vrednosti 35 tisoč tolarjev sklenjen aplikacijski posel po tečaju 100,0. Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj obveznice SJCB 1 nekoliko porasel iz 96,8 na 97,0, ko je bilo za 106 tisoč tolarjev prometa, vendar je naslednjega dne zdrsnil na 95,4 ob 9.1 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 95,6, ko je bilo za 802 tisoč tolarjev prometa, nasle-drvega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 8,2 mio tolarjev po tečaju 96,8, v ponedeljek pa v vrednosti 3,9 mio tolarjev po tečaju 95,6. Borzna kotac^a B -redne delnice Z delnico BTBR Je bil v sredo prijavljen aplikacjjsld posel v vrednosti tiaoC tolarjev po nesprc-mcrucnem tečaju 12100, v četrtek je itjen enotni tečaj porasel na 12200 ob prometu 49 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa padel za 9,84 odstotka na 11000 (330 tisoč tolarjev). Enotni tečaj delnice Dadas je na torkovem borznem sestanku poskočil iz 129596 na 141265, ko je bilo za 17,8 mio tolarjev prometa, naslednjega dne zdrsnil na 132899 ob 51,7 mio tolarjev prometa. TUdi v četrtek je njen enotni tečaj padel in sicer na 130293, ko je bilo za 23,9 mio tolarjev prometa, v petek na 127531 ob 15,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa rahlo porasel na 127943 (17,7 mio tolarjev prometa), V sredo Je enotni tečaj delnice Finmedia padel od 15400 na 14432, ko Je bilo za 491 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 14865 ob prometu 639 tisoč tolarjev, V petek Je njen enotni tečaj porasel na 15176, ko Je bilo za 258 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 15807 ob prometu 838 tisoč tolarjev, Z enim lotom redne delnice Gradbeno podjetje Grosuplje je bil v četrtek opravljen promet po tečaju 17000, kar predstavlja porast tečaja za 1000 tolarjev, glede natečaj, ki gaje ta delnica dosegla 6. februarja letos. Za 10 odstotkov je na torkovem borznem sestanku poskočil enotni tečaj redne delnice Hmezad banke in sicer iz 14500 na 15950, ko je bilo za 160 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 16600 ob le 1 lotu prometa. 14. 3. Je enotni tečaj delnice MK Založba iz 9163 porasel na 9300, ko je bilo za 140 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne je zdrsnil na 9034 ob 3,2 mio tolarjev prometa, v četrtek pa porasel na 9130 (91 tisoč tolarjev prometa). V petek Je njen enotni tečaj rahlo padel na 9126, ko Je bilo za 529 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa se vrnil na 9130 (228 tisoč tolarjev prometa). V torek je enotni tečaj redne delnice NIKA iz 4187 poskočil na 4520, ko je bilo za 1.1 mio tolarjev prometa, nasleditjega dne pa zdrsnil na 4256 ob 9,6 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 4151, ko je bilo za 1,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 4094 ob prometu 684 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa na 4021 (2,3 mio tolarjev prometa). Enotni tečaj delnice Term Čatež je v torek iz 732,4 porasel na 735,0, ko je bilo le za 74 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa zdrsnil na 724,0 ob 1,3 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj rahlo porasel na 727,0 ko je bilo za 76 tisoč tolarjev prometa, v petek na 730,0 ob prometu 445 tisoč lolajrev, v ponedeljek pa padel na 711,4 (1.7 mio). Borzna Rotacija B -prednostne delnice v sredo je enotni tečaj delnice KBTP iz 36626 padel na 35025, ko Je bilo za 420 tisoč tolarjev, naslednjega dne pa porasel na 35205 ob prometu 667 tisoč tolarjev, V petek je njen enotni tečaj ob le enem lotu prometa porasel na 36700. v ponedeljek pa padel na 36467 ob 2,2 mio tolarjev prometa. Tudi enotni tečaj prednostne delnice Primofm Je v sredo padel in sicer iz 38776 na 37253, ko Je bilo za 1,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 36712 ob prometu 955 tisoč tolajrev. V petek je njen enotni tečaj padel na 36620, ko Je bilo za 1,9 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 36000 ob 1,1 mio tolarjev prometa. iz 2192 na 2046 je v sredo padel enotni tečaj prednostne delnice Rogaška, kar predstavlja padec tečaja za 6,66 odstotka, prometa pa je bilo le za 63 tisoč tolarjev. Naslednjega dne je ttjen enotni tečaj padel na 2016, ko Je bilo za 647 tisoč tolarjev prometa, v petek na 2012 ob prometu 104 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa porasel na 2030 (35 tisoč tolarjev prometa). Nespremenjen enotni tečaj je v sredo zadržala delnica VBK (11500), ko Je bilo za 690 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 11700 ob prometu 386 tisoč tolarjev, V petek je njen enotni tečaj porasel na 11852, ko Je bilo za 1,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 12000 ob prometu 60 tisoč tolarjev. Enotni tečaj prednostne delnice VIP je iz 41200 padel na 40800, prometa pa Je bilo za 816 tisoč tolarjev. Borzna kotacija B -obveznice z enim lotom obveznice LEK 2 je bil po nespremenjenem tečaju 97,5 v sredo prijavljen aplikacijski posel, naslednjega dne s tremi loti, v ponedeljek pa še z enim. 17.3 je bil z obveznico Občina Zagorje prijavljen aplikacijski pso-el v vrednosti 251 tisoč tolarjev po tečaju 89,7. Enotni tečaj PTT Celje se je v sredo zadržal na nivoju prejšnjega tedna (99,0), ko je bilo za 637 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne zdrsnil na 97,5 ob prometu 28 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa je bil v vrednosti 525 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel po tečaju 98,2. V sredo Je enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana iz 99.0 padel na 98,7. ko je bilo za 242 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne se je vrnil na 99.0 ob proemtu 254 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa je bil v vrednosti 435 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel po tečaju 98,9, Enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica je v sredo iz 95,0 porasel na 95,1 ob mio tolarjev prometa. Za 2.5 odstotne točke na 91.0 je v sredo padel enotni tečaj obveznice Rogaška I, ko je bilo za 923 tisoč tolarjev proemta ter se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek ob prometu 514 tisoč tolarjev. Za izvenborzno trgovanje na trgu OTC OTC - redne delnice Po dobrejn mesecu in pol se je v petek trgovalo tudi z delnico Grad, prometa je bilo za 46 tisoč tolarjev, njen enotni tečaj pa seje izoblikoval na 6500, Z redno delnico HB Brežice Je bil v torek sklenjen aplikacijski posel po tečaju 3000 (-150 tolarjev) v vrednosti 198 tisoč lo-laarjev, naslednjega dne pa le z dvema lotoma po toečaju 3180. Enotni tečaj redne delnice Inta-ra je v torek iz 3680 porasel na 3700, ko je bilo za 19 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 3650 ob prometu 37 tisoč tolarjev. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 3680, ko Je bilo za 74 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 3700 ob prometu 19 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa padel na 3690 ob prometu 37 tisoč tolarjev, V ponedeljek je bil v vrednosti mio tolarjev prijavljen aplikacijski posel z redno delnico Razvojne družbe po tečaju 17400, kar predstavlja padec tečaja za 0,57 od- stoika. TONČKA BOŽINOV1Č Melioracije In kaj, če bi dež lil štirideset dni in štirideset noči? Ne glede na moratorij rijejo Melioratorsko delo je ahazver-sko. Nikoli ne morejo nehati, nekaj jih sili, da bi riU in rili, Zalo jim pride prav vsaka nekolik« večja mlaka. Zaditjič je na straneh tega časopisa nekdo pod fotograf^ zalite setve zapisal, da je to »zgovorno opozorilo za odgovorne dejavnike«. Jarkov da niso očistili, seje glasil očitek. To mora biti blag in dišeč vetrc za ušesa melioratorjev! No, ali vam nismo rekli, da so melioracije potrebne, porečejo takoj. »Ce dežuje, so ceste mokre, • se glasi ilustracija logičnega odnosa, ki se mu reče implikacija. Ce dežuje še bolj, so mokre še boli in pride, recimo, do aquaplaninga, To je takrat, ko voda stoji na cesti za prst ali več na debelo. Kaj lahko naredite zoper to? Nič, Tako kot ne morete nič zoper dež. Po dežju, če je malo obilnejši ali če pada za drugim nedavnim dežjem, pa se v kotanjah nabere voda, Bog pomagaj. Noe in voda v kleteh z itisoni Ko je Noe s svojo družino in z živalmi, s po enim parom od vsake vrste, že sedel v svoji barki in je začelo deževati, so grešni ljudje tam v Ninivah in drugih mezopotamskih mestih gotovo tudi najprej bentili nad cestarji. Potem pa ne več, ker so videli, da je vode že veČ, kot je lahko spravijo s ceste cestarji in drugi jarkokopi. Tako je tudi s temi vodami, ki so zaradi pogostejšega deževja nekoliko večje. Po dolgotrajnem deževju je v kotanjah voda, v nekaterih ■ kleteh pa tudi, ne oziraje se na to, če so obložene z itisoni in ali s parketom. Obenem pa se dandanes že ve. da ravni jaiki, ki jih tako imenovani melioratorji tako radi kopljejo, prej prinesejo vodo na kup, in da so zaradi tega poplave pogostejše. Ves ta zdravo razumarski uvod je potreben, da bi se vnaprej ubranili očitka, ker smo proti melioracijam. In to v tem mokrem času! Da, prav zdaj je potrebno biti proti kopanju izsuševalnih jarkov, kanalov in sotesk. Prav zdaj se najbolj vidi, kako brez pomena je vse skupaj. Ko je voda, je pač voda. Potem pa odteče. Kdor želi, da bi odtekla Čim hitreje, naj pač pomisli, da bi lahko deževalo še bolj in bi bito še več vode, ki bi odtekala še dlje časa, Tbkaj si ne moremo želeti nikake predvidljivosti, ker je nedosegljiva. S tem nočemo reči, da jarki sploh niso potrebni. Seve, da so. Skorajda čisto dovolj jih je, samo da so ponelmd že zasuti. Dogaja se namreč, da ljudje, ki kaj izseka-vajo, podirajo ali kopljejo, odpeljejo odvečno tvarino v naj bližji jarek. Naj sc zasuje. Potem pa voda, kakor je tekoča in nepredvidljiva, ne more odtekati. Jarke, ki so in so obenem včasih že tako lepi, kakor od boga ustvarjeni, čeprav jih je izkopala človeška roka, po njihovih robovih raste drevje in v času, ko je za to čas, celo cvetijo spomničice, te stare jarke je treba vzdrževati. Mera zanje pa naj bo razumna, naj se računa po širini in dolžini lopat, ne pa žlicah bagrov, rovokopačev in buldožerjev. samo »za vzdrževalna dela«. Naravovarstvena javnost je vznemirjena in se temu upira. Pred kratkim je celo slovenski veleposlanik v Nemčiji dr. Boris Frlec moral pojasnjevati človeku iz znane naravovarstvene organizacije Euronatur, kako je s stvarmi. Kajpada zelo politično in zelo diplomatsko. Pa se nam vseeno zdi vredno, da pismo omenimo, ker se iz dopisovanja vidi, kako daleč dandanes že lahko sežejo ekološki problemi. Še pred nekaj leti bi kakšen veleposlanik tovrstno dopisovanje mirno spregledal. Dandanes to ni več mogoče. Veleposlanik Frlec gospodu Martinu Schneidetju Jacobyju odgovarja na vprašanje, zakaj se opravljajo melioracije na območju »melioracijskega sistema Lendava-Cmec«, ko pa gre vendar za dragocen naravovarstveni prostor, na katerem so. kot piše v mnenju Inštituta za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete iz Ljubljane, »rastišča logarice, biotop velike senčnice in življenjski prostor štorklje«. No. la Inštitut v svojem mneju melioracije dopušča. Pod določenimi pogoji o tsprejemljivoslif. kot pišejo. Kako so ti ljudje čudovito narejeno naivni! Oni tam s papirji, izvajalci in naročniki melioracij pa na terenu s stroji! Veleposlanik ugotavlja, da se posledice T^grozne vojne v Bosnie kažejo tudi na naravni dediščini. Tam doli, so uničeni mnogi naravni parki, gor v Slovenijo pa vdirajo medvedi in volkovi, »tako trdijo slovenski lovci«, Zveri iz bosanskih in hrvaških gozdov pohajkujejo po Sloveniji »in potem dalje čez Karavanke in Alpe pripotujejo v Avstrijo. Mogoče bi se vaši izvedenci lahko spopadu (auseinanderset-zen) z vidiki tega medvedjega preseljevanja?« Dalje pravi, da je slovenska naravovarstvena zakonodaja »v sozvočju s svetovnimi in evropskimi standardi, ali celo še bolje posta-viiena«. Potem dopusti, da v »praksi pride do posamičnih odklonov«, ki pa jih številni »ljudje in poUtiki, ki se zavestno opredeljujejo za naravo«, skrbno pretehtajo in »ocenijo vse mogoče posledice«. »Kljub temu pa delim vaše skrbi v zvezi z načrtovanimi melioracijami na livadah ob Muri. pred leti je bila namreč spoznana problematika melioracij z vidika varstva redkih živalskih in rastlinskih vrst. Zategadelj trdno verjamem, da bo tudi v tem primeru prišlo do premišljene odločitve, ker se ve, da so štorklje v Prekmurju navsezadnje nepogrešljiv del podobe pokrajine«. Veleposlanik Frlec obljublja, da bo o Schneiderjevi zaskrbljno-sti z »ustreznim komentarjem poročal ustreznemu ministrskemu resorju slovenske vlade«. Medtem ko veleposlanik nemškemu okoljevarstveniku pripoveduje o medvedih in volkovih, se melioracije opravljajo. Dopisovanje »na najvišji mednarodni ravni«, kot vidimo, ni dovolj. Četudi se doslej še ni prekopalo ne vem kako veliko - a je že to odveč -, se lahko brž primeri, da bodo imeU po zadnji moči melioratorji dodatne argumente, da sc mora kopati globlje in bolj na gosto. Veleposlanik pa bo nemškemu okoljevarstveniku pač poročal, da je murskim livadam grozil vesoljni potop. Š. SMEJ r KMEČKA v DRUŽBA mi F a Al K 1 I P a-. Po toči zvoniti je prepozno. Veleposlanik se pritožuje Za melioracije velja v tej državi moratorij. Kljub temu jih na območju, ki je označeno kot »melioracijski sistem Lendava-Crnec«. opravljajo. Menda zalo, ker gre Pohitite! Kmečki sklad 2 se hitro polni. Certifikate lahko vložile v poslovalnicah Hranilno-kreditnih služb in njihovih izpostavah, v Kmetijskih zadrugah in na vseh slovenskih poštah. Informacije tel: 061/ 132 60 47 vestnik. 23. marca 1995 12 iz naših krajev M ~ Računalniški Srečaiiie s Štefanom Vučkom J prleški fiičkec Honga pa j, Se rekli zaj, ge se te toti fiičkec tak dugo smOče, ka je že Južefovo tu, štirideset mučenikof je mujmo,jega pa je ne bilo! Ja, skoro bi meftrcke djali z žlofttnoj prleščinoj vred! Krivo pa je to, ka tak po trilčki letimo v Evropo. Ja, zaj se tudi prleščina z lepoj domovino} pašči v Evropsko unijo. O, ti prekliikana ktupica na totih dverah v Evropo, kak je skliska! Tota moderna račitnalniška tehnika je hudo zafrlužiia prleško pisava. Zato smo se ne tak dugo Čiill. Zaj pa te bo, ka še je ne bilo. Nikak pa je ne tak bilo, ka nebi nekak bilo, je reka že Krleža Zagorcon, keri so glih tak žmani kak Prleki Juiefovoje tak ali tak že na sproSoletje. Glovno je, ka smo preživeli fčerajšjo Matildo, ka smo ne opali f tr&go. Za/ še te Že en eajt bomo v modernoj račUnainiškoj Evropi. Zotoma zaj rečimo na poti v Evropsko unijo tO: »So Prleki duhe pregnali, r evropski raj so se zagnali, zato so tak fajn plesali, na šmahnen peten srečaji.e Ja, pa to je bilo že na Simenovo. To je genau tisti Šimen, keri v norudneg'pesmizAgatoj drva žaga. Tsdi tisti, keri so na toten srečaji najbole žlobniii na rit pa keri so opali na glek. so se zaj že gor zmii-Šali. Te p>a so vun sttihtali, ka de drugo leto srečuje Prlekof f prlešen predmestji, v Marprogi; za vojake pa de drža maproški rihtar, stori Prlek, dr. Alojz Križman. Toti je obeča, ka v Marprogi nedo napisati na zid plakata, kak so ga Ptujčani: »Dobro je biti nor.r Pač pa do rajši napisali: »Dobro je biti Prlekle Pa reka je. ka Prleki hucajo tako vlado, kera bi združila z dašoj na telonfse Prleke v eno veko Republiko. Drogi moji, ka pa do te rekli Prekmurci? Pa to je ne vožno. Važno je, ka sta zdala ptujski rihtar Luci no marproški rihtar Križman tak lepo po prlešken gučati. Ja, ka te ne vete, ka sta lota dvo tak pametna, ka sta Prleka, ta kak minister Osterc po akademik Bratko Kreft, keri je pje ovi den praznitva že devetdesetletnico. Bok jeml daj še dugo let zdravja! Naj van še zavujpien, ka je bilo letos ne teko Prlekof na srečaji, kak Ioni: pa še to, ka st želijo, ka bi bilo drugo teto srečaje bole pozno, na sprotoletje, ka so te lehko tudi viini na tufti, či kerami hudo grota, ta kak je letos Pušenjakovemi Smiljani, keri je vlitova po ptujskoj Mestnoj hiši no se je drja: »Kozla bon le Eni pač kozlojo, drugi pa popevlejo. Eni Prleki so se na maškaradi preobleki f prleške pravoslavne demokrate z guslami, pa so popevali, kak mo biti, Te pa so pre Srbi to zvedli, pa so hteli fčasik priti f Prlekijo guslat na pravoslavni koncert. Ja, pa Prlekija je ne tak veka kak Srem, ka bi lehko fsi prišli na veselico, K sreči je bija blOzik meje gospot Tudman, keri je pre po hrvačko zatamburaša tisto pionarode-to: »Nikom nije lepše, nek je nam, samo da je Slobo pokopanN Jas pa ran rečen: bratje smo bili, pa braje ostanemo. Nekej srbskih Uskokov, keri so negda na sveti broniii mejo ob Muri, je še tak ali tak r Veržeji pa tan okoli po vaseh. Samo ka so že pokopani. Pa naj bo. Prleki Že kume čakamo, ka bi začeti prijatelsko Švercati s Srbi. Ofnajma meje, pa te vidli, prijatele. HR OS Najstarejši čebelar Štrfan Vučko iz Srednje Bistrice je nnjstarejši član Čebelarske družine Črenšovci, saj je zakorakal v osemdeseta leta. Kaj je storil, ko mu je pogorel čebelnjak? Delo s čebelami mu je že v mladih letih prešlo v kri. Z njimi je rastcl in se krepil v pravnega in umnega čebalaria, Z letije svoje znanje začel prenašati tudi na mlajše: delal je kot mentor čebelarskemu krožku na osnovni šoli v Bistrici. Bil je pobudnik ustanovitve čebelarske družine v Črenšovcih. Čebelar Štefan Vučko ima več kot 30 panjev. Pri svojih čebelah preživi ves prosti čas. V pogovoru je povedal, da mu je pred leti prejšnji leseni čebelnjak zgorel in daje zato novega sezidal iz opeke. Zdaj mu je lepo, saj je lahko tako rekoč vseskozi pri svojih čebelah, hudo pa mu je bilo pred leti, ko je hodil po sezonskih delih, saj je bh tako fizično ločen od čebel, z mislimi pa je bil nenehno pri njih. In ves srečen je bil, ko se je vračal in končno za stalno vrnil, »Bojim se, da bo moj čebelnjak nekega dne propadel, Zdi se mi, da mojega dela mladi ne bodo nadaljevali, saj v družini za čebelarjenje ni zanimanja. Morda zato ne, ker čebelarstvo ni donosna dejavnost, zlasti pa ne v zadnjem času,« je povedal. Ob koncu nam je Štefan zaupal, s čim se je še ukvarjal: kmetijstvom, zidarstvom, nadvse rad pa je tudi igral na klarinet in violino. Spomnil seje prijetnih trenutkov z gostij, na katerih je njegov ansam- Stefan Vučko, najsfarejši član Čebelarske družine Črenšovci, je zaskrbljen za usodo svojega čebelnjaka, saj se mlajši ne navdušujejo za Čebelarjenje. - Fotografija: J. Ž. V Pincah dobro delajo Kulturno društvo Zala Gydrgy uspešno skrbi za kulturno življenje v vasi. Ko so pred petimi leti li meddržavni mejni pta-hod, se je vas domala v celoti prebudila na vseh področjih, tudi na kulturnem. Vaški dom so že pred leti uredili predvsem z la' stnimi močmi in sredstvi. Vsako leto pripravijo več razstav ročnih del, lani pa so pripravili tudi prvo srečanje obmejnih občin, ki so se ga udeležili predrta- vniki občin iz Tolmina, niče, M. Sobote in gostitelji. J Na odru vaškega doma pa je zaplesalo že veliko , folklornih skupin, doma- _ čih in tujih. Uspešno sodelujejo tudi s sosednjo madžarsko vasjo Tonyiszent- . miklos. Vsako leto pripi^', vijo tudi srečanje starejših, občanov. jani. bel skrbel za urne pete. J, ŽERDIN r [ I I I m I'- 'iT li! ■ I PfiOSENJAKGV- ICI • V ospredju so dela pd ashdttrariju Ud-eeste do mejnega prehoda z Madžarsko. Sicer pa v tem krajevnem sr^iSču urejajo zadružni dom, z denari jem krajevne sknpnosri in najemnino pa so zagotovili potrebna 2,5 mi-Irjona tol^jev. Pedekajo tudi notranja dela v mrtvašnici, za kar so doslej porabili 2,5 miiijoDa, potrebovali pa bodo še 2 mSijona SFT. Kaj žuli Sobočane? Že velikokrat doslej so prebivalci mesta, zlasti stanovalci ob Cankarjevi ulici, opozorili na nevzdržne razmere na tej prometnici. Po njej namreč poteka ves tranzitni promet od Murske Sobote do Maribora, Ljudje zahtevajo, da se promet vsaj delno preusmeri drugam ali pa naj se omeji hitrost tovornjakov. Iniciativni odbor se je tako znašel pred dokaj zahtevno nalogo, sklicani pa bodo tudi zbori občanov. TUdi pobuda o gradnji semaforiziranega križišča pred drugo osnovno šolo je vredna tehtnega premisleka. Predlog, da hi uprava mestne občine proučila pobudo za ureditev prometa in parkiranja v mestu, je prav tako ureditev njihovih območij.^ \ dtem pa se stanovalci naselja (ob gimnaziji) pritoh^ . i zaradi uporabe igrišča. I da se ob igrišču namestijo J mreže, ki bi preprečile ■. I žog z igrišča na posesti bližnjih ■ novalcev. Tudi vodstvo šole se angažiralo za odpravo tega pm^ i ma. v Šolskem naselju pa nai .ill ' vreden posebne pozornosti. Meščani pa že dlje časa opozarjajo na nujnost boljše ureditve mestnega jedra. O tem je župan Andrej Gerenčer že sklical pogovor z vsemi odgovornimi. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da bodo v najkrajšem možnem času pripravljene podlage za javni natečaj za urbanistične in komunalne rešitve, s čimer naj bi odpravili problem prometa v mestu. Tudi prebivalci primestnih naselij so za omejiti hitrost prometa. . I^kŠna bo usoda drugih in sicer da bi med drugim pr«P dali vstop težkim tovomjakom'^^ preveč onesnažujejo okolj®, se mesto Murska Sobota nuje le v Soboto, torej v izmt, med ljudmi že udomačen. P® iMil C mo kmalu zvedeli. Le več potrpljenja bo biti. M. (3) Srečanja z rojaki iz Prekmurja, ki so si v Zagrebu našli svoj drugi dom Bil je »zunanji minister« Naši vtisi s potovanja v hrvaško glavno mesto so še vedno dokaj živi. Na pot smo se odpravljali z nekakšnim občutkom tesnobe, češ utegne se nam zgoditi kaj neprijetnega, ko pa je tam dokaj napeto zaradi nesoglasij z upornimi Srbi v Kninski krajini, odpoved mandata pripadnikom mirovnih sil OZN (takrat se je govorilo, da je nepreklicna) in tudi zaradi nerešenih mejnih problemov s Slovenijo. Pričakovali smo torej, da bomo srečali veliko vojakov in policistov ter da bo med ljudmi nekakšno napeto ozračje. A nič podobnega nismo doživeli. Na poti proti Zagrebu smo naleteli samo na eno policijsko kontrolo, ki pa nas niti ni ustavila. Na več mestih pa so stali otroci, ki so ponujali šopke zvončkov. S tem so najbrž želeli zaslužiti nekaj denarja. Tudi v Zagrebu ni bilo čutiti kaj posebnega. Ulice so bile polne ljudi, avtomobilov, vozili 50 tramvaji... lahko zastonj peljeta s tramvajem, saj ljudem, ki so starejši od 70 let, ni treba kupiti vozovnic. To je vsekakor velika ugodnost. Kolotnan ima sicer avto in tudi vozniško dovoljenje so mu podaljšali za 3 leta, vendar sede za volan samo, če je res nujno. - Zakaj ste se pravzaprav odločili, da boste delali in živeli v Zagrebu, ko pa ste imeli dobro službo in položaj pri Nafti Lendava? »To sem storil zaradi nekaterih težav, ki sem jih imel. Tako so me leta 1956 dolžili, da sem poskušal organizirati stavko med delavci, ki naj bi zahtevali enake plače. Izkazalo seje, da to ni bilo res. Res pa sem se zavzemal za pošteno nagr^evanje njihovega dela. Bil sem tudi kandidat za direktorja. Predlagali so me drugi Namenjeni smo bili k dipl, inženirju rudarstva KOLOMA-NU CIGUTU (njegov rojstni kraj so Borcjci), ki je bil tudi glavni »krivec«, da smo sc podali v hrvaško glavno mesto. On je namreč naročnik našega tednika, in ko seje lani oglasil v našem uredništvu, je beseda nanesla tudi na Slovensko kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom v Zagrebu in na to, da bi bilo dobro, če bi sc jim pridružili na njihovi letni skupščini (o tem smo že pisali). Ker smo nekoliko zamujali, nas je Koloman s svojo ženo Irmo že čakal zunaj pred lastno (vrstno) hišo. Živi na obrobju Zagreba, vendar nedaleč do mestnega središča, sicer pa je v bližini skoraj vse. kar potrebujeta za vsakdanje življenje. Oba sta namreč že upokojena in ne hodita veliko z doma, če pa sc namenita v društvene prostore, se Kolomaa in Inna Cigut pred svojim domom v Zagrebu. Pravita, da jima je dobro, nekoč pa bi se vseeno rada vrnila v rodno Prekmurje. (Fotografija; J, G.) __fcna-ZL. inženirji, vendar so bili odločno proti temu na občinskem partijskem komiteju. Tako je postal namesto mene direktor Miran Mejak, Meni pa je ponudilo dokaj ugodne možnosti za delo podjetje Naftaplin iz Zagreba. Sprejel sem njihovo ponudbo in se leta 1958 preselil tja. Čez dve leti je prišla za mano še žena Irma (ona je rojena v Rankovcih), kije prav tako dobila službo v komercialnem oddelku Naftaplina. Tedaj so nama dodelili tudi družinsko stanovanje, ki sva ga medtem odkupila in tu živiva še sedaj. V- Lahko bi rekli, da ste se v novem okolju precej uveljavili in da ste biU na strokovnem področju znani daleč naokrog. »Najprej so me potrebovali, da sem odšel z ekipo strokovnjakov v Etopijo, kjer sem delal 6 mesecev. Po vrnitvi sem postal čez določen čas šef oddelka za geološko obdelavo naftnih ležišč, poleg tega sem bil tudi namestnik glavnega inženirja proizvodnje v Naftaplinu in 15 let vodja odbora za sodelovanje s tujino. Slišal sem, da so mi rekli tudi zunanji minister, kajti koordiniral sem večino stikov z drugimi državami. Bil sem tudi pobudnik za ustanovitev Društva inženirjev in tehnikov Hrvaške in nekaj Časa sem opravljal predsedništvo funkcijo društva. Imel sem številna strokovna predavanja doma in v tujini, tako tudi v Moravskih Toplicah na temo Kakšne probleme je prineslo odkritje in izkriščanje termo-mineralne vode v Moravcih. Lahko rečem, da sem veliko tudi sam prispeval, daje sploh prišlo do tega izkoriščanja, saj so nekateri to s k užali prt P' lOli*^ • ............. - oziroma preprečiti, jaz podpiral domačine prizadevanjih. In uspehi njs® stali.« - Zdaj ste že več let v Kaj delate? Ali se v Zt? družite z rojaki? imate z rodnimi kraji-očitno ostali Slovenec, vaši otroci? pf »Predvsem veliko slušam radio, gledam zahajam v Slovenski dom. so kakšne prireditve, ki th®_ j. majo. Tudi domov tujem, saj imamo lastno s vanje v ženini hiši v ti Na njeno posebno fcp® imela tamkaj tudi svoje počivališče, Svojčas smo jp liko družili z družinama Banko. Ko sem imel je bila tradicija, da smo*<_^jjj|e pri nas in za to priložnost -- 'D na mizi dobrote prekmo kolin ntede otrok oa 1®" ii- bil* iia liliji uvuiuvv bkO kolin. Glede otrok pa čem. da so tudi oni Hčerka Nada živi v Boris pa v Zagrebu. Im« ® je slovenske narodnosti,*^ Ker sta nam Koloman ponudila, da smo lahko j,ili spali v njunem domu. nekoliko presenečeni, ko > pogovorom ali ob prigh* zvonil telefon in njuna pt^^ daje biia vedno: Sta se pogovarjala v pr®k* ni. df Seveda so ju v teh p-klicali njuni rojaki -ci ali prijatelji. Tako se H® ( počutita, kot da bi ' doma. Ji 1 I I vestnik, 23. marca 1995 13 1 iz, naših krajev * Povezanost kmetijstva in turizma Kraljevske počitnice "prenočišča za goste. To pomeni, da lahko gostje v neki vasi spoznajo stara iradicinalna opravila, počenjajo tam nekaj, česar doma nikoli ne bi. I j I na kmetiji ^deželje - del turistične ponudbe v Avstriji izdelke, kijih primanjkuje. Vendar je tudi tako, daje določena kmetija znana po teh ali onih izdelkih, npr, siru, ljudje pa stanujejo na povsem drugi kmetiji. Ti sodelujejo drug z drugim, gostje z ene kmetijo obiskujejo drugo kmetijo, ki ima znano sirarno, tam jim jo razkažejo in jim pripravijo malico. ““B- Christine Sie-»»^stično svetovalko Kohl & IX Beljaka iz avstrijske Ko-ie d.’ v ®"*^**’ * Lendavi. Prišla “'..““otliskiin svetovalkam njihov, »v strjjski način DtrulaE«. » nacui “ turističnih J™'?« Nlgbaot žlmpriti «- ‘T.’""’ k Term 1 *■ ?*^*'^ P* so s kolegi iz se znanci, saj let V* sodelujejo kar nekaj ^0 zaslugi »VBt.ik____________ v maj- ob meji z Madžaz- ^slugi treznih nasvetov iKMiifti. v 7. * nasvetov Partnerje njihovo vedno polno zasedeno. vk^učena kmetih F P® počitnic turizem ®^Pni<^ verno, da sta pove- in *aJo km v ® prispe- 'Iriavci turistični 1‘^etih ■ 1 Thrizem na ‘*'iavno'!i? c- produkt dveh roeta Tn ' dobro razu- ^^etovaJ””!®”’' ®rii stra-P^Sitnice na Preživljajo Ponovno ?? *P’®*>ji, omogočijo *®n‘lcaiinBaP'‘^'’®y.®"j® življenja Po druBi na dragocenega, obdelujejo in ’®r so pomem-'^rtlii so P^‘^orsrva. Počitnice na Ponudba c J ‘^'^•rrat pomemb-itinetiji fiB '**r prav tega dela na ''riji. tla T. pP^ria niti vsak v Av-oaja ne neki otrok z Du-irmetijj ■n?**’ Poteka življenje I® pa mi turistični 11, omogočijo na men. Iti' je tudi socialni po- ^družitj' “ «= Viko dobro moj Kovetl Kakšno vlogo igra tukaj cena? Prej so bili prepričani, da morajo biti počitnice na kmetbi poceni. To sploh ne drži! Če je ponudba ustrezna, na dovolj visoki ravni, so gostje pripravljeni za to plačati dovolj visoko ceno. Tako je povsod. Če pa ponudba ne ustreza, zahtevam pa visoko ceno, bom kmalu brez gostov. Če ponujamo gostom na kmetiji enak standard bivanja kot na primer v hotelu, potem je cena lahko tudi tako visoka. Če ne, pa je potrebno razmišljati, kaj lahko še izboljšam, da bom lahko dvignila ceno. Cena sploh ni vprašanje. Imamo obrate, ki imajo po 20, 30 ali 40 postelj, poslali so večji, ampak zato tudi močnejši. Torej to so že majhni hoteli, oni torej oskrbujejo le goste, ki stanujejo pri njih. Dobro Je, ker se na takšnih kmetijah prodajo tudi mnogi domači pridelki, kajti ljudje ne samo da tam Jedo, ampak vzamejo marsikaj tudi s sabo domov. Pri nas pozabili na kooperacijo Pri nas Je velika omejtiev za večji razvoj turizma na kmetih predpis, da lahko ponujajo gostom le tisto, kar pridelajo doma. Kako je v Avstriji? Ali ne gre niti prek kooperacije? Pri nas je tako, da sc prav majhne kmetije težko ukvarjajo z vsem, tudi s trženjem, prodajo. Nekatere izdelujejo samo določene izdelke, na primer iz mleka ah mesa, vendar Jih morajo prav tako prodati. Obstaja torej kooperacijsko sodelovanje,ko na primer ena kmetija dobavalja te ali one pridelke ali Ali so kakšne prepovedi ali omejitve, da turistične kmetije ne bi smele imeti le niških igrišč ali drugih športnih objektov? Pri nas je tako, te kmet želi graditi teniško igrišče, ga lahko. Vedno pa Je treba računati, da je teniško igrišče zelo drago, stane najmanj milijon šilingov, torej se ne splača, kajti toliko sob, da bi se mu račun kdaj izšel, nima. To pomeni, da je bolje, če se dve, tri ali več kmetij dogovori, da bodo določeno infrastrukturo gradile skupaj. Kjer gre za kooperacijo, kjer so vsi enako močni, ni nobenih problemov. Če je zraven kakšen šibkejši in bi imel rad na ta račun dobiček, so vedno težave. Seveda so tudi pri takšnem sodelovanju problemi, vendar je pomembno, da pri tem sploh ne gre za to infrastrukturo, teniško igrišče ali plavalni bazen. Gre za nekaj povsem drugega; za ’'software za oskrbo, za osebno, družinsko razpoloženje na kmeljji, ki ga ni v nobenem hotelu. Skupno delo, recimo spravilo sena z gosti, otroki, kmeti, pospravljane letine, ali ko se vsi skupaj odpravijo na potepanje, to da skupaj nekaj počnejo, je vredno mnogo več. Za to ne potrebujemo nobene velike infrastrukture, kajti to so same male hiše. Pri nas so turistične kmetije tudi takšne hiše, ki imajo le šest do deset postelj, te seveda ne morejo ponuditi nobene infrastrukture. Lahko pa najdejo rešitev v oskrbi, ki je povsem drugačna. So torej "obrati" (hiše), ki so že od nekdaj močnejši, ki imajo tradicijo in so znani kot hiša tkanja, hiša vezenja, hiša barvanja svile. Ti pripravljajo programe skupaj s tistimi kmeti, ki imajo Kakšna je /ormalna oblika tega povezovanja? Je to povezava v okviru vasi, ustanovijo zainteresirani kmetje podjetje, zadrugo... V načelu ima to sodelovanje vedno drugačno osnovo, ali se torej hočejo skupaj propagirati, tržiti na zunaj - tukaj lahko tvorijo zelo veliko skupino v okviru propagi-raja turizma na kmetih v Avstriji. Cilj je pripeljati ljudi na deželo. Druga osnova je: skupaj nekaj delati, skupaj kaj izmenjati. Ljudje se enostavno usedejo, se pogovorijo o svojih problemih in iščejo rešitve. Oni lahko tvorijo tudi skupno "zvezo za nakupovanje" - IraJ Želijo kupiti, kje Je ugodneje, ali lahko z večjim naročilom dobijo blago po nižji ceni, tudi to je pomembno. Potem pa so tudi povezave takih, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo, na primer da imajo prenočišča za goste. Konkretne zglede imamo, da zelo dobro sodelujejo po štiri ali šest takih kmetij, ki imajo goste, in vsak dan v tednu pripravi ena od kmetij program zanje po svojih zmožnostih. Na primer nekdo, ki je planinec, bo en dan popeljal dve skupini gostov v planine, do planinskih koč, kjer imajo malico. Drugi, ki imajo na primer doma statve ali se ukvarjajo z barvanjem svile, omogočijo gostom, da spoznajo to dejavnost, da še sami poskusijo delati. To je zelo pomembno, če je na primer slabo vreme. Tretja kmetija ima poseben program zanimivih izletov, četrta pa siraano, kjer jim starejši Član ob ognju pripoveduje, kako so včasih živeli in delali na kmetjji. Vsaka kmetija mora torej le en dan v tednu skrbeti za prosti čas gostov. To pa je mogoče le na osnovi sodelovanja. Morajo se zavedati, da so sami zelo nemočni, da si ne morejo privoščiti animatorja za goste, ker stane veliko denarja. Turizma in podeželja enostavno ni mogoče ločiti, Veijamem, da so takšna drobna sosedska sodelovanja zelo dobra in hitro prilagodljiva, priporočljiva predvsem tam, kjer jih Je malo. BERNARDA B. PEČEK Več za stavbna zemljišča v skladu s pravilnikom o enotni metodo!ogiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin se vsako leto določa povprečna gradbena cena, ki se je oblikovala v preteklem letu za kvadratni meter stanovanjske površine v družbeni gradnji na območju mesta Murska Sobota in v naseljih mestnega značaja. Povprečna gradbena cena se izračuna na podlagi obračunske cene, dosežene ob koncu koledarskega leta za stanovanjske objekte, kategorizirane s 3. stopnjo opremljenosti, pri čemer upoštevajo podatke za večje število stanovanj. Ker se v zadnjih letih ni gradilo toliko stanovanj l^ot prej, so povprečno gradbeno ceno izračunali na osnovi povprečne gradbene cene v letu 1994, valorizirane z indeksom rasti cen v gradbeništvu, ki znaša 115,59 odstotka. Sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v mestni občini Murska Sobota za leto 1995 so sprejeli na zadnji seji mestnega sveta. Tako znaša povprečna gradbena cena za kvadratni meter uporabne stanovanjske površine 103.222 tolaijev, povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč pa 15 odstotkov gradbene vrednosti zgradbe oziroma objekta; od tega 10 odstotkov za napravo kolektivne rabe, 5 odstotkov pa za napravo individualne rabe. Korist za razlaščeno stavbno zemljišče je 1 odstotek od povprečne gradbene cene, torej 1,032 tolarja v mestu Murska Sobota, na območjih zunaj mesta, to je v Rakovcih, Cer-nelavcih. Krogu, Satahovcih, Kupšincih, Markišavcih, Nemča-vcih, Polani, Rakičanu in Vcščici, pa 0,8 odstotka ali 826 SIT za kvadratni meter. Sprejet pa je tudi sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju mestne občine. Vrednost točke je v primerjavi z minulim letom povišana za 20 odstotkov in znaša po novem 0,06 tolaija. M. JERŠE Pismo mojemi poslanci par rejci pijsma, s Slerin le irnok lipov pozdrartan eJt puno sreče pa zdravdja pri Tvoje n poslankon deli, čiglij Tašenski če bi tou lejko tak imeniivo. Mijnoli so tej velki mo/vn napijsati, ka Je telko decej že dugo nej li Zganili vehMluii.paiimiJslin, ka so siariši deco okou- od-^J^ hdijeza strošek /kiip dobijo, ka njin ovak preveč na gts prišlo tou, kak je bilou, gda san ^bPkivali ‘ /ašenki odo. Pokojna mati so me/ajn ^^°ga f>dfčili, kak moren dju/kati pa gučati, ali san že ti- ^do, pa san pri ednoj iži, gda mi je že ver-d^lon San ^krijčo: Kusto repo dugi len - ženo bili saki den! Po oie geta so dveri, či tak ka bi trbelo bejžaii, ali ženska dala. ^Juala pa pravla, ka či bi tou prlej znala, mi nebi bilico It ^sfi X malo k sousidovin Že la rovi n, ka je tou odnik e na/ašenek malo /kiip prijde, pa se kakšne ^^rike rade povalijo, štera je boukše trofitne rta-pripovedovala, ka sla zagnjo soboPr ptzvi P^^^^^rtiva k ednomi pajdaši pa so večer vb šli M n bal, ge so navekše si tidgej biJij /preveč lejpe ka bi Oni so nej bilij nika po/ašenskon tak so mahi nači^r^'^' ^06/0/ muziki pa pijači kaj dol pogucali, al! oi-nolo ka tff banda začala igrati za plesanje, je bilou dojpovejda- obleč’ naprej/ašenek svetij, listi, šteri so v nebi zovejo pa velka zamera vb prijde, če gelibar hkr., . . ■'P™ ili nlelrnt ;_________*________!! 1.---; J,- 'Jo. k ^'^tiebi Dr^-i^' Ptejsat, zato so lej orgamzatorge pravli, ka naj do paske S^ča, šteroga so meli, so /la mčf} tiiii nej 'štpa ženska'^ k) noutt je prtifi zmJ ednu tu,!!.' ..^^^Pojepa biila tak kak kalna princeska. Meila ie 'P' ^Jto d' PP bijia tak kak kalna princeska. Mejla je l^svejti tak pwno na njen je bilou zlaiior, tok ka se je pri . v. njen je dhou zia^itir, iw je pn '8® zlate vhsei ^^J^de na nejbi. Na glavi Je mejla Jakše lejpe "^^‘ lepotica pa taksa iejfut nuivko, kaje zalsUtta delati gn / Kogoje ili plejsai, Ar nei šobu, ka bi st špar plejsala Mi ? nasrejdo na plač pa ta tak/ajn /kup stišnjeni-sikdar so P^^^ že n tka k vb zaržij, alt ona je saki Hlnduže b^^ P°^gpleJsat eden prijličem nusHd, » šefiai oblečeni, kak ka je iej njeni gavaljer bole božen plesec, ka ^iidi ofpaid siiskavali. ° ^^ria sta saki svojega plesca mela, pa so te že si ^asia'f,i I. gda sla plejsala, rdatiitk pa itA j tiHšnJ f Fton je nonč nej mou Amt paziti ka Roza dobre volej gralali, ali si so komaj čakali, gda prijde tisti cajt, ka tej maskejrani svoje maske doj zemejo. Fton čakajiJe vOra/riško šla pa so se že začali proti doumi pakivati, tudi ništerne maske so somo svalile pa gda so že skoron šli, so vidli ton odzaja Vincekino princesko brezi maske pa so bilij tak nevorvani, k a je bijia ta maska ženska predse prek šesdest lej stara, v šejka pa Je buo oblečeni pojep, šteri zagvušno nej bito star več kak petnajst lejt. Po pouli domou so si ta-načivali, ka Je takšo starejšo žensko genolo, ka bi moškoga najbouk-ših lejt mejla, ali pa mladi pojep, ka bi si zrejlo žensko poželo, nekj kakšo mlado deklino. Doma san na drujgi den Žtiški pripovedavo, kak sta Želaroviva vo opodila. pa se preveč zamijslila. Pravi, ka či malo bole okauli se-bej poglednemo, te vijdimo, ka vekši tao iujdi somo po maski poznamo, malokomi pa njegovo pravi lijce, ali najbole žmeten de pa tisti cajt, da se morejo maske doj gjati. Či poglejdnemo naj priliko naše Kovete ali poslance kak se njin uradno pravi! Kakši pošteni, trdi pa gvušni so se vidli pred volijtvami, da so okouit oditi po vesnicaj pa varašaj, narod je mislo, ka tej n išče nede mogo ktijpiti pa tiagučati, ka bi nači delali pa tiste gombe težili kak de za njuve, ka so je volili, najboukše, pa se, ka do delali, do delali se po svojo} diišnoj vejsti pa po svojoj nti/boukšoj pameti pa poštenjej. Nikoga drtijgoga nedo po-sltijšali, somo svojo pomet, nikdar pa ne pozabijo, ka so obečali listin, ka so Je volili, saki caJi prijdejo med narod pa se žnjin pogučijo pa opijtajo, ka mijsli! Ali ka je od sega toga gratalo? Či bi pravli, ka je lani toča na naši poulaj pravo čiido napravila, te moremo od toga povedati, kaje tou nej za vorvali! Fčasi kak so tej/svoje nouve stouce seli, so lak vb vi-dli. Če bi je skouzjiakši filter pujstili pa znjij nikše drtijge napravili. Zakoj? Zato, ka ton ščista pozabijo, odkec so prišli, skoj so prišli pa zakoj so ta prišli, znajo somo iou,fšteroj stranki so. pa/Šteri čapat ali pa njuvon poslanski klub so notri spijsani pa njin ton se povejo, ka morejo na svojen delovnon mesti gučatl pa kak gombe težiti. Žuška pravi, ka tou, ka tej nju/prejgnji/klubi ide v6 naprej prlej kak trbej gombe težiti pa pravi za se, ka so se uni tak odloučili glasiivati, tak vo vijdi, kak če bi touvaj, da kradne, o ve kcoj na pomouč zvao. To-vajije pa si znamo, ka se tožba prijme pa te so si glij krijvi: tej ka so kradnoli ali pa ka so somo žakeu držali, pra pravi, ka že somo nape-lavanja, kak naj bombe težijo, je delo za biro uvel Fo e ton si ge s pri svojo paverskoj glavi mijslin, ali ste vij si rejsan / svoje strankarske maske oblečeni ati ste pa zaistino /ašenki. Zdaj, ka Tl e te rečij pijšen, se prisebi mijsUn, ka smo najvekši/a-šenkivb spadnoli mij, ka smo vas ta zvolili. pa non za tou nej trbelo nikše maske. r Čurgovi, po fašenki 1995 Trnek Upov Te pozdravta Tvoj Janči Sorojčnjek s Čurgove ■ BAKOVCI - 4,6 kilometra dolga občinska cesta od Rakovec do Murske Sobote je potrebna temeljite obnove. Gost promet je namreč že zelo načel ta cestni odsek. Načrtujejo preplastitev, in sicer v širini 5,5 metra. Predračunska vrednost teh del bi znašala 50 milijonov tolaijev. MJ IVANJŠEVCI - V tej in sosednjih katastrskih občinah Križevci in Pečarovci so se lotili obsežnih agromelioracijskih postopkov, ki bodo na površini 2,1 hektara omogočili intenzivno sadjarsko pridelavo, Uvedbo agromelioracijskega postgpka je predlagala kmetijska svetovalna služba za Pomurje, dela pa bodo izvedena ob sodelovanju Kmetijskega zavoda Maribor, MJ ■ KUKEČ - Krajani pričakujejo čimprejšnjo ureditev 2,3 kilometra dolgega cestnega odseka do Iva novec. Ta odsek bi kazalo asfaltirati in s tem prebivalcem dokaj odročne vasi omogočiti boljšo prometno povezavo z občinskim središčem. Za asfaltiranje bi potrebovali več kot 36,9 milijona tolarjev. Ker ta zalogaj ne bo majhen, pričakujejo pomoč širše družbe. MJ ■ MOTVARJEVCI - V tem kraju so se lotili obnove vaško-gasil-skega doma, pri čemer so se znova izkazali krajani, ki so bili nosilci večine akcij. Načrtujejo tudi posodobitev okrog 2 kilometra dolgega cestnega odseka do Rukovnice, kjer računajo na občinska sredstva, M J ■ MURSKA SOBOTA - V restavraciji hotela Zvezda je bilo marčevsko srečanje, ki ga je pripravila komisija za kulturo Društva upokojencev, O svojih vtisih s popotovanja po Nepalu in Tajski je pripovedovala Marija Lah -Vild, srečanje pa so popestrili tudi s predvajanjem diapozitivov s poti po pobočjih Anapurne v Himalaji. MJ ■ ANDREJCI - Eden najmanjših krajev, ki ima le 41 hišnih Številk, se lahko ponaša s samosvojim rekordom. Našteli so namreč kar 64 starejših ljudi, ki so vključeni v upokojensko društvo, kar je daleč nad običajnim povprečjem. MJ ■ JELOVŠKOV BREG - Iti si prizadevajo, da bi čimprej asfaltirali pot do turistične kmetije. Dobro se namreč zavedajo, da si brez boljše cestne povezave ni mogoče zamišljati hitrejšega razvoja turistične dejavnosti v tem delu nove občine Moravske Toplice, MJ ■ MURSKA SOBOTA - Čeprav so delavci Pnmgrada Nizkogra-denj že zdavnaj končali z ureditvijo zelo nevarnega in prometnega križišča med Cankarjevo in Gregorčičevo ulico - vrednost teh det je bila okrog 22 milijonov tolarjev - pa MurskosoboČani še vedno Čakajo na semafoije. Zanje je odgovorna Republiške uprava za ceste, ki je končno objavila razpis za oddajo teh del. Ta naložba bo stala približno sedem milijonov tolaijev. MJ w*A| V I I 1 - n i ■ Li AKCIJA - Člani ribiške družine iz Gornje Radgone so priskočili na pomoč pri odstranjevanju posledic zemeljskega plazu, ki je zdrsnil v rokav Mure oziroma ribnik, ki mu pravijo lisjakova mlaka. V akciji je sodelo 15 ribičev, vodi! pa jo je Vlado Drvarič. Delo je bilo težko in nevarno, saj so ga opravljali iz čolnov, z njimi pa so tudi odvažali drevje in vejevje. • Fotografija: L. Kr. l vestnik, 23, marca 1995: 14 kronika Mamila so med nami Pridelal 40 kilogramov marihuane Pridobivanje in razpečavanje mamil je kaznivo, uživanje pa ne. Verjetno je tako zato, ker je narkoman bolnik, pridelovalec oziroma razpečevalec pa pridobitnež. Kako je pri nas? V naših krajih naj ne bi še nihče umrl zaradi uživanja mamil. Vse pa kaže, da v svetu ob Muri, kar zadeva mamila, le nismo povsem nedolžni. Poročali smo že, da so delavci oi^anov za notranje zadeve lani odkrili 8 nasadov indijske konoplje s skupaj 814 stebli, velikimi od 80 do 400 centimetrov! Največji nasad ' je bil v zdraviliškem kraju Radenci, saj je tam raslo 495 stebel, visokih od 300 do 400 centimetrov. Gojitelj jc pohitel in posekal 130 sadik, se preden so ga odkrili. Če ga ne bi spodili in nasada uničili, bi lahko pridelal kar 40 kilogramov kakovostnega mamila vrste marihuana in "pokasiral- od 120,000 do 400.000 mark, saj je na "mamilskem" tržišču mogoče iztržiti za gram tega mamila od 3 do 5 mark. Marihuana pa prihaja na naše območje tudi po drugih kanalih. Le kako drugače bi potem policisti zasegli 100 gramov marihuane, 5 gramov hašiša, 2 grama opija' in 2 grama heroina? Odvzeli so tudi 100 injekcijskih brizgalk z iglami in priborom za intravenozno uživanje mamil. Nekaj tega so odkrili med pregledom soboškega parka, kar daje slutiti, daje tam zbira- Ešče prodajalcev, kupcev in uživalcev. Delavci organov za notranje zadeve ugotavljajo, da sc je v zadnjih letih povečalo število intravenoznih uživalcev mamil. Zaskrbljuje, da mamila-uzivajo tudi 14- in 15-letniki! Temu se ne gre čuditi, ko pa naj bi bUo mogoče kupiti marihuano in hašiš tudi na krajih, kjer se v večjem številu zbirajo osnovno- šolci in srednješolci. Razmisli, človek! š. s. Prometna bilanca preteklega leta 31 mrtvih in veliko hudo poškodovanih Lani čez 1.500 vinjenih voznikov, več kot 800 - množici avto-šol navkljub - brez vozniških dovoljenj. Ste bili morda med njimi? Da je na pomurskih cestah, zlasti na magistrali, ki pelje skozi Radgono, Mursko Soboto in Lendavo, zelo gost promet, ni nič nov^a. Ibdi ni nobena norost, da je bila lani prepusmost te ceste slaba, ker so jo obnavljali. Nič novega ne bi povedali, če bi znova opozorili na najpogostejše vzroke prometnih nesreč... So pa morda za bralce novi podatki o lanskih odkritjih oziroma ukrepih policije; v prometu so odkrili 1.506 vinjenih voznikov, 1.263 jih je odklonilo preskus z alkotestom, kar se šteje kot vinjenost; 854 voznikov ni imelo vozniških dovoljenj, 718 jih je bilo brez potrdila o poznavanju cestnoprometnih predpisov, 651 jih je vozilo neregistrirana vozila, 445 udeležencev v prometu se ni menilo za odredbe policije, delavci organov za notranje zadeve so na kraju storitve prometnih prekrškov izrekli denarne kazni 13.223 krši- več. Dejansko pa je bilo prometnih nesreč veliko več, saj k sreči vvseh ni telesnih poškod ali celo smrtnih žrtev. Tako so našteli 1.620 nesreč z zgolj materialno škodo. In kdo so povzročitelji nesreč, ki jih je bilo lani 2.174? Največ (1.733) sojih povzročili vozniki osebnih avtomobilov, potem vozniki tovornih vozil (197), koles z motorjem (65), traktorjev (61), koles (47), motornih koles (21),^ avtobusov (15), delovnih strojev (10) in drug! udeleženci v preme' tu (18), Vozniki osebnih avtomobilov, sicer najpogostejši kršilci cestnoprometnih predpisov, so bili lani tudi najpogostejše žrtve v prometu: umrlo jih je 12, Žrtve pa so: 6 kolesarjev, 6 sopotnikov, S pešcev, 1 voznik motornega kolesa in 1 voznik tovornega avtomobila. Od skupnega števila prometnih nesreč se jih je največ zgodilo julija (233), najmanj (120) aprila. Največ smrtnih žrtev (5) je bilo v septembru in decembru-Največ nesreč se je zgodilo ob petkih med 14, in 18, uro. Ni tt«-ba preveč napenjati možganov m ■ spoznali bomo, zakaj ravno v tem času, To so podatki s tiskovne konference delavcev Uprave za notranje zadeve Murska Sobota, Opozorili so, daje stanje ne varnosti predvsem odvisno w kulture udeležencev v cestne® prometu, torej nas samih, ti*™: šnje pa kažejo slabo stanje: la® je 88 povzročiteljev promctnin nesreč celo pobegnilo. S. S. ■ ■ LJUBLJANA - 16, marca je bilo v Cankarjevem domu v Ljubljani srečanje z Bredo Slavinec, mlado pesnico iz Lenarta, sicer tudi občasno dopisnico Vestnika. Vodil gaje dramski igralec Bojan MaroŠevič, predstavili pa so nje-no pesniško zbirko Pajčevine, ki je lani izšla v zbirki Mariborske literarne družbe pri ZKO Maribor, Predstavitev je z igranjem na kitaro popestril Dejan Krušeč. (Š. S.) ■ RADOVCI - Športno društvo iz Radovec na Goričkem je organiziralo že sedmo srečanje harmonikarjev, ki so ga poimenovali Vaški godec. Letos je sodelovalo 35 harmonikarjev. Prišli so iz Pomurja in drugih slovenskih območij, dva celo iz Avstrije. Starost tekmovalcev pa je bila od 6 do 75 let. Največje bilo mladih, kar kaže, da je ta glasbeni inštrument priljubljen tudi med mladino. Najboljšega niso izbirali, pač pa so vsem podelili priznanja in spominska darila, ki jih je izdal lončar Zelko iz Leme-rja. Prireditev je odprl župan občine Kuzma g. Kočar, ki je tistim, ki so sodelovali že petič, podelil posebna priznanja. (E. Melin) ■ RADVENSKI VRH - Krajani, ki uporabljajo cesto Pi-šošak-Radvenskl Vrh, so se naveličali vožnje po ozkem klancu in te dni so to vozno pot začeli širiti. Da bi lahko plačali strojna dela, so imeli nabiralno akcijo. Denar za navoz gramoza pa bo dala krajevna skupnost Negova. (L. Kr.) ■ BENICA - Čebelarska družina iz Lendave bo nadaljevala sa-jenje medonosnega drevja (zlasti lip) ob cesti Beni-ca-Petišovci. Zasadili naj bi kar 60 dreves. Poleg skrbi za zdravje in dohra-njevanje čebel s sladkorjem bodo imeli več strokovnih predavanj. Tudi čebelarji sami bodo v tem letu svoje znanje razdajali, in sicer pri vzgoji pomladka na osnovni šoli v Lendavi. Vestnik Icem, izdali so 5.720 plačilnih nalogov, 6.281 storilcev manjših prekrškov pa so na to početje pisno opozorili. Statistika samo opozarja So bili policisti prestrogi? Kadar nas obravnavajo, trdimo, da je tako. Ko^a vidimo kakega drugega divjad, ki "šiba" po cesti, ne meneč se za varnost drugih, pa trdimo, da je policija še premalo stroga, in se sprašujemo, kje neki so zdaj uniformiranci, da tega ne vidijo. Pomurske ceste so terjale v letu 1995 31 življenj, kar je 4 manj kot leto prej. Večje pa je bilo število hudo telesno poškodovanih: lani 169. v 1993. letu pa 110. Nekoliko več je tudi lahko telesno poškovanih: 313. Lani se je na območju prejšnjih štirih pomurskih občin zgodilo 414 takih prometnih nesreč, kar je 45 ■ i ••• sS.?.q iiSŽ! b 1'1 i1 ? : J '*'* ““ .. ir:' .1 =5:' •»!y -4^ 1 Razlika je očitna «9 Kdo bo opozarjal voznike na prehodih za pešce Razlika je očitna! Tako očitna kot razlika med slovenskimi liberalci. Če vzamemo za topos ugotavljanja razlik politično opcjjo, ki je pri nas na oblasti, v Avstriji pa se kmalu zgodi, da bodo vladali Haiderjevi liberalci. v Avstriji so stvari nekoliko obrnjene, po zasedbi vlog pa so si podobne. Na zasedbo vlog gledamo tukaj samo po imenski plati. V sosednji državi so na oblasti socialdemokrati in ljudska stranka. Ti drugi so bolj podobni na- B BI ! * h r I Res je sicer, da imajo sloven-s o mini s trt s tv o za policijo v rokah krščanski demokrati, toda liberalci so po sili razmer najbolj državotvorna stranka. Silo razmer ustvarjajo volilni rezultati. Po politični retoriki tudi krščanski demokrati, ki so druga najmočnejša stranka, niso ravno kakšni šepetalci, kar se državotvornosti tiče. Poleg teh dveh je v tej državi na oblasti še stranka z imenom Združena Usta socialnih demokratov. Šim krščanskim demokratom, oni prvi pa so vsaj po imenu podobni drugemu delu imena naše tretje najmočnejše stranke. Liberalci pri nas so, kot smo rekli, najbolj državotvorni, tam pa za zdaj v opoziciji; potencialno pa prav tako najbolj državotvorni, tudi v kvantitavnem smislu, retorično so že zdaj. Očitne so politične podobnosti med Avstrijo in Slovenijo. Razlika med delovanjem prometne policije v sosednji državi in pri nas pa je tudi očitna! Naša policija meri prekoračenje dovoljene hitrosti na najbolj prometnih cestah. Tako merjenje ima učinek samo pri prvih nekaj vozilih, ker se vozniki s »čmiganjem« opozarjajo. Ko policajev ni več na preži, ker so postali žejni ali jih je zazeblo, podivjani vozniki veselo divjajo naprej. Tam imajo na najbolj prometnih cestah elektronske merilnike hitrbsti, ki stojijo dan in noč, v dežju in snegu, in noben hudič ne ve, če delajo ali ne. Zato vozniki vozijo po pr vilih. Pri nas se nobena nacionalna trojka ne spomni, da bi pred prehodom za pešce opozarjala voznike, da imajo na zebrah prednost tisti, ki si brusijo pete. O policiji se tukaj ne splača izgubljati besed. Naše državotvorne stranke vodijo vnuki in nečaki tistih, ki so se strašno želeli motorizirati in elektrificirati, zato pešec v tej državi nima cene. Povrhu pa so to tudi vnuki in nečaki tistih, ki so se oblikovali v gozdovih - eni v času partizanstva, drugi pa po vojni, ko so jih partizanski zmagovalci tam likvidirali. Oboji imajo nekaj z gozdom in zato oboji trpijo za kopleksom avtomobilizma. Avtomobil je nasprotje gozda. Policija kot nosilka pravice do nasilja v državi samo uresničuje politični kredo naših državotvornih strank. Razlika pa je očitna - kot govori gornja fotografija. V Avsrtriji ob prehodu za pešce stojijo ce v belih plaščih z zeJrastJ*^ lisami, V rokah držijo tabR napisom, da ima prednost Ko se kak pešec nameni na Ji Fk-O Sc KdK pcScC ilatlicii* j bro, da bi prečkal cesto, se ' .... .^2 KTr-jalv" ca s tablo obrne proti blizš^^ ,, čemu se šoferju in ga i*stayi-sto blizu stoji policaj, če bi šen voznik ne ubogal in N s morala zapisati uradna osc Seveda je to akcija, ki ri nekaj ur ali morda dni. Toda niki si jo zapomnijo. Pri nns pešci pri tekanju čez cesto vozniki, ki v zasledovalni sb pogledu nanje še plin, vadijo za partizansko i^ vanje. Morali bodo v gozdo* iji ptff da z gverislkim bojevanje'’^ pričati državotvorne straiiP'^ avto ni več sredstvo za po^^ promocijo. foto: JURE ZAUNE^, tekst: ŠTEFAN 3^^ ! r H I I I ■ MORAVSKE TOPLICE - V zdravilišču Moravske Toplice bodo letos za naložbe in naložbepp vzdrževanje porabili 240.000.000 tolarjev. Manjši znesek bodo porabili v enoti gostinstvo, lyer bodo razširili restavracijo, pretežni del naložb pa bo v enoti hotelirstvo, (G. G.) ■ KAPELA - Učenci z osnovne šole Kapela so imeli pred kratkim športni dan. Obiskali so smučarsko središče na Rogli. Skupina otrok je smučala, drugi so se sankali ali pa šli na krajše sprehode v naravo. Mraz in zimsko idilo je s tv-kamero posnel snemalec radgonskega tv-ka-hala. Vsi učenci so se zdravi (brez zlomov) in veseli vrnili domov. (B. M.) MURSKA SOBOTA -V Murski Soboti že dUe časa deluje društvo vrtičkarjev. Na letnem občnem zboru so se pohvalno izrazili o svojem delu in med drugim ugotovili, da so člani za svoje vrtove lepo skrbeli. Izvolili so novo vodstvo in sprejeli program dela za leto 1995. Radi bi več članov, saj je 16 vrtov (približno po en ar), ki jih imajo ob Bakovski ulici, še neod- danih. Intersenti dobe informacije na sedežt^ krajevne skupnosti v Murski Soboti ali voiz volj eni predsednici društva Nadi Veldi^ telefonska št. je 24 878. (E. M.) ■ GORNJA RADGONA - Gradbeno 1^ djetja Granit iz Slovenske Bistrice je za^ io v Gornji Radgoni na tržnici graditi objekt, ki bo imel 6 lokalov, velikih po 64 h dratnih metrov. Naložbenik je GEA-Biro iz venske Bistrice. Naložba je vredna 56.00041 tolarjev. Prostor za gradnjo so pripravili že p*^’ ko so urejali infrastrukturo tržničnega obmo^"' (L, Kr.) L- ■ VANCA vas - v vaškem domu v Va^ vasi je pripravil Živinorejsko-veterin^r^ zavod iz Murske Sobote kmetijsko predava>9 Kmetom Vanče vasi, Rankovec in Borejec jel agronomije Žita Novak svetovala o gnoj®*'^ njiv, setvi in izboru semenskega material^ kakovosten in obil^ pridelek koruze, Ra^ predavanja z drugih področij, denimo zi^i reje, (F. Ku.) za k t vernik, 23. marca 1995 15 » kronika IX)godki v Vidoncih in okrog njih Gasilsko vodstvo Sl pere roke Vodstvi Občinske gasilske zveze Murska Sobota in Gasilskega društva Murska Sobota trdita, da nista ničesar vedeli * štCTilla smo poročali o odluritjili kiimuialistor o postovaigu * VT puruvau o oaiLnijm Knnunausior o posiovajgu tedli begunskem centra v Vidoncih na Goričkem. Na- (s. Pnju™* "telmlire, ki zadevajo Gasilsko društro Morska Sobo-občinske gasilske zveze (Ernest Eon) In gasilskega tedab Merklin) sta sklicala tiskovno konferenco, kjer sta po- n* skupni seji obravnavali ugotovitve delavcev Uprave za ** Murska Sobma in prišli do spoznaiija, da so izsledki devi vas moramo ■J- i“je šlo v celotni za- transferje na fv^T prek žiro-raču-<>onada^\^^ Murska Sobota naris ^'’J'^Pf'^t)nikov tega de- narja o prenosih vodstvi Sobota ni-kat. je zaniiJr., je zapisano tudi v Bili So v treznilnici Smo Pfekmurci “Prleki razgrajači? Lani 31 odstotkov “ta "te'' innuio- ki bi vzne- — .ni bilo, so ^ere še kar ugod- ao obravnavali “ iHirh »^'"•'avnega reda r J? «091. nato so bili P® .številu prekrški, stor- na prctrlkov E-hodih 1431. DreVrsi tem bS?"’?'(334). Ob ttalLda ttohovito do- “h, ki je y' ^’«en,'/v? *tot ‘"Mem« tl , V' ?^^o.,;i^^'deloin inii le , “tam " liBjvtJ I”- 24. urd. 4en;;^’>3Lhjebllo p?'’ “^‘"kom 'treznih; ^’’3icisti so do ^0 pridržali 109 . ‘Bilcev so !^^f«ekje«udi neza- ko ’ oa ^'^žje J,, pojavlja ^Wdi£r’®" oekate-slovensko ■'37aMh ^'"^vnava- L.U.. lo MSI ____t se na '"“"j Pipu' T 1? ^^«1iso30 Pištol, c frviillti -‘«’3-757naS S. S, SOS S r-draali le v sobota "d 20. do 23. ure I 33 no6 I informaciji UNZ,« sta povedala sklicatelja konference. V nadaljevanju sta predstavila pisno informacijo, v kateri je rečeno: »Na transferje finančnih sredstev ZZC Vidonci prek računa GD Murska Sobota nas jc opozorila in deloma informirala UNZ Murska Sobota ob pričetku uradne preiskave. Takoj smo oboji poostrili kontrolo nad delom naše finančne službe, pregledali finančno dokumentacijo in ugotovili, da je ostal dejansko na žiroračunu GD Murska Sobota saldo od finančnih transferjev negativen, in to za 21,664 tolarjev. Menimo, daje ugotovitev UNZ o domnevno protipravno pridobljenih premoženjskih sredstvih v višini 865.795 tolarjev neutemeljena.« Vodstvo gasilskih organizacij je tudi pojasnilo nakup vozil. »Konce leta 1994 jc bilo kupljeno vozilo Crysler voyager, in sicer po pisnem dogovoru o sofinanciranju med GD Murska Sobota, občinskim štabom CZ Murska Sobota in Sekretariatom za obrambo Občine Murska Sobota. Vozilo je bilo kupljeno zaradi posredovanja in reševanja pri prometnih nesrečah. Gasilsko društvo Murska Sobota jc prejelo finančna sredstva za sofinanciranje tega vozila v višini 2.045.724 tolarjev po letni pogodbi o sofinanciranju dejavnosti reševanja z Uprave za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. Sredstva so strogo namenska in jih moramo po izteku letne pogodbe pisno opravičiti s poročilom. Ker bo vozilo specialno opremljeno z orodji za reševanje ob prometnih nesrečah, smo se podpisniki dogovora pisno dogovorili, da bo vozilo v uporabi pri operativni enoti za cestno reševanje, ki deluje pri GD Murska Sobota, in tako tudi registrirano na ime GD Murska Sobota.« Tako vodstvo občinske gasilske zveze in gasilskega društva, ki jc na koncu tiskovne konference sicer Še enkrat poudarilo, da »odklanjamo vsa namigovanja oziroma trditve, da so omenjeni transferji prinesli kakršno koli premoženjsko korist OGZ oziroma GD Murska Sobota«. K temu naj dodamo, da vodstvi s temi trditvami seveda ne opravičujeta drugih transferjev, za kar pa naj bi bili odgovorni »operativci». Vsaj v policijski ovadbi tako piše. Š. SOBOČAN DrnziBi in sorodnikom pokojnega Leopolda Ha-rija, evangehčanskega do-Iiwa3Ea iasenio^ se oproščam in zahvaljojem. ker niso sprožili kazenskega postoi^a. Pr^artl dr. 3ože Zadravec Ljudje in meja Zadnja postaja: Slovenija Z italijanskim umikom veta smo čedalje bliže Evropi. Tujci, ki pritiskajo na naše meje, pa očitno menijo, da Evropa že smo, saj je nekaterim cilj Slovenija. v črni kroniki smo se že naveličali nizanja informacij o vsakodnevnem zavračanju tistih tujcev na naših mejah, ki ne izpolnjujejo vstopnih pogojev. Za jusca tudi več niso zanimive številke o toliko in toliko ujetih tujcih, ki so ilegalno prestopili mejo. Zanimivejši se zdi podatek o naraščanju tihotapcev, ki nesrečnike za denar spravljajo čez mejo ali pa jih čez dejansko mejno črto niti ne prepečejo, ampak jim le pravijo, da so čez, dgansko pa so še vedno na drugi strani meje, denimo na Madžarskem, I S? 7f Ir h. r I c*. Naša vojska Usposabljanje diverzantov v petek, 10. marca, so pripadniki diverzantskega voda 75. območja stovenske vojske uspešno izvedli sklepno vajo osnovI nega usposablj^a. Na teden dni trajajočih aliliviwstih so «so-boški diwrzanti>' na Hodošu in v drugih kra^ Prekmurja opravili več aktivnosti id vaj. Poleg spoznavanja oborožitve in druge opreme slovenske vojske so se pripadniki diverzantskega voda urili še v Orienta- ciji. gibanju, bivanju in preživetju na terenu v različnih vremenskih razmerah, urili so se v veščinah ter se preizkusili pri premagovanju vodne ovire na različne načine. Seveda so največ zanimanja pri diverzantih vzbudila sredstva in načini za izvajanje diverzij. Pri spoznavanju in delu z minskoeksploziv-nimi sredstvi, tudi pravimi - bojnimi - se je pokazala vsa resnost in profesionalnost tako starešin kakor vojakov, in sicer tudi ko je bilo potrebno prikazati pridobljeno znanje, veščme in spretnosti na sklepnih vajah. Diverzanti so dokazali, da so dobro usposobljeni, da v enoti vlada kolektivni duh in da jih pri izvedbi nalete ne morejo ovirati ne mraz ne voda ali blato. Pa tudi »nasprotnika« se diverzanti niso ustrašili. Seveda tovrstno usposabljanje ni moglo miniti brez bojnega streljanja, pri katerem je med pripadniki enote zavladal pravi tekmovalni Oiverzaiiti pri premagovanju vodnih ovir. duh. Kljub precejšnjim naporom, utrujenosti in žuljem med diverzanti ni manjkalo duhovitosti in sploh dobre volje. Bežna poznanstva so v tednu dni prerasla v trdna prijateljstva, kar je jamstvo, da bo diverzantski vod uspešna enota, IVAN SMODIŠ 'I II I I Zgodilo seje... Delavci organov za notranje zadeve šc naprej poizvedujejo za materjo, ki je rodila živega otroka in mu življenje prekinila. Kot smo poročali v prej šmi številki, so trupelce našli na ljutomerskem smetišču. Prosijo vse, ki bi karkoli vedeli povedati v zvezi z detomorom, da to sporočc najbližji policijski postaji ali na upravo za notranje zadeve v Murski Soboti, »Za leto 1994 ugotavljamo, da je bila Slovenija čedalje zanimivejša za zapos!ovarije državljanov Ukrajine (mišljene so seveda predvsem Ukrajinke!) ter delovne sile z območja ZRJ (Kosovo) in R Makedonije. Zelo seje povečalo organizirano vodenje tujcev iz teh dežel prek meje v Slovenijo in tudi Avstrijo, in sicer za plačilo ... Na meji z Madžarsko smo obravnavali 13 kanalov za ilegalne prehode ter operativno spremljali in obravnavali čez 100 oseb, ki so sodelovale kot organizatorji, vodniki ali prevozniki. Zoper 45 oseb smo podali 40 kazenskih ovadb zaradi vodenja za plačilo. Poleg organiziranih skupin, ki sc ukvarjajo z vodenjem ljudi čez mejo, se kot sostorilci pojavljajo naši državljani, ki izkoriščajo dobro poznavanje terena, predvsem zelene meje. Sicer pa ljudi vodijo Čez mejo Se državljani Romunije, Madžarske, Italije in Hrvaške. Pri varovanju državne meje smo takoj pri prehodu prijeli 1.195 ilegalcev, 88 pa smo jih prijeli v obmejnih krajih. Med ilegalci je bilo največ državljanov Romunije, nato državljanov ZRJ, BiH, Ukrajine so povedali na tiskovni konferenci UNZ Murska Sobota. Tam smo tudi zvedeli, da imanio tudi zvodnike. Kazensko ovadbo so podali zoper dva slovenska državljana, ki sta posredovala pri prostituciji. Tega I j s ii j j n 3 ■J« 1^- , s ■ ' ■ '■ a '"k ..'■i < ai«-"' S ’ ti gli^' ■ . .J - ___ Pomurske ceste so spet terjale žrtev! V petek ob 20,50 se je v Murskih Črncih smrtno ponesrečil 39-letni Stanko Horvat s Petanjec, Z osebnim avtom se je peljal iz smeri Murska Sobota, žal pa ga je v ovinku začelo zanašati, zapeljal je ha nasprotni vozni pas, tam trčil v prvi avto, ki je pripeljal naproti, nato pa še v drugega. Horvat je na kraju nesreče umrl. Gmotne škode na vozilih pa je za 1.000.000 tolarjev. V Beltincih sc jc hudo poškodoval pešec Boris V. Zunaj prehoda za pešec jc nenadoma prečkal cesto, tedaj pa je pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Slavko B. Voznik ni mogel pravočasno ustaviti, zato je neprevidneža podrl. Poškodbe so hude. V Lancovi vasi pa je gorelo. Vzrok je kratek stik na električni instalaciji na gospodarskem poslopju Barbare M. Ker so zgoreli del gospodarskega poslopja, ostrešje, seno in slama ter nekaj orodja, je Škode za 1.200.000 tolarjev. Kriminalisti in policisti so sporočili, da so odkrili storilca, ki je 18. februarja pred gostiščem v Rakičanu pretepel S. K., povrh pa mu jc odvzel Se osebni avto in se z njim odpeljal proti Beltincem. To je storil J. H. iz Crenšovec, ki pa seje z odvzetim vozilom peljal le nekaj sto metrov, nato je imel nesrečo, vozilo pustil in pobegnil. naj bi bilo še več, vendar policisti ugotavljajo, da »osebe, ki so koristile storitve prostitutk, v sodnem postopku nočejo nastopiti kot priče« In zakaj tujce zavračajo? »Gre za kategorijo tujcev, ki so rizični in so pogosto v breme naše države, ker nimajo dovolj denarja. Če niso pravočasno odstranjeni oziroma zavrnjeni že na mejnem prehodu, so največkrat tudi storilci kaznivih dejanj ali se zaposlujejo na črno, V poostrenem nadzoru so bili odkriti tudi trije ukradeni avtomobili, katere so storilci hoteli odpeljati iz Slovenije. Na meji z Avstrijo pa smo prijeli pri tihotapljenju ukradenih vozil iz te države tri storilce in štiri avtomobile.« To pa še niso vsa odkritja na mejnih prehodih oziroma vse zadeve, pri katerih so ukrepali policisti hi drugi delavci organov za notranje zadeve! Zasegli so orožje, strelivo, odkrili ponarejene potne listine in vizume, deportirali so »neza-željene* tujce, prekont rolirali kar 9,000 sumljivih osebnih avtov, čez 5,000 prav tako sumljivih oseb, zavrnili več kot JS.OOO oseb, ker niso izpolnjevale po-gt^ev za vstop v našo državo. Vse to kaže, da meja vendarle jc. Š. S. Ste prepričani, da se vam, ko hodite v temi, ne more nk zgoditi? 61-letna M. H. iz Kremberka v to sploh ne verjame več, V četrtek zvečer, ko se je vračata iz službe, sta jo dohitela dva neznanca, jo zbila na tla in ji sunila torbico, v kateri so bili dokumenti in denar. v noči na 14. marec je doslej še neodkrit storilec vlomil v trgovini v Šalovcih. Iz Panonkine je vzel nekaj sto tolarjev, ki jih je našel v namizni registrski blagajni, iz Potrošnikove trgovine pa je ukradel štiri pare copat in večjo količino cigaret, vse pa naj bi bilo vredno 390.000 tolarjev. S, S. RENEOVd - Kulturno društvo Anton Martin Slomšek iz Renkovec je v preteklem letu tki 1^ je meja?, Aeroplan in Potepuh. Poleg tega so pripravili sr^b^ve- ški mistei^ Slehernik, ©lani društva so sodelovali hidi pri Ptdo- knicl. ki jo Je pripravil NedeUski dnevnik. Pa še marsUtje drugje jih je bilo vidtti, denimo na famcertu ix na^ krajev, Irijel^lv Turnišču. Ne vdajmo se Je naslov nove cnodiganlte, ki jo zdaj postavljajo BriilR N« bodo pa so vdali tudi v prihodrje, kajti v načrtu imajo žttpanovo MIcko: (J, 16 vestnik, 23. marca 1^| li Sl I I I I I i I t zvezde vam kažejo OVEN Ona: Res Jc, da je tvoj trenutni položaj še kar ugoden, vendar ti prav nič ne zagotavlja stabilne prihodnosti. Potrebno se bo vsaj malo potruditi in se odreči stvarem, ki ti lahko zelo zagrenijo življenje. On: Poslovno življenje se bo začelo prepletati s tvojimi ljubezenskimi priložnostmi. Če vse izpelješ tako, kot si si zamislil, se ti obeta fantastičen uspeh. A ne pozabi prijateljev, ki so ti pri tem , I pomagali. obetajo lepši trenutJu, Pusti, da se zadeva vsaj malo jMfeže, nato pa poskusi izvleči kar največ. Partner j‘ ti jc kljub Čudnemu vedenju še vedno zvest. BIK Ona; Nekaj dni te bo spremljala smola, nato se ti On: Ravnal boš predvsem po svojem preudarku, vendar bi ne bilo slabo, če bi včasih poslušal tudi kakšen dober nasvet. Sedaj ti gre sicer čisto dobro, toda vprašanje jc, kako dolgo bo še tako. DVOJČKA Ona; Nepričakovana ponudba ti bo prinesla želeno samozavest, še vedno pa bo brez odgovora vprašanje, ali se ti vse skupaj sploh splača. Glede obveznosti ti ne bi škodilo malo več resnega pristopa pri ! reševanju. I On: Nestrpno boš čakal na neko priložnost, ki pa bo preprosto I ;i ( 1 ( 1 { f I odkorakala mimo tebe. Sredi tedna se ti obeta izredna zabava s prijatelji. Zgodilo se bo še vse kaj drugega, kot boš pričakoval. RAK Ona: Nekaj noči ne bo pravega spanca, saj Je pod pepelom preteklosti še vedno nekaj tlečih isker. Prijatelji te bodo sicer povabili na zabavo, vendar -l | boš konec tedna preživela na povsem drugačen 1 način. On: V prepiru boš hotel imeti tako prvo kot tudi zadnjo besedo, to pa marsikomu ne bo čisto po godu. Nikar ne razglabljaj toliko o načelih, ampak stori tudi nekaj, da se le-ta začnejo vsaj počasi uresničevati. LEV rt ne zgodi se vsak dan Pomladno svetkotvanje »Spet se bliža pomlad, * je zasanjano ugotovil Cene Čebula in srebnil kratek, gurmanski požirek kave. »Ja, takšen je ciklus prirode.r je filozofsko ugotovil Žožo, "že od nekdaj.r »Kaj že spet? Tako hitro?r je vprašala Mimica. »Da, neizogibno kot smrt. Pomlad nas naredi mladostne in razigrane kot junce, starci škilijo za kmtkimi krilci in ritkami pod njimi, premnoga babica se počuti spet mlajšo in poskočnejšo. Poletje nas zresni, jesen naredi modre, zima je smrt,r je končal Janko. »Zima pa takšna, da je kajlr je rekla Mica. »PrišelJe čas, ko bomo brali,r je rekel Cene pomenljivo. Vsi so spoštljivo vstali in se napotili ven, le telečje neumni bajaličar Viki ni razumel namiga. »Na malico gremo, oni pa bodo brali,e je skoraj strahospoštljivo pojasnila Mica. »Kaj bodo brali?r Je vprašal bioenergetik s telečjim obrazom. »To so pomladne skrivnosti, poleg sme biti samo velika četverica,r je še dejala Mica. Fst nepoklicani so čisto potihoma zapustili sobo. Medtem Je Cene privlekel iz predala častitljivo umazan in pomečkan Špeh ■; le to so še lahko videli odhajajoči, preden so zaprli vrata. Velika četverica je v stilu pripadnikov framasonske lože zarotniško gledala za odhajajočimi. Ko so bila vrata že zaprta, je Cene ceremonialno izročil Špeh' Janku, najboljšemu bralcu med vsemi. Janko Je z vid- nim spoštovanjem vzel papir, ki je bil v bistvu le fotokopija, in z lepim V Lublano 50 & problikovanjon samouprave ne kUp v spravili najčednejše ka ji premore Slovenija, tak bef misli Bela po ton, ka vse komande zdaj od tfttec ±do.-j ■ Tak tudi za varstvo okolja vse važne odločitve’ komandejrajo od tistec. najčednejdin pred očmi, zatou vse se je pa vsen ten na sredini lubianer podrla iža, pa pod sebof pokopala štiri nedužne občane, kratkon se njin ešče cukrarna fkup sujne, štera je Ul v -! ■■ 1 te podrtija bila, gda je Bela ta odo na Šolski izlet,-pa 30 njemi povedali, ka je že pesnik Kette v njej ' Sivo kak v zapUSčenoj, za bivanje neprimerno! zgradbi. No pa edče zdaj ne vejo tej čednejfii v Lublani, koma bi djali zdajšnje stanovalce. tej do nan zdaj pamet solili. probleme že davno rejšili. staviti poslanca. govoranco. Prepovejo gda ee Uni šteri niti smo ne No, P* tak6e vejo doj-J na skupščini .požene njemi gučati. mikrofon izklopijo, grozijo njemi s fizično odstranitvijo, pa kak glujomi dobro jiltro, svoje tira dale. No pa v takdi naivni okoliščinaj. se v v n j ' Soboti skupin* . občanof s Cankarove vilice poda k svojorni občinskomi župani z grožnjo, !' J Ona: Neka novica te bo zelo presenetila, saj bo 1 obenem prav tako neverjetna kot tudi razburljiva, ! Družba čaka samo še nate, zato se potrudi in izpelji 't svoj delež načrta. Nekdo te že dalj časa opazuje. On; Vsaj še nekaj časa boš moral biti zadovoljen z malim, zato l nikar ne zidaj gradov v oblakih. Le zakaj bi tako hitel, če pa do- i brc veš. daje trenutna pot popolnoma napačna. Saj so vendar tudi i druge rešitve! DEVICA Ona: Trenutek, ki si se ga tako bala. Je končno za i teboj. V resnici pa se bo sedaj šeie začelo, zato si nikar ne jemlji predolgih počitnic. Prijatelj se ti bo ' oglasil z zanimivim predlogom, ki bi sc ga splačalo | realizirati. On: Nikar ne verjemi govoricam, ki jih razširja tvoj samozvni prijatelj, saj je resnica povsem drugačna. Z odkritosrčnostjo ti bo uspelo tudi tam, kjer se jc ustavilo veliko večjim osvajalcem, kot si ti. { i TEHTNICA Ona: Uspelo ti bo zaplesti stvati, ki so v bistvu povsem preproste. Zato se nikar ne čudi, če se bodo prijatelji zabavali na tvoj račun. Nekdo pa se ven- ' darle ne bo smejal, ampak bo raje izkoristil po- nujeno priložnost. On: Tvoje poslovne sanje lahko postanejo resničnost, potrebno bo le hitro in pametno ukrepati in uspeh ne more izostati. Partner bo prišel na dan z zanimivo idejo, ki Jo boš z veseljem uresničil. Škorpijon Ona; Če se boš resnično zelo potrudila, boš dosegla tudi tisto, kar se ti morda zdi povsem nemogoče. Prijeten nasmeh v prijetni družbi ti bo pomenil veliko več kot vse pohvale, ki Jih boš deležna. On: Pričakuj obisk, ki ti lahko šc dodobra spremeni življenje. Naj ti ne bo žal izdatkov, saj brez tveganja ne bo pravih rezultatov. Konec tedna te čaka prijetna avantura, le oseba ne bo tista, ki bi si Jo želel. STRELEC Ona: Včasih se obnašaš kot bi bila edina na svetu. Ali te dosedanje življenje res ni še ničesar naučilo? Ne delaj preveč daljnosežnih načrtov, saj še za ta trenutek ne veš, kako se bo vse skupaj izteklo. On: Potreben bo povsem konkreten nastop, saj je le tvoja dobra volja odločno premalo za uresničitev tistega, kar si si zamislil. Vsekakor pa je veliko bolje, da storiš eno stvar dobro kot dve polovično. KOZOROG Ona: Všeč si nekomu, ki je dovolj resen in zrel, da bi te lahko osrečil. Pokaži nekoliko več zanimanja in lahko bo še prav zanimivo. Osrečila boš tako sebe kot tudi osebo, ki ti bo v prihodnosti še marsikaj VODNA« Ona; Zaradi samoljubja in zagledanosti vase si osebi, ki ji Je veliko do tebe, povzročila obilo skrbi in težav, zato se Ji še dolgo časa ne boš uspela ponovno približati in si pridobiti njenega zaupanja. On: Dobro bi bilo, Če bi pomislil tudi na svoje prijatelje, saj te I lahko kaj hitro pozabijo. Pozabil boš na dano obljulro, ki pa se je '■ bodo drugi prav dobro spominjali. Predvsem tvoj trenutni partner. RIBA Ona: Na eni strani boš precej izgubila, po drugi pa še več pridobila. To velja predvsem za tvoje osebne zadeve, še posebno pa se tiče ljubezni. Nekdo si te že precej časa prav pozorno ogleduje ... . On: Neprijetnosti bodo sicer prešle, ostal pa bo trpek priokus po ' izgubljeni priložnosti. Posvetil se boš nekomu, ki si ga v svoji !. zavzetosti z denarjem preveč zapostavljal-. Ne bo ti žal! [j zavzel Cankarovoj vili^^ ka promet ■I zablokejrajo, či ne zrihta pri avih čednejSih J Lublanir ka napravijo obvozno ceato na južnoti kraji či f Lublani, soboškega varaša. Pri ovih, ka okoli sebe ne vejo, pO j nemrejo reda napraviti, nede Slo. Prle 7 kunja prdec spraviS, pravi Bela, kak I Lublančani okoli Sobote obvoznico delali. nemrejo reda napraviti, kunja prdec spraviš. šlo. Gela, Z. pa mrtvoga ka bi Ka bi P® 1 mm spoštovanjem vzet papir, ki je bil v bistvu le fotokopira, in z lepim a goboSki župan san lej ko tou zrinto pa tudi nede am.-J tenorjem začel prebirati posvečeno besedilo, ki ga nepozvani niti za I Ci nanč rogašafakoga župana nemre a aobočke občine v j naJvišJo ceno ne bi smeli slišati. - ei n^nč rogašafakoga župana netnre Medtem je videc s telečjim obrazom in ovčjo pametjo silil v Mimico: »Kaj za vraga imajo? Kaj bodo brali?e »Saj si nekakšen bioenergetik, ti bi to moral vedeti bolje kot jaz, rt Mica je kratko pojasnila, da velika četverica vsako pomlad, bolje rečeno ob koncu zime, prebira odlomke iz kratkega romana Henrpja Millerja, To je tradicija, ki se je držijo že več kot deset let. Vedno ob prvem toplejšem vetrčku Janko prebere Millerjev tekst, drugi pa ga zvesto poslušajo. Sledi komentar s filozofskimi pripombami o minljivosti vsega organskega, o skrivnostih, ki jih skrivata tako človekov duh kot vesolje, in o bebavosti nekaterih, katerih duh tava po pritličnih sferah ali ravneh. Vikije potem na hitro pojedel in se po tatinsko prikradel do sobe številka tri, previdno je odprl vrata in slišal Jankov lepi glas, ki je bral: r,., tega dne je bilo spet čutiti p v zraku ,..,r potem je ta opazil Vika in prekinil branje, Vika je tedaj opazita Še preostala trojica. Pogledi četverice izbrancev so se ustavili na bajaličarju, naenkrat je občutil neznano silo in slišal v en glas četverico, ki je zavpila,- »VEEEN-NN!^ Viki se je tega dne ustavil šele v pritličju, tedaj je spoznal, da so med nebom in zemljo še neštete skrivnosti, ki se jih ne da razrešiti ne s palico v obliki fračinega ročaja ne s skromnim medeninastim nihalom. Tisto, kar bi nekdo lahka imenoval črna magija, je spet slavilo triumf. Poganska božanstva naših prednikov so spet izbojevala zmago nad temo, ffen-ry, mi se ti s spoštovanjem klan/amo! BORIVOJREPE Isiftinsiti vendEtI ao dohtU konec piejšnjcss tedna v Manhramti v [ti»»abo najv^o mošejo v Nemčiji, id sprinte kar 2500 Ijudt. Njena je štdla desetihiivdnovnterk, od tega so polovico zhmli s psostramlintmi prispevld. Po besedah ' isilataške zateitt v tem temsaffi me^ za mošeje niso porabili niri tmuke držanmega denatja. Sdava je trajala dt« leti, župan pa je ob oiKorihi dejal, da je iuam dokaz strpnosti in V MahtheUnu 20-000 Td- (tOv. Najmanjši na svetu Je tako drobcen in nebogljen kot dojenček, toda vsi Indijci ga imajo radi. To je Gul Moham-med, star 34 let, kije s svojimi 57 centimetrov telesne višine gotovo najmanjši odrasli človek na sve-tu.Toda Gul je hudo bolan, trpi za kroničnimi dihalnimi težavami in mučijo ga tudi hudi napadi astme, tako da ne more več govoriti, ampak lahko le šepeta. Že nekaj tednov ga zdravijo v poseb- pomenila. ' On; Prehitro boš pozabil na svoje obveznosti in se prepustil 1 lahkotnemu življenju. Resje, da v tem načinu ne boš našel nikaki-1 šne gotovosti, vendar se boš zabaval kot še nikoli doslej. ,1 i nem oddelku neke bolnišnice v New Delhiju z dragimi antibiotiki in kisikovo terapijo. Vse stroške za njegovo zdravljenje je prevzela indijska vlada in pritlikavca je v bolnici obiskal celo minister za zdravstvo. Zdravniki trdno upajo, da bo najmanjši človek na svetu kmalu ozdravel. S Bogašovce spraviti, kama je buu zvoljeni. Za južno obvoznico zbrijšemo po&tavleni pravi Bela. zahtevkov n i loijson o od J -ilice i J ge lejko sobočanci pod nouson ka bi se dalo 3 Cankarove vilif^® Edino občanof se napraviti, go ležeči policaji. cankarove Brat Džouži- Kdo je kaj izumil? Krištof Kolumb jc, kot je splošno znano, leta 1492 odkril Ameriko, toda kdo je izumil...? KONZERVO? Leta 1813 jo je izumil Anglež Doken in prva uporabnica te priročne novotarije je bila angleška kraljeva družina. Služabniki so pločevinke odpirali s kladivom in dletom. POŠTNO RAZGLEDNICO? Leta 1872 se je ta zamisel utrnila nekemu Švicarju. Prvi motiv so bili hribi. DVIGALO? Leta 1743 so to koristno napravo namestili za Ludvika XV. v gradu, da je lahko hitreje prišel do ljubice, PARKIRNO URO? Leta 1935 sojo prvič postavili v Oklahomi, ZOBOZDRAVNIŠKI VRTALNI SVEDER? Imamo ga že od leta 1864 in v začetku gaje po-gapjal urni mehanizem, ki ga jc bilo treba naviti. KROMPIRJEV CIPS? Leta 1853 je neki gost negodoval zaradi predebelih kosov pečenega krompirja. Angleški kuharje na- rezal krompir na tanke kose in 8’ spekel na masti. - * KREDITNO KARTICO? 1950 jo Je uvedel Diners 1 New Yorku. Z njo je bilo teu | mogoče plačevati v 27 resta''** cvah. Leto 1994 je bilo ža dva odstotka manj Čudei'*'’ kot 1993, so izračunali denci časopisa Fortean mes. Čeprav število svetoV' nih kultov in zarot naraS^®' jc bilo leto 1994 dokaj umirjeno in manj čudaško. 2^' namovalo ga je odkritje nO" vih živalskih vrst, velikao- II skega jelena muntjaca H* jj bika quanga v Vietnamu, med domnevnimi pošasltm pa je šc najbolj izstopalo skrivnostno bitje iz nek«8® : odročnegajezerav ArguuU . ni, ki naj bi zasenčilo slavflO d škotsko Nessie. I Čokoladna poroka Dvaindvajsetletna Američana Cheryl Minkies in Matthew Mandeli v Brooklynu sta si omislila nenavadno poroko prav na Valentinovo. Mladoporočenca sta namreč dahnila usodni da v kadi, polni čokolade, ker menijo, da je to najbolj strastna hrana na svetu. Simbolična sladka kopel naj bi jima zagotovila dolgo in ognjevito zakonsko življenje. \ Zmeda zaradi nagcev Vodje mestnega prometa v Lyonu so se uprli reklamni kampanji za sloviti film Roberta Altmana Pret a porter in odklonili lepljenje plakatov z golimi modeli po avtobusnih postajališčih in v podzemeljski železnici. Film je sicer satira na življenje v svetu visoke mode. Odgovorni za avtobuse in metroje so podobno ukrepali pred kratkim, ko so jim hoteli vsiliti plakate z Demi Moore in Michaelom Douglasom za film Razkritje. Igralka jc z dvignjenim krilom zapeljevala zmedenega parnerja. Lyonskim oblastem seje tudi ta plakat zdel nesramen. Menijo namreč, da bi s podobnimi pohuj sevalnimi sporočili ustvarili zmedo v prometu. Limonin Disnevland Tradicionalni praznik limon na francoski rivieri je bil letos v znamenju Disneya. V Nici so napravili kopijo znanega zabaviščnega parka, le da so bile vse podobe iz limon in pomaranč. Več kot 130 ton sadežev so porabili, precej tudi za tole ladjo Petra Pana. Sočne dišeče mojstrovine pa seveda niso bile večne. Po prazniku so končale v tovarni za izdelavo sokov. tl J Velikanski meteorit n3i Bavarskein i v Nemški policijski helikoP^^gj, bližini Seefelda na ZgonU®^ [elda na Zgonu''' peSčcnih tleh j || x: r/lk I varskem na p„avv..,i. — ključju odkril 20 metrov .j metrov globok krater, ki ga J dvom n o naredil meteorit. Neki kmet v dober kilo .j[ J ..... ______hnfOSl* -: oddaljenem kraju je v soboto zamolkel udarec in videl trov visoke curke vode in bbii^. jih je po trditvah policije po'' meteorit. Verjetno jc bil zelo vtoc, _ 200 metrov okrog kraterja ves sneg. Strokovnjaki sc I eavJat/aiM L*j a 4 1 Hi taf i) tudi raziskave, ki naj bi « morebitno radioaktivnost,' ,a je niso odkrili. gj.-. 1211 a '!i'l Ll it' I' I t ygstnik, 23. marca 1995 17 za vsakogar nekaj Koristne živali v vrtu d živijo v našem okoHu* su nam v pomoč kor iinr- "iMfiZr*"-naših vrtnin. Žuželke in dri^e živali, ki jih tistHa ’*dno škodHivd. Nekatere za rastline niso le ko- sonalne za ajihov obstoj. - . povzročajo v vrtu 5« nam v pomoč kot aannr- * "'kaj itodc. a ta nc odtehta ■ 22?* »rteasih riiiiu,.*;”;'. 4,i«eicjin ško-nJ^.bjihpogoltniao.Poscb- . . tHKiua. žolna, detelj in la vrtnarja so dliivTi, . ,-------------------------------- siničke se z gosenicami, kijih ^0 - o'-»uiiicanu, M jiti po- ®™’Čkami se .. . pita m ŠČinkawi> Li »iničinkavec, ki zelo ananjšAin števnih tov bv.; nehubih insek-pOh kiiih* daltorisuTt ‘Kirnov kr- P>iltucah »»^ wtu, tudi poleti rade hrano polžev in drvuv pa tudi na Vrni. Jež. utličijLi T vniP '“»ktov.Jcž '^aini, ogrci. schraniScskobili- gosenicami, bra- niorii m-i; s«scnicar Id ?,L 4*1 tudi •»*’ jajci s ptičjh State ■ ^ttP" Saj se m ptički, žabe in kra-so nam v veliko pomoč v polži. žuželkami, kot so bramor, maj^ . hrošč, pedici, sovke, zavijači, in dlakavimi gosenicami, ki jih ptice navadno ne marajo. Krt dela tudi škodo, ko rije pod vrtninami in jih včasih celo obgrize. Krt se loti ogrcev, sovk, stonog in mravelj. Preženemo ga tako, da v rove položimo česnove stroke. Rovka je miši podobna žival, ki lovi predvsem v mraku in ponoči. Hrani se s polži. Škodljivimi žuželkami, včasih celo z mišmi: Podlasica se rada loti tudi kokoši, jajc in ptic, na vrtu pa lovi miši, včasih tudi podgane. f Pleteno! Ktifiafie z nami , Pohištvo iz trstike in šitrja je spet v modi. Težava je le, da se vary zavleče prah in ga je težko čistiti pa tudi krpe za brisanje prahu sc rade zatikajo ob robove. Delo bo šlo lažje od rok, če mehko ščetko namočite v blago raztopino detergenta ali praška za fmo perilo in vsak kos posebej dobro skrtačite. Pleteni sedeži bodo ostali prožni in se ne bodo lomili, če spodrtjo stran tu in tam navlažite z mokro gobo. Kvašeni v sopari kuhani cmoki Strigalice. Strigalice se podnevi rade skrijejo v temo, ponoči pa so na lovu za hrano - listnimi ušmi. Edina škoda je, da včasih ogrizejo cvetove vrtnic, Najezd-niki se hranijo z listnimi ušmi, gosenicami in bubami ter jajčeci škodljivih žuželk. Trepetdke so muhe, ki so dobile ime po tem, ker lahko v zraku nekaj časa na enem mestu neslišno trepetajo s krili. Samica odlaga jajčeca v leglo listnih uši, tako da njihovim ličinkam ni treba iskati hrane. Muhe se hranjjo s sladkim sokom, ki ga izločajo listne uši. Ličinke tančičaric izsesavajo listne uši, odrasle žuželke pa se hranijo z manjšimi žuželkami, predvsem z listnimi ušmi. Brzci so 2 do 4 cm veliki hroščki, ki se hranijo z raznimi vrstami gosenic in ličink ter polži, V vrtu opazimo tudi mnogo vrst pajkov, nekatere na mrežah, druge v tleh. Hranijo se z muhami, komarji, molji, gosenicami. Pajki so koristni zavezniki, saj se v njihove mreže ujame veliko žuželk. Roparske pršice se hranijo z rdečimi pajki. Med koristne živali v vrtu spadajo tudi netopir, krt. rovke, podlasica in slepec. Netopir se ponoči in v mraku hrani z SIMONA POTOČNIK, kmet. inž. rasti, proizv. SKŠ Rakičan Lahka hrana daje moč Strolmviyaki vam priporočajo lažjo hrano - tudi pri poslovnih kosilih.Težki obroki povzročajo sitost in utrujenost. L^ko ne pomenijo nujno tudi hrane brez maščobe. Najboljše je tudi, da se odpoveste predjedi, namesto nje zaužijte sadje ali zelenjavno solato. Niti alkohol ni tabu, vendar ga uživajte zmerno. ■ I i Potrebujemo: 1/2 kg ostre moke,2dagkvasa. 1/2 žličke soli, I nuneitjak, 5 dag masla, približno 1 /41 mleka, pražene drobtine za zabelo in skodelico malo razredčene borovničeve marmelade ali džema. V toplo skledo presqemo moko, z mlačnim mlekom postavimo kvas. Kb se dvigne, ga vlgemo v moko, dodamo malo soli, rumcRiak in mleko ter zmehčano maslo. Zamesimo čvrsto testo, da se loči od posode in roke ali od kuhalnice. Testo naj pokrito počiva na toplem, da naraste na dvegno količino. Iz njega oblikujemo za drobno jabolko velike cmoke. Lc-ti naj pokriti vzhajajo še 15 minut Med tem v široki kozici zavremo slan krop. Čez kozico napnemo bombažno (bolj redko platno) krpo in jo močno napeto prevežemo pod robom kozice. Na prtič v presledkih (da se ne dotikajo) zložimo cmoke. Čez kozico s cmoki poveznemo enako veliko kozico ali primerno skledo, ki zadržige vso spparo. Cmoke kuhamo 15 do 18 minut Voda v kozici pod cmoki mora neprestano vreti. Kuhane prebodemo s pletilko, da preveč ne upadejo. Takoj jih zložimo drugega poleg drugega in zabeliiiio z drobtinami. Zraven ponudimo malo razredčene borovničeve mamtelade ali džema ^i kompot. Serviramo takoj, sicer upadqo. CILKA SUKIČ Linolej - Ostanke lepila na tleh, obloženih z linolejem, odstranite z milnico in ostrejšo gobico za pomivapje. Druge trdovratne madeže očistite s terpentinovim oljem, nato jih še umijte z vodo. Tla lahko enkrat ali dvakrat na mesec premažete z loščilom in osvetlite z mehko krpo. Če se linolej lomi ali poka, ga namažite z mešanico terpentinovega olja in lanenega ftmeža. Knhablice - Nikdar ne mešajte z njimi močno razgrete maščobe, ker potemnijo in jih ne boste mogli več očistiti. Tudi za kuhalnice ve|ja en^o kot za vse druge lesene gospodinjske pripomočke: predenjih prvikrat uporabite, jih za nekaj minut položite v vročo vodo; kasneje jih boste la^e čistili in ne bodo se tako hitro navzelč vopja po jedeh. Ananas - Za rezapje svežih sadežev potrebigete dva noža: s prvim lupite, z drugim pa režete na pogubne kose Ananasova lupina vsebuje kislino, U v ustih rada povzroča ščemepje in rahlo pekočo bolečino. Svež ananas ni primeren za vkuhan^je. ker poseben ferment v njem preprečuje strjevanje; zato pripravljajte želeje ali marmelado le iz Imnzerviranih ali prekuhanih plodov. Sladice, pripravljene z ananasom, so okusnejše, če jim dodate nekaj kapljic limoninega soka. Krompir - star krompir bo spet bel in ne bo imel grenka-stega okusa, če ga olupite in za dva dni položite v skledo z mrzlo vodo.Vodo vsakih nekaj ur zameivajte. Ko tak krompir kuhate, ga pristavite v vročo vodo, ki ste ji prilili kanček kisa. Zmrzpjen krompir bo izgubil sladkoben okus, če ga 24 ur namakate v vodi, posodo pa postavite na hladno. Skuhajte ga v sopari, solite pa nekoliko močneje kot običajno. M, '»tonijo samo tudi z mravUami, ^'"sonicami i. 1 npr. s «1 druBLrtii žužel- V ■ — — timi,; I^'L''^“- tudi ^liev iihiiil. Ličuittse KijriKtnc Wu so Se najezdniki in s sbuhe tupe- d.ri Maribor PRODAJNI CENTER ^RomtedmeI Cvetkova 2a ------------1 tel,: 31 760 PONUDBA! Samo ® štiritaktnim motorjem BRIGGS ,000 SIT. Velika izbira semen in gnojil. ' wecja izbira programa GARDENA. 'O, ^®seiinfio se vašega obiska! Glasbene Jajini lestvice SKLADB 3 t, A 4 T lE Palmer HlDHT - Bon Jovi 1. 2, 3. 4 S. h T -TomPettjr ■*D, J, Bobo '»Fiagets Andrej Šifrer I HJ.I -Simon Golob tt' 845 Panonski odmevi -8.50 Zamurjertci (kabaret) -0.15 Mbel in čas -9*JO Srečanje na Murskem valu - 10«JO Nedeljska kuhinja 12*00 Poročila - 12*15 nedeljsko premifilje-vanje - 12. JO Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše Želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Vključujemo Radio Slovenita Ponedeljek - 5.4ft Prebujajte se z nami - 7.00 Dru^ jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarSčini — 7.45 Porab^o zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8*10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10 00 Poročila — 10.15 Tema dneva - 12.00 Poročila BBC — 12.30 Dežurni novinar v l. osebi ednirbe -13.00 Popoldne na Murskem valu -13*30 Poročila -17,00 Šport - 17,30 S kričakon, CTtkron pa z marelof - 18.15 Bilo je nekoč - 19*00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Dober večer. Beno - 22*00 VkJjučujerrto Radio Slovenija Torek - 5,40 Prebujajte se z nami - 7.00 Dru^ jutranja kronika - 7.JO Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 ljubljansko zvočno pismo ” 8*00 Poročila - 8-10 Dopoldne na MV - 10.00 Poročila - 10,JO Kratki stik - 11,15 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12,30 Dežurni novinar v 1* osebi ednine - 13.00 Popddrbe na Murskem valu - IJ.JO Poročila - 14.00 Subjektivno - 15.30 Do^ki in odmevi - 16*25 Obvestila - 16.JO Poročila - 17*00 Poslušamo vas * 17*30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večer s Smiljo in Milanom - 22,00 Vključujemo Radio Sloveniia $re^ - 5*40 Prebujajte se z nami - 7.00 Dniga jutranja kronika - 7.30 Infoimacije v slovenščini* nemščini in madžarl^čini - 7*45 Zagrebško zvočno fHsmo - 8,00 Poročila — 8*10 Dopoldne na MV - 8*30 Mali oglasi - 9.15 ličemo za vas - 10.00 Poročila - 10,15 NSTSNMV - 11.15 V živo,.*-12*00 Poročila BBC - 12*30 Dežurni novinar v 1, osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13*30 Poročila -15.30 E>ogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17*00 V stiski - 17*30 Srebrne niti - 18.00 NajlepŠe Želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko-morskr val - 22.00 Vkliučuiemo Radio Slovenija ČeMek "5.40 Prebujajte se z rbami - 7*00 Druga jutranja kronika - 7,30 fnfonnacije v slovenščini, nemSčini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročib - 8.10 Ekrpoldnc na MV - 9* 15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10*30 Pika na i - 11*15 Mali oglasi - 12,00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1, osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - IJ.JO Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16,JO Poročila - 17,00 Mali radio - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 19*00 Dnevnik Ra J h d r h' p prepirajo in tožarijo. v nezgodah si medsebojno po^ magajo, sicer pa niso preveč složni in vzajemni.'Pri dediščini se deli zemlja, posestva se drobijo. Šola je bila zgrajena leta 1912. To je prilično poslopje, z dvema učilnicama.. Je trirazredna. s tremi učiteljskimi močmi. Šolo obiskujejo učenci vseh treh veroizpovedi. Šolski upravitelj stanuje kot kanter v hiši, ki je last cerkvene občine. Isti pripada tudi šola in šolski vrt. Šoloobveznih otrok je 150. Šolski okoliš obsega: Domanjšavce, Središče. Lončarovce in Ivanj-.sovce Pred 10 leti je bilo več šoloobveznih otrok. Število je padlo za 10%.. Na splošno otroci radi hodijo v šolo, Staršem pomagajo pri delu, zlasti poleti. Nadarjenost otrok Je srednja Letno gre v višje šole 1 ali nobeden. Obrti se gresta učit letno 2-3. Letos je končalo osmi razred. 15 otrok. Iz vasi je šoloobveznih otrok 75. Šota ima tudi eno madžarsko vzporednico. . ■ Umorov m zločinov ni. Nezakonskih otrok malo. Žene abortirajo (primerjaj Križevce). \'as ima 2 cerkvi: evangeličani imajo farno, katoličani podružnico. Evang. cerkev zadošča potrebam; službo božjo opravlja župnik-. Za katoličane pa skrbi Župnik iz Kančavec. ki jim mašuje mesečno. Vas je bila- nekoč na južnem hribu; tu Je bila tudi nižja gimnazij a'domini kance v. Odtod ime vasi. Turki so porušili vas, samostan in' gimnazijo; 'Ljudje so zbežali v gozdove, pozneje so si ustanovili vas v dolini. ponovno sezidali manjšo katoliško cerkev, a so se v dobi reformacije poevangeličanili. Evang. cerkev je o kulturnih znamenitostih, ki jih ne smeva spregledati. Za temeljito branje vodnikov zaradi druge skrbi nisva imela dovolj časa. Psihično, in fizično sva pol dobro prestala. Domov sem prišel celo težji za dva kilograma, medtem ko je Igor izgubil kilogram. ' Dobro, da sVa se na pot odpravila brez prave predstave, kaj vse naju Še čaka, saj drugače verjetno ne bi zmogla tolikšnih naporov. Bili . so dnevi, ko sva. mislila, da se nama je najhujše že zgodilo, ven- ■ dar sva vedno znova ugotavljala, da muke šele pridejo. Vso pot so naju spremljale težave, na račun katerih se zdaj več-, krat nasmejiva. Z dežjem, močnim vetrom in mrazom res nisva imela sreče, saj so naju kot senca spremljali vso pot. Razdalje sva pričela gledati z stališča kolesarja. Na poti sva se velike naučila in nabrala izkušnje za prihodnje podvige, ki naju še čakajo. Zahvaljujeva se vsem pokroviteljem za zaupanje, prijateljem za podporo ter staršem za .razumevanje. Na koncu bi svetoval vsem, ki jim je v življenju kdaj dolgčas, naj se usedejo na kolo. Morda se sre- bila pozidana leta 1902. (Nadaljevanje prihodnjič)' čarno. KONEC Kadar nisva mogla vef preobremeniti mišic, sva se Želodci J' Nikoli nama ni bilo žal naporov pri vzpenjanju, saj s** imela krasen razgled NADA I VRNI SE 49 Zdaj pa se z Viktorjem ponuja prav tisto, kar je hiša dolgo potrebovala. Vsi trije so to natanko vedeli. V teh željah so bili . nekoliko podobni otrokom, ki pridejo v tista leta, ko se jim zdijo nebesa dosegljiva. Ko je Viktor odhajal, ga je Sonja, kakor je naša stara navada, spremila do preklitnih vrat. Na stopnicah sta obstala. Na dvorišču je stal Viktorjev traktor s plugoma. Bil je vtis, kakor da čaka samo Viktorja, da spusti pluga in orje. Naj stoji tu in naj ga vidi vsakdo, ki gre mimo. Naj-Orlovšček ve, daje to njegov traktor. Ne limuzina, traktor je tu. Pred vso vasjo ga je pustil tu stati. To mu je vzbujalo »Bom« Sonja se je nasmehnila. Oči soji oživele, ker je čutila, kako ji hoče biti, kljub vsemu blizu. Preletela je cesto, po kateri so hodili mimo ljudje. Prav je, da ju vidijo skupaj tudi tisti, ki v anonimnih-pismih s toliko nevoščljivosti pišejo 0 njej tako grde stvari. Frčak je čutil, da je Sonja spet napela njune odnose. Tako Je storila večkrat: ponavadi takrat, kadar ji je postal njen položaj neznosen. ■Vendar se je po tem umirila in prepričan je bil, da se bo tako zgodilo tudi zdaj. Dogovoril se Je s Kolblom, da bi se dobili v Čardi. Naročil mu je, da naj on Sonji telefonira v fabriko. Pove naj ji, da bo prišel Frčak po njo v Orlovšček, Ko jo je Kolbl poklical, je pri telefonu nekaj trenutkov molčala. Ni mu takoj odgovorila in Kolbl je bil prepričan, da se s Frčakom spet prepirata. Posebno se je začudil, ko je.hladno rekla: »Ni treba priti po mene. Sama bom prišla.« Sama še nikoli ni prišla v Čardo, Postala je pri telefonu potem bolj prijazna in živahna, a tudi odločna. Zdelo se mu je, da je ni motil obisk pri Kolblovih. Govorila sta potem o drugih rečeh, in sicer tako, kakor da'tistega srečanja v troje sploh ne bi bilo. Nikoli si ne bi mislil, da zna Sonja tako ravnati. Ne zaostaja v miru, odločitvah m bistrosti v teh odnosih za nobeno izobraženko, čeprav je tovarniška delavka. Ni čudno, da Frčak ne opravi z njo zlahka. Sonja se je.odločila, da bo šla. Zazdelo se ji je, da je to zadnja priložnost, da konca s Frčakom, da se mu maščuje, čeprav ne more 's tem kaj dosti napraviti, pa vendar zanjo dovolj. Ne bo mu vseeno, ko mu bo svoje povedala, Čeprav ve, da njegovega življenja ne bo niti nekakšno domišljavost, da si to upa in da se v bodoče ne bo samo malo premaknila. ■ Šla je k Nadi ' Povedala ji je, kaj ji je Kolbl telefoniral in rekla: »V soboto me boš peljala v Čar do. »Si zmešana? Mirko me bo ubil. Če bo vedel, da so me ljudje videli ,4f šušljalo, Tu stoji s Sonjo na stopnicah in vsakdo se tega.lahko' v hotelu. Nič več ne piše iz Iraka. Tudi denarja ne pošilja. Nič dobrega se mi ne.obeta. Kuharica ga ima najbrž trdo v rokah.« napase. »Si videl, kako $o te babica poslušali?« »Ce sem odkrit, bi rajši govoril kaj drugega. O poroki! Sploh že predolgo odlašava. Jaz sem se nekoliko naveličal.« .'Se dobivaš anonimna pisma o meni?' »Se,'! je dobrohotno priznal Viktor. »Prinesel jih bom spet, da jih boš prebrala.« »Ni treba več. Saj se v njih kar naprej ponavlja, da sem se vlačila in sem moške menjavala ter se prodajala. Nazadnje ti bo tega dovolj in se me boš začel izogibati.« »Nikoli, Sonja. Jaz te Imam rad. Nihče mi tega ne bo preprečil. Malo mi samo preseda, da še čakava. Ti bi prišla k nam, ali jaz k vam, saj vidiš, da se.z babico dobro razumeva. Sicer pa sva že to tolikokrat premlela, da bi bilo dobro, ko bi bilo tega konec,« »Rada bi. da pndeš Jc nam. Jaz od babice ne bi mogla, Ona nama z Nado pomeni vse in tudi moja otroka sta prav tako navezana nanjo,' Ne bi se mogli ločiti. Ti pridi s svojim otrokom k nam in tu delaj načrte.« ' »Nihče te ne bo videl. Ostala boš v avtu,, v temi. To boš že prestala.« »Komaj si prišla iz tega dreka s Frčakom, zdaj pa spet rineš vanj,« »Osem let Življenja mi Je vzel. Izkoriščal je moj položaj. Izkoristil bi ga do konca, ko ne bi imela več nobene poti. Brez srca je, to bi mu rada povedala « »Si boš s tem kaj pomagala?« »Viktor btme razumel, če bi vedel. Prav bi mi dal.« Nada ni vedela za Sonjin obisk pri Kolblovih. Vedela je samo, kar je bilo med njo in Frčakom, Bila je tako prestrašena, da ne bi sama tega nikoli storila. Sonja ima dva otroka in se igra z usodo. Ne bo pa popustila, ker si je vtepla Čard-o v glavo. Morala jo bo.peljati, kar bo nerada storila. Oba- otroka bo treba pustiti pri babici in si kaj izmisliti. Ce se bo Sonjina norost zavlekla, bosta morala otroka , prespati pri babici. VSe se bo zamotalo samo zato; da bo temu žrebcu povedala, kakšen je bil, kakor da ne bi potem ostal- natanko tak, kakor Je bil-. Sovraštvo je nagnilo Sonjo k .temu nesmislu. ( z )f p n fi Šl o b n 6: 'v. Sl d n P' o' s< z 11 It ii d 1 ■ p ■ S ■ Sl I h I n I it I b f d II I n Ko je Sonja prišla v Cardo, so bili že vsi trije tam radovedno čakali. Kakor vedno je bila skrbno oblečena, w_( oprijetem izzivalnem kostimu, zadaj z razpočenim ■ naličena in - nasmejana. Sprejeli so jo z.zadrego, ker se z njo dogaja Vsi trije so vstali, ko so si segali v roke. O mizah je njen prihod vzbudil pozornost, saj so se gl®'’ . k njej. Bila je privlačna, . Ker sama ni hotela povedati, kdo jo je pripeljal in živahnost; o kateri so vedeli, da je nekoliko pretirana, niso nič spraševali. FrČak je bil prepričan, da je pri z njim narobe. Kolblovitna pa tudi ni bilo vseeno,vgti^ ''' videli po njihovem srečanju. Izhod iz zadrege je ker je Frčak skušal napraviti vtis, da je Sonjina V želji, da bi čimbolj zmanjšal ostrino, ki seje obetala, govoriti o Sonjinem podjetju, kjer dela, razdeljenem na z nekaj tisoč zaposlenimi. Prepričan je bil, da bo pogo^f’^ h ™ in se bo led začel prej tajati. Tudi če Sonja pozna aK^ P' podjetju, s katero je mislil nadaljevati pogovor, nič za »prizidek k vaši tovami stoji, stoji pa tudi na račun P privatna hšica,« je začel s Sonjo Kolbl. , . jiMisliš na komercialnega direktorja TOZD, ki si 1 prizidka postavil hišo?« je vprašal Frčak, ki je privoso* nemu, da je zaradi hiše padel v drek. Hiše namreč h Frčaku. ■>*? S< 0; Ž( sl sl ns-j; % »Prav to mislim,« je dejal Kolbl in čaka, če bo il . povedala kaj, česar še ne ve. Afera je bila že nekaj čas® ‘^'' glodala javnost v mestu in seveda še najbolj v tovarni. »Tu bi moral delavski svet napraviti svoje,« je mentl® lepše priložnosti.« „ »Samo en član sveta se je oglasil in glavnega direkten® j, je res, kar se govori o komercialnem direktorju,-'! je prijs^J 'i Ijeno past Sonja in se dala speljati v pogovor. »GlaviP rekel, da je nekaj slišal in da je nekaj res, nekaj pa so l]'^” Vendar pa komercialnega ne' morejo odpustiti, ker 1^ i' f. ftl te t it 01 Ih tl Ve st - 4 nepogrešljiv. »Potem pa - vse tiho je bilo,« je s šalo nadaljeval »Ja, vse tiho je bilo,« ponovi Sonja, ;e J »Kadar podjetja kaj zidajo, direktorjem rasejo I Frčak, ki se je silil, da se vplete v pogovor. Kolbl je I Frčak grize zaradi direktorskih hiš. Do sedaj mu še J njih ni dal, da bi mu gradil hišo. Kolbl je vedel, direktorske hiše, saj ob njih gradbenik lepo zasluži- ( narju, ponavadi je več vreden ^adbeni material v pt'- f jjf' voljo graditelju direktorjeve hiše. To se dosledno'ponaž^j^,-.jezen; da do sedaj še ni imel priložnosti priti k tej polhi s strupeno omenil Sonjinega komercialnega direktorja^ , »St/ojo hišo je že imel; pri podjetju pa so mu ■ vsoto za gradnjo nove-hiše. Le nekaj malega je dobil Ifv (Nadaljevanj® I Igstnik, 23. marca 1995 = 19 M/z veste? I BR Anagradnega kviza je Krvi buknjigamuX ligama in papirnica DO- UAn J Murska Sobota; knjižne nagrade ali druga prnš '«lna darila pošiljamo po pošti.) Skoraj vsi . ste prav napisali, da je avtor misli življenja našega je kratka...« pesnik France Tre te , v pesmi Memento mori oziroma elegiji Slovo od . n žrebanju pa je imela največ sreče ALEKSANDRA B o Odianec (Štefana Kovača 41). Čestitamo’ kupon št. 27-ALI VESTE _ Ali veste, kaj naj bi bilo narobe v stavku Na trenutke sem slabe volje? Odgovore (s kuponi, če želite sodelovati žrtbaijiu) pošljite na naš naslov najkasneje do 29, marca m pn | ^'le (na dopisnico ali kuverto) »ALI VESTE- odsevi mladosti Neprevidni deček Nekega dne sva se z očetom peljala skozi vas Murski Črnci. S kolesom je naenkrat z dvorišča pridrvel otrok. Očka se je prestrašil. Kljub temu je preprečil nesrečo, saj je močno zavil v levo in se izognil trčenju. Lahko pa bi se zgodila huda nesreča. Od takrat vedno pazim, kako se vozim s kolesom. Z očkom sva bila zadovoljna, da seje vse srečno končalo, KRISTJAN GOMBOC, 2. a OŠ Bakovci Najboljša mama ^Iftdost med griči in zrem v bliž- ^'eoi(iič.še -- r,-«!«. be pred dnevi so bila drevesa pokrita z belo odmo -rdoi pa je le še robu— ■ belo odejo, zdaj ''rti gozda "In ?everni strani ob tu in tam kakšna kr- rita snega, Taje lepo med temi gfičil Skoti vas teče potok Ledava. Včasih 1" stal ob potoku mlin, nad vodo iPi W u sklanjale stare vrbe, To E 41^ ^^"Vidnla mamica. V sre- _______________.ouiuivs- V sre I ■aKatiisi jt etike*. "V njag so 1*1^ Vrtite. Blizu cerkve sloji naša pela. Je zelo stara. Že moj dedek 1 rti je pripovedoval, kako je bilo, i'® i« on zahajil vanjo. T» je še bioKov. spodaj pa stojita 'Vaškogasilski dom (Čr--« VrpaC 'J Vn .‘j -f owjii.il ‘ dom in bencinska '''Stran pa je to- Hii blV, Vasica Sveti Jurij p® Se taztera še na dva hriba. Naša čemačija je na drugi strani. Do "je vodi od oU'-- •Sproti od glavne Ceste prašna , fmti Erič..,« • • prasna ®’’sije sonTp *“ J'*! velikokrat ''?dce.Ko črtijo. lam ni»Kn tam nebo stika pa zajce, kokoši in golobe. Tudi jaz jih včasih hranim. Mamica hodi v službo. Oče pa je imel nesrečo in si je hudo poškodoval roko. Upam, da bo kmalu spet vse dobro. Imam še starejšega brata. Skoraj bi pozabil na čuvaja naše hiše, To je pes Falco. Najbolj se ga bojita muci, zato sta najraje na podstrešju. Na vasi, kjer živim, je zunaj lepo; spomladi, ko poženejo prvi zvončki, ozeleni trava in zacveto jablane v našem sadovnjaku; poleti, ko gre pšenica v klasje; jeseni, ko se bližnji gozdiček spremeni, opazujem z okna njegovo škrlatno odejo; in pozimi, če je le kaj snega, da se lahko spustimo s smučmi ali sankami po hribu navzdol. Tli je moja mladost. Ce me bo življenje kdaj odneslo drugam, se bom rad vračal med te griče, posejane z vinogradi in sadovnjaki. Moja mama Moji mamici je ime Marta. Ima temne lase in lepe rjave oči. Je vitke postave. Imam jo zelo zelo rada. Ve-lokrat mi reče, da sem njen srček. Mamino srce pa je kot najlepši žamet, ki se ga ne da kupiti niti ukrasti. Njene tople dlani me božajo in njen lepi glas me spodbuja in pomaga, kadar sem žalostna. Mama, rada te imam! (SIMONA HAMER) 1 Moja mama je najboljša mama na svetu. (FRANJA PIŽ-MOHT) _ Vod tistimi griči sem doma-•rttno majhno hišo, ki je bila last mojega dedka. Vačasih im»’- hlevu kravp- -■*' JSo 'rteliv smo :odkar samo pujske pa je ’tose irt«. 2;vrst, ivd..s^’^' Glasba, .-.u se navdušujejo predv *wi mladi poslušalci. Rave izvire iz techno glasbe. Sicer žlasba,ptiV»*ef,,.ln "a, da znaš dobro igrati kakšen u^tTttinem hohstmbuele 'ual Atjlito delijb ?. računalniki ib da Sl rave, 7-aiaveser* rtladi.po druj Prikau ■ pa je to Potreb- hi števil. UD, ,.PO druBi rteviF '"tlHC; ^tga titma, veliko GREGOR MECKAR, 6. b OŠ Sveti Jurij Irna rjave oČi, črne lase in je velika okoli 1,60 metra. Doštudirala jb pravo in dela kot sodnica za prekrške. Doma rada peče pecivo, v prostem času pa gleda televizijo. Nosi tudi nakit. Imam jo zelo rada in ona mene. Po poklicu je krojačica. Dela v tovarni Mura. Šiva ženske plašče. Je srednje velika, ima modre oči. kostanjeve lase in vitko postavo. V prostem Času rada gleda televizijo. 'Včasih mi kaj sešijc in jaz sem ji zelo hvaležna. Imam jo zelo rada. Za dan žena sem ji nabrala šopek zvončkov. Bila je zelo vesela. (MANJA ZEMLJIČ) Dopisniški krožek OŠ Apače Pišite, rišite, sodelujte,,,. Pišite, rišite, sodelujte,... pomemben bas, bobni, kitara „., so pri raveu pomembni udarci v eni minuti. Tako imajo tiste najlažje skladbe, imenovane metlow, od 140 do 160 udarcev, nekoliko trše pa od 250 do 270, včasih pa je hitost tudi do 500 udarcev, vendar so to le krajši prehodi. Na srečo. Rave pa se od drugih zvrsti razlikuje tudi po tem, da to ni glasba za posameznika, za njegovo sobo. .. To je glasba, na kateri mora sodelovati čim več ljudi. raue rave 'gt Privjici, (Ju “'JRSo (iRi v 'bUalbt k?-J’"' ®‘’ požene sbe Vsaka ”OVa ZVfSt »la. ‘tar požene J Rubrik« pripravka: ALEKSANDRA NANA RITUPER Vsaka iin ®Mrei biln Tamars šnejša je bila Tamara j starejših deklicah, S41 v svoji kategoriji mesto. Viden uspeh / leP’! I tudi Tanja Bagar, bah'pri starejših dekl^Tp , 8., in Matjaž Kanini»'7 katah pri mlajših dečk®* ( osmo mesto. Tekmovalci KK sodelovati tudi na iju Štajerske v Lenartu-Tj, t delovalo 280 tekmov®*^^^ klubov Slovenije i® *\f’ ”";.f:;:;;3biii^ ler, ki je pri starejših j 1. . .v .1 .... JI JnfCrD P\| Najuspešnejši sta IVI, M JV pil borbah zasedla drugo^^l Tanja Bagar, kije bil® gonji tretja. (P- L BELTINCI: Železničar 2. Rudar(V); MURA 3. NAFTA : Dravinja 4. BELTRANS : Šmartno' 5. Drava: TURNIŠČE 6. RENKOVCI: BAKOVCI 7, Kerna; Remet 8. Vesna: Dokležovje 9. Črenšovci; Kobilje 10. Nedelica : Čentiba W. 1 0 1 0 2 1 0 2 1 0 I. ONL Lendava Rezultati - 12. kolo Panonija ; Črenšovci 0:5 Olimpija : Polana 1:0 Odranci: Kobilje 3:2 Hotiza: Bistrica 5:1 Nedelica: Dobrovnik 1:0 Čentiba W.: Mostje 2:2 Črenšovci 12 8 4 0 Strelci I. SNL 15 gololov; Škaper (Beltinci), 8 golov: 7 golov: ti golov; 5 golov; 4 gole: 47:10 20 ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 6 1, 2. 3. 4. S. 6. 7. 8. 9. 10. BELTINCI: Železničar Rudar (V): MURA NAFTA: Dravinja BELTRANS : Šmartno Drava: TURNIŠČE RENKOVCI: BAKOVCI Kerna: Remet____________ Vesna: Dokležovje Črenšovci: Kobili® Nedelica; Čentiba W, Tip Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka, 31. marca 1995. Pri žrebanju bomo upoštevali S pravilnih napovedi. Ime in priimek ter naslov: Hotiza Odranci Kobilje Panonija Nedelica 12 8 3 1 27:12 19 12 8 2 2 30:11 18 12 6 4 2 24:17 16 12 5 4 3 24:18 14 12 5 3 4 18:15 13 ČentibaW. 12 3 4 5 18:18 10 Olimpija 12 4 2 6 16:28 10 Dobrovnik 12 2 4 6 20:21 8 Bistrica Polana Mostje 12 1 5 6 16:3! 7 12 2 1 9 12J9 5 12 1 2 9 14:46 4 MN - zimska liga GR Sahara 18 15 2 1 76:16 32 RunetMSI. 18 14 1 3 94:34 29 Videm Center Ihova Ščavnica Garfild Stavešinci Črešnjevci Camel Protokol Podgrad 18 11 4 3 63:25 26 18 11 0 7 42:32 22 18 10 1 7 45:35 21 18 8 5 S 37:30 21 18 9 3 6 33:26 21 18 9 1 8 47:45 19 18 8 3 7 26:30 19 18 6 6 6 31:35 18 18 7 3 8 34:33 17 18 7 3 8 43:44 17 Remet MS 11.18 5 4 9 28:48 13 Jagoda Police Lomanošc Viole Nasip Zoro 18 6 1 11 31:54 13 18 5 2 11 30:49 12 18 4 4 10 22:52 12 18 4 3 11 27:48 11 18 3 4 11 19:58 10 18 3 3 12 19:53 9 O.B. 3 gole: 2 gola: Igol: Herceg (Beltinci), Topič (Mura), Osterc (Beltinci), Belec (Mura), Breznik (Mura), Rous (Mura), Nej man (Beltinci), Cener (Beltinci), Baranja (Mura), Baranja (Beltinci), Brezič (Mura), Kokol (Mura), Bakula (Mura), Poljšak (Mura), Jengurazov (Beltinci), Dominko (Mura). Strelci H. SNL 7 golov: Vickovič (Nafta), 6 golov: Hranitovič (Nafta), S golov: Kukič (Nafta), Stojko (Beltrans), Novak ('DirniSče), Šabjan (Nafta), 4 gole; Brun ec (Beltrans), 3 gole; Zver (TurniSče), Lebar (Turnišče), Ropoša (Turnišče), 2 gola: A. Osterc (Beltrans), Ropoša (Beltrans), VSroS (Turnišče), Hozjan (Nafta), 1 gol: Vori (Turnišče), Gabor (Nafta), Prekazi (Nafta), Gaševič (Nafta), Novak (Nafta), Slana (Beltrans), Pozderec (Turnišče), Pucko (Turnišče), Lackovič (BirniSče), Vozlič (Beltrans), Polfinale pokala NZS ., Prva tekma brez zmago^l v Beltincih je bila odigrana prva polfinalna tekma z® ■ metne zveze Slovenije med prekmurskima prvoligašcto® Muro iz Murske Sobote. Te^a se jc končala brez so povedli Sobočani, ko je Gajser odbito žogo poslal v linčani pa so rezultat izenačili minuto pred koncem pP najboljši strelec SNL Štefan Škaper izvajal prosti metrov in neubranljivo zadel zgornji kot Volkovih vrat. la zadrtih deset minut z igralcem manj, saj je moral ***^iK'. menih kartonov na klop Kokol. Tako bo o finalistu od tekma, ki bo v sredo, 5. aprila, v Murski Soboti. naslednjih postavah - Beltinci: Zver, Godina (Božič), irazov, Jančič, Šarkezi, Črnko, Cirkvenčič, Baranja, ifr fai k ikaper. Mura: Volk, Baranja, Kokol, Breznik, Gajser, Brezič, Belec (Topič), Bakula, Rous. Pred blizu ci je sodil Mitrovič iz Ljubljane. nja, i*" J Fj Alihod^rl J UHvil Nogomet J Slovenija: Estonija v So*’ Strelci III. SNL 14 aolor: Jančar (Bakovci). 8 golov: Radikovič (Bakovci), ti golov: Tompa (Renkovci), 4 gole: 3 gole: 2 gola: 1 gol: Koren (Renkovci). Buzcti (Bakovci), Sombolac (Bakovci), Kokaš (Bakovci), Levar (Bakovci), Zadravec (Renkovci), S. Bojnec (Renkovci), Papič (Bakovci), Markoja (Renkovci), Balažič (Renkovci). Na stadionu Jf Soboti bo v tof®!^’ m' . 1995, ob 16.30 -srečanje mladih prezentanc (do 21 ■ venijo in Est< Selektor reprez' v Kostanjšek je v povabil tudi tri metaše: Kristjana^ na Osterca iz Danijela Breziča LeP* bo za ljubitelje nog zanimivo srečanj®- I iiSgjnik, 23. marca 1995 21 e šport I I niiKhedi a: 4i«ba izStobsan Drago Tldtač,TcSa-sfc^^*^*** Nasrad« lahko dvigne v uredništvu itorska Sobota, ISica ariifteKta Nov^ 13. Nagrado laliio dvigne v uredoičlvu Beltinci: Koper 0. kola: Mura 2, Glim-l> Maribor: Rrimoije 1, Gorica : Publikum 1, 2, Nafta ; Radeče 1, Slovan ; TUmišCc 2, ■ Starše f in Pobrežje: Bakovci 2. ^bojka f Žibrat in Sobota v prvi B-ligi I I athvk;LTji kMp, končnice Pr- odbojkarske -------- ^razvrstitev od prvega do Viole premagal Bella n-ic s 3:1 (]5;iL 13:15 '“lopaie tretjem . "Paie Salftnit M v«._____1_____ ■ r ■ S°’^''ni, ki so Pričliit^ • tokrat pre- izgubili. An-ri«. I *ST‘^VigriosP0^n;- i ^flEVririh' ptT^[^ .^^lCLTUlriWim.______ Pore- Pninam c ijLl" ' 15131 r, lidar, Gni(. V predzadnjem kolu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi je Claudia shop iz Beltince premagala Braslovče s 3:0 (15:12, 15:7, 15:12). Claudia shop; Marko in Mitja Janža, Prelog, Krajcar, Sobočan, Fišer, Balažič. V predazdnjem kolu prvenstva v drugi državni ženski odbojkarski ligi je ekipa Žibrata iz Ljutomera premaga Ruše s 3:0 (15:5, 15:13, 15:7). Žibrat: Vrbtyak. Kolar. Žibrat, Mlinarič, Šoštarič, Premoš, Lukienko. Senčar, Ljubeč. Ekipa Sobote pa je premagala Ptuj s 3:1 (15:7, 15:7, 10:15, 15:3). Sobota; Drevenšek, Čemela, Zver, Šlebinger, Novak, Moreč, Časar, Denko, Cipot. Odbojkarice Žibrata so zasedle. Sobote pa drugo mesto, obe ekipi pa sta se uvrstili v prvi državno B-ligo. Mali nogomet Panda drugi ženski nogometni klub Panda iz Gornjih Petrovec je ob dnevu žena pripravil v Murski Soboti mednarodni ženski turnir v malem nogometu. Sodelovalo Je 8 moštev iz Slovenije in Madžarske. Zmagalo je moštvo Veszpre-ma iz Madžarske pred domačinkami Pando iz Gornjih Petrovče, Sledijo: Koper, Novošped iz Maribora in Skale iz Velenja, Prvi tovrstni turnir je lepo uspel. Namizni tenis Zamujena priložnost Sobočanov v Murski Soboti je bila prva tekma polfinala končnice državnega članskega prvenstva v namiznem tenisu med Moravskimi Toplicami Soboto in Olimpijo iz Ljubljane. Tekma se je po več kot treh urah igranja končala s tesno zmago Olimpije, pri čemer so gostitelji zamudili veliko priložnost, saj so izgubili že dobljeno srečanje. Zanimivo je, da je dvojica Benko - Benkovič vodila v tretjem odločilnem setu že z 18:7 in 19:11, vendar po lastni krivdi zapravila visoko vodstvo in skoraj že dobljeno odločilno partijo dvoboja izgubila. V ekipi Sobote je bil zopet najboljši Unger z dvema zmagama, Benko je prispeval eno. Benkovič pa je ostal brez zmage in je pri rezultatu 3:3 izgii-bil odločilno partijo z mladincem Reflakom. Prav tako je zamudil lepo priložnost že v prvem srečanju, da premaga državnega reprezentanta Škafarja. Številni gledaV ct so bili razočaranj nad porazom gostiteljev in niso mogli verjetni, da tako izkušena igralca, kot sta Benko in Benkovič, nista izkoristila priložnosti za zmago. V petek bo v Ljubljani povratno srečanje z Olimpijo. Rezultati - Moravske Toplice Sobota ; Olimpija 3:4 (Benko : Lasan 22:20, 21:12, Benkovič : Škafar 21:11,21:23,21:23. Unger : Reflak 24:22, 21:19, Benko-Benkovič: Škafar - Reflak 20:22. 21:18, 24:26, Benko : Škafar 19:21, 15:21, Unger : Lasan 25:23, 21:18, Benkovič : Reflak 19:21,21:17, 17:21). MU, (NŠ, FM) Strelstvo liirnišče prevzelo vodstvo V prvi ligi Rokomet Zmagi Kroga in Pomurke ^^arka Tesna Odbojka - Za prvaka v osmem kolu prvenstva v prvi državni strelski ligi je v derbi tekmi ekipa SD Štefana Kovača iz 'Dimišča premagala Olimpijo iz Ljubljane s 1741:1712 krogov. TUmiščani so bili tokrat izvrstni, treba pa je tudi povedati, da so gostje nastopili brez svojega najboljšega strelca Debevca. Tako je ekipa Thmišča prevzela vodstvo na lestvici in ima lepo priložnost, da ga obdrži do konca tekmovanja. Za Ihrnišče so tekmovali: l6>bi Markoja, 587, Vili Ravnikar, 581 in Božidar Draškovič. 573 krogov. Ekipa SD Kolomana Flisarja Tišina je v Ljubljani premagala Proleterja s 1740,1720 krogov. Za Tišino so tekmovali: Drago Pcrtoci, 590, Branko Bukovec, 581. in Dušan Ziško, 569 krogov. Ekipa L pohorskega bataljona Ruše pa je premagala Ljutomer s 1725:1707 krogov. Odlična je bila državna reprezentantka Prednikova, ki je zadela 586 krogov. Za Ljutomer so tekmovali: Darko Horvat, 570, Manuela Rudolf, 570, in Rajko Robnik, 567 krogov. V osmem kolu druge državne strelske lige sever je ekipa SD Jova Jurkoviča iz Vidma premagala Steklarja iz Hrastnika s 1701:1668 krogov. Za Videm so tekmovali: Sebastjan Vajda, 575, Gorazd Kocbek, 569, in Anton Kocbek, 557 krogov. V osemnajstem kolu prvenstva v prvi državni ženski rokometni ligi je Žalec v Murski Soboti prema^ rokometašice ekipe Rajh Nol iz Bakovec s 30:15 (12:10). Bakovčanke so bile v prvem polčasu enakovredne nasprotnice, v drugem pa so zelo popustile. Pri Bahovcih se je zelo poznala odsotnost Šantl ove. Strelke za Rajh Nol Bakovci: Hoganova 9, Pa-ničeva 3, Kolblova, Jakšičeva in Buzetijeva po enega. V dvajsetem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Krog v lokalnem derbiju premagal Mladinca iz Murskih Črnec s 26:15 (10:6). Strelci: A Koknanko 6, Meolic 4, Babič 3, Kovačič 2, Hegeduš 2, Lukač 2, D. Koknanko 2, L. SapaČ 2 in A Sapač 1 za Krog ter M. Grego-rinčič 7, Gomboc 5, Serec, F. Gregorinčič in Titan po 1 za Mladinca. Rokometaši Pomurke iz Bakovec so v Murski Soboti premagali Lisco iz Sevnice s 23:22 (12:10). Strelci za Pomurko: Škra-ban 7, Bedekovič 7, Okreša 3, Lovenjak 3, Ritonja 2 in Vereš I. Moštvo Papirja iz Radeče pa je premagalo Polet iz Murske Sobote s 24:22 (13:10). Strelci za Polet: Horvat 6, Žugelj 5, Lovenjak 4, Slamar 2, Merica 2, Sečko, Kovačič in Čemela po 1. V Salonit VIGROS Beta Viola Olimpija 3 3 0 3 2 I 2 0 2 2 0 2 9:2 6 6:4 4 2:6 0 1:6 0 rt4ja,-f la v tičlanr^'* P^^^tstva v ll razvrstitev ^^‘‘bei^^^kova. Zaradi ^dražniiojvP^P'*' Cerova sT^^'to,S^®’^Pa'raiTai prvenstva v >□0 s težavo s 84:83 - 1V„. . m1- 'c nista Zaradi larova 4 (2:2), pre- Tibaut) sncc 2 SKL - Ženske POMURJE 7 7 0 599:436 14 Slovan Ježica ml. 7 6 1 481:382 13 S 5 3 521:496 13 , Maribor ml. 8 2 6 505:558 10 Šentvid S^na 8 .2 6 434:564 10 8 1 1 505:609 9 II. SRL - moški Kijko 20 18 o 2 502:352 35 POMURKA 20 16 0 4 531:428 32 Sevnica Radeče Ormož CeUe KROG Dol V. Nedelja polet Brežice 20 14 o 6 433:402 28 20 13 0 7 481:431 26 20 11 I 8 423:416 23 20 9 2 9 446:441 22 20 9 1 10 446:444 19 20 9 1 10 426:457 18 20 8 1 11 413:429 17 20 7 2 n 467:450 16 20 1 0 19 387:524 2 MLADINEC20 0 020 302:529 0 ^azi ®®fed tekem L MNL MS ^-»5 Dokležovje: Tigop (0:0) Serdica: Remet (1:1) Vesna: Goričanka (1:2) Čarda: Bratonci (0:1) Emal; Kerna (0:0) N, ^'i^ankad: :1) • Serdica 0;2) Kfc^’-4.95 Mn:*:?) *a ^®a{l:0) XVIII. kolo, 7. 5. 95 Les: Emal (0:1) Kerna: Carda (2:2) Bratonci: Vesna (0:1) Goričanka: Serdica (2:3) Remet: Dokležovje (2:2) Tigop: Rakičan (1:2) XIX, kolo, 14. 5.95 Tigop: Les (0:3) Rakičan: Remet (4:1) Dokležcvje; Goričanka (1:3) Serdica: Bratonci (0:0) Vesna: Kerna (1:3) Carda: Emal (1:1) XX. kolo, 21. S, 95 Les: Čarda (0:0) Emal; Vesna (1:4) Kerna: Serdica (1:2) Bratonci: Dokležovje (1:1) Goričanka: Rakičan (1:2) Remet: Tigop (2:2) XXI. kolo, 28. 5. 95 Remet: Les (0:1) Tigop: Goričanka (3:2) Rakičan; Bratonci (2:1) Dokležovje: Kerna (0:0) Serdica; Emal (1:1) Vesna: Čarda (0:5) XXU. kolo, 4.6. 95 Les; Vesna (2:1) Čarda: Serdica (0:2) Emal: Dokležovje (2:0) Kerna: Rakičan (1:1) Bratonci: Tigop (2:1) Goričanka : Remet (1:1) Strelstvo Pojbič drugi Strelska družina Štefana Kovača Trap iz Murske Sobote je pripravila medržavno tekmo-vatye v streljanju na glinaste golobe. Sodelovalo je 46 strelcev iz Hrvaške in Slovenije. Ekipno je zmagala SD Štefana Kovača Murska Sobota s 126 zadetki pred Varaždinom, 118, in Čakovcem, 117 zadetkov..Med posamezniki je zmagal Vučkovič (Va-raždin) z 89 zadetki, Karel Pojbič je bil s 87 zadetki drugi, Franc Vidonja Z 80 zadetki pa peti. Razpored tekem H. MNL MS Xn. kolo, 25. 3. 95 Bogojina: Hodoš (7:1) Šalovci: Apače (1:6) Orad: Gančani (3:5) Prosenjak.: Cankova (1:7) Križevci: Tešanovci (0:1) Rotunda: Tromejnik (1:3) XIU. kolo, 1. 4. 95 , otunda: Bogojina (0:1) Tromejnik; Križevci (5:2) Tešanovci: Prosenjak. (2:1) Cankova: Grad (3:2) Gančani: Šalovci (0:3) Apače: Hodoš (3:2) XIV, koto, 8. 4. 95 Bogojina: Apače (2:2) Hodoš: Gančani (1:1) Šalovci: Cankova (0:2) Grad: Tešanovci (3:1) Prosenjak.: Tromejnik (1:9) Križevci: Rotunda (0:3) XV. kolo, 15. 4. 95 Križevci: Bogojina (1:3) Rotunda: Prosenjak (2:0) Tromejnik: Grad (3:1) Tešanovci: Šalovci (1:3) Cankova: Hodoš (2:0) Gančani: Apače (2:2) XVI. kolo, 22, 4. 95 Bogojina: Gančani (1:1) Apače: Cankova (1:1) Hodoš: Tfešanovci (0:6) Šalovci; Tromejnik (2:3) Grad: Rotunda (3:3) Prosenjak.: Križevci (4:3) XVn. kolo, 29. 4. 95 Prosenjak.: Bogojina (0:4) Križevci: Grad (0:3) Rotunda; Šalovci (0:0) Tromejnik: Hodoš (2:1) Tešanovci: Apače (1:5) Cantova: Gančani (3:2) XVin. kdo, 6. 5. 95 Bogojina: Cankova (2:2) Gančani: Tešanovci (0:6) Apače: Tromejnik (2:3) Hodoš: Rotunda (1:2) šalovci: Križevci (3:0) Grad : Prošenjak. (8:0) XIX. kolo, 13. 5. 95 Grad: Bogojina (2:8) Prosenjak.: Šalovci (1:7) Križevci: Hodoš (0:9) Rotunda: Apače (1:2) Tromejntk: Gančani (3:1) Tešanovci: Cankova (0:2) XX. kolo, 20.5.95 Bogojina : Tešanovci (1 X>) Cankova: Tromejnik (1:2) Gančani: Rotunda (2:3) Apače: Križevci (9:1) Hodoš : Prosenjak. (3; 1) Šalovci: Grad (3:1) XXI. koto, 27. S. 95 Šalovci: Bogojina (0:2) Grad: Hodoš (3:2) Piosepjak.: Apače (3:8) Križevci: Gančani (2:5) Rotunda : Cankova (1:2) Tromejnik: Tešanovci (5:1) xxn. kolo, 3, 6. 95 Bogojina: Tromejnik (1:1) Tešanovci: Rotunda (1:2) Cankova: Križevci (5:1) Gančani: Proseiijak. (6:2) Apače: Grad (2:1) Hodoš: Šalovci (0:2) najdete ga naslednji četrtek P^n V Vestniku Derbi kola v prvi državni strelski ligi med ekipama Štefana Kovača iz TiiriiišČa in Olimpijo iz Ljobliane so v lUmišču dobili domačini in s tem prevzdi vodstvo na lestvid. Fotografija: N, Johnov Šport od tu in tam Kegljarye - V zadnjem kolu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi je Slovan v Ljubljani premagal Radensko s 6:2 (5132:4832). Za Radensko sta zmagala: Kovačič 868 in Steržaj $52, tekmovali pa so še Kos 813, Mundjar 803, Štiblar 757 in Marinič 739 podrtih kegljev, (M. Štiblar) Rokoborba - V Szekesfehcrva-ru na Madžarskem je bil veliki mednarodni rokoborski turnir v grško-rimškem stilu. Med 140 tekmovalci iz 12 držav sta sodelovala tudi Sobočana Slavko Zec in Rade Bačič, nastopila pa sta v kategoriji do 68 kg. Bačič je izpadel v drugem, Zec pa v četrtem kolti, Zec se je tudi nekoliko poškodoval. (E. Vogrinec) Badminton - V Ljubljani je bilo tretje kolo tekmovaitia v badmintonu skupine B. Lep uspeh je dosegel Lendavčan Labodi, saj si je z drugim mestom zagotovil uvrstitev na A-tumir, ki bo 15. in 16. aprila v Lendavi. Torok je bil 13. med 27 tekmovalci Nagyeva pa 9, med 17 tekmovalkami. Soh - Madžarski šahovski velemojster in državni reprezentant Zoltan Ribli bo v soboto, 22. aprila, gostoval pri šahovskem društvu Rokada v Lendavi in odigral simultanko na 30 deskah v novem lendavskem hotelu Elizabeta. (FB) Juda - V Ljubljani je bil med-naiodnit tumirv judu za kadete in mladince in za pokal Bežigrada. Sodelovali so tudi Sobočani in dosegli nekaj soU^nih uvrstitev. Najbolje se je izkazala Maja Perme, ki je zmagala v kat. do 44 kg. Vehah je bil (60 kg) drugi. Mazou-zi (78 kg) tretji in Pavlič (71 kg) deveti. (T, Kos) Kegljanje - V 12, kolu prve mariborske kegljaške lige je Nafta premagala Lokomotivo iz Maribora s 6:2 (4973:4821). Za Nafto so zmagali; Radakovič 857, Felšo 844, Peric 842 in Horvat 823 podrtih kegljev. Tekmovala pa sta še Levačič 814 in Žalik 793 podrtih kegljev. V 14. kolu medregijske kegljaške li^ vzhod za ženske je Šoštanj premagal Nafto s 5:3 (2315: 2225). Za Nafto so zmagale: Šča-pova 368. Utroševa 363 in ŽaU-kova 3 52 podrtih kegljev. Tekmovale pa so še: M. Varga 392, A, Varga 368 in Staničeva 382 podrtih kegljev. V Mariboru je bilo kvalifikacijsko tekmovanje žensk za državno kegljaško prvenstvo. Med 24 tekmovalkami je zasedla Marica Varga (Nafta) s 805 podrtimi keglji drugo mesto in se uvrstila na državno prvenstvo.(M. Ž.) Šah - Gasilsko društvo Hermane! je prirpavilo Šahovski turnir. Med 16 šahisti je zmagal Žganec s 15 točkami pred Brun-čičem, 12, in Smrekarjem, 11,5 točke. 22 vestnik, 23. mar« l9gS reportaža 1 CSD kot... Celostna skrb Na sejmu pujskov v Turnišču •1 zadruge Ni več tiste živahnosti Iz zaščite države pred stranko do zaščite stranke pred državo Bo sčasoma zamrl še zadnji tovrstni sejem v Pomuiju? I- I »Pozabimo, kaj želimo narediti za ljudi v stiski. To ima končno več opraviti z nami kot z njuni. Prisluhnimo raje, kiti si oni sami želijo, in potem najdimo načine, kako to izpeljati,« je zapisal D. Brandon, njegovo misel pa so si izbrali na Untomerskem Centru za socialno ddo ter s temi besedami začeli pisati poročilo o delu, ki so ga že opravili ali ki ga še bodo v tem letu. Nemalokrat v Javnosti pa tudi v medijih načnemo vprašanje: Centri za socialno delo, k^ ste in kakšni ste, kje vam je dovoljeno, določeno družbeno mesto, in zakaj vse sploh ste? Kaj se dogaja z vami, kako se spreminjate, ker se spreminja družbena stvarnost, in v katero smer sc spreminjate, ker Jc spremembam odprl vrata tudi zakon o socialnem varstvu? Morda tudi zato, ker so druge teme v javnosti vedno aktualnejše, ker so gornja vprašanje v družbi na obrobju pomembnosti, ker se dogajajo spremembe v centrih in vse v njih potiho, je pri ljudeh še prevečkrat popačena podoba dela tc ustanove in strokovnih delavcev. Pa tudi posploševanj in napačnih pričakovanj jc veliko. Pa vendar se delo centrov za socialno delo pomembno sprevrača. Mar niso velik prevrat naslednje ugotovitve, ki smo jih prebrali v poročilu ljutomerskega centra: - izvajanje novih dejavnosti prinaša več pozitivnega »feedbacka«, kar prinaša več optimizma, energije in zadovoljstva pri delu - resna razmišljanja o možnostih zasebne, koncesionarne dejavnosti na področju sociale - razpoznavna je večja odprtost, transparentnost Centra, ki postaja institucija odprtih vrat v pravem pomenu - vse boli se čuti vizija Centra kot zavest o poslanstvu, smislu našega dela v pomoči in skrbi za druge ,1 Tisti, ki imajo izkušnje s tur-niškim sejmom, pravijo, da zdaj še ni pravi čas za kupčije. To po-tijnjeta tudi ponudba in povpraševanje, ki že nekaj nihata. Koline so resda že mimo in prazna mesta v hlevu bo potrebno popolni-ti, vendar je za to še čas. Do prihodnjih pravih kolin je Še daleč, tisto, kar med letom zakoljejo za zamrzovalne skrinje, pa zdaj že veselo raste. Mnogi kraji na levem in desnem bregu Mure so bili med obema vojnama znani po številnih sejmih, na katerih se Je trgovalo tudi z živino. Največkrat z veliko živino, zlasti govedom, ljutomer pa je slovel tudi po konjskih sejmih. Kako daleč nazaj segajo svinjski sejmi v prekupčevalci, ki so doma pujske poceni kupili in pri nas dražje prodali,« pripoveduje Matija, ki sicer skrbi, da sejmi potekajo nemoteno. Že več desetletij opravlja to delo, saj se je v Turnišč e priženil pred 70 leti, in čeprav za to ne dobi skorajda nobenega plačila, ga vsak četrtek že navsezgodaj lahko najdemo na sejmišču. Čeprav naj bi se sejem začet ob 7. uri, jih večina pride že navsezgodaj in tako je bilo tudi prejšnji četrtek, zato si je kolegica Nataša pri fotografiranju morala pomagati z umetno svetlobo, Čeprav vreme ni bilo prijazno, saj je naletaval sneg, se je že okoli šestih v Turnišču zbralo nekaj prodajalcev in kupcev, kupčke pa so Ir Ir I I I to- s o . v odnosa do uporabnikov se prenaša težišče z zaščite države : pred stranko na zaščito stranke pred državo. Prav v slednji spremembi moramo videti zelo aktualno dilemo, s katero sc srečujejo strokovni delavci na'socialnih cen' trih in iz katere lahko izpeljemo Se naslednjo: do kje svetovanje in kdaj odločanje v imenu ... Boris Šunko, direktor ljutomer- skega centra, je o nji govoril: »Pri socialnovarstvenih storitvah je kup dilem, ki so bile že prej, nekatere pa je prinesel zakon ali Jih aktualizirajo dogodki. V Centru sta namreč združeni funkciji odločanja, torej represivna funkcija, ter sve ovanje. Dostikrat to ni dobro razmejeno in smo zaradi tega nemalokrat tudi neučinkoviti. Problem je v tem, da smo isti ljudje v vlogi obojega, še posebno v manjših centrih. Večji si morda to razmejitev lažje privoščijo.« Zakaj je center splohodgovoren? Včasih Je bilo tako, daje bil odgovoren za vse, kar se jc dogajalo na področju sociale, sedaj pa po zakonu ni več tako, a v praksi še vedno, je razmišljal Boris Šunko. »Zakaj smo odgovrni, dejansko tudi sami ne vemo, ne vemo natančno, do kje sega naša odgovornost, in se ne moremo umakniti.« Dilemo, ki jo jc načel sogovornik, moremo razumeti v povezavi z vprašanjem navezovanja in sodelovanja z drugimi sistemi, kot so zdravstvo, policija, sodstvo. Sodelovanja v smislu skupnih projektov ni, ampak obstaja sodelovanje prek papirjev. Zato se lahko zgodi, da se odgovornost prelaga z enih na druge, da si pos avljajo meje odgovornosti po lastnem prepričanju ali presoji, kar pa ni vedno skladno in zato dobro za tistega, ki so ga obravnavali. Še dve dilemi, s katerima sc srečujejo pri strokovnem delu , na centrih, si zaslužita omembe: to je razmejitev Javnih pooblastil in svetovanja ter vprašanje polivalentnega ati funkcionalnega flačina dela. Ali bo na primer sklenjena rejniška pogodba pomenila tudi, da zraven sodi še svetovanje, sprašujejo k prvi dilemi. K drugi pa: ali Je polivalentna oblika dela, kar pomeni, da v družino prihaja samo en strokovni delavec, tista oblika, ki bo tudi za prihodnost? MAJDA HORVAT Lendava Svetniki skupaj osem ur Na dnevnem redu 3. seje Je bilo 14 točk, toda lega, da bo seja trajala od ll.flO do 20.30, svetnilu najbrž niso pričakovali. Je (pre)dolgo besedovanje slutil župan, ki^ po dveh urah častil $ sendviči in brezaikholno pijačo? Najpomembnejša točka je bil prav gotovo osnutek statuta Občine Lendava. Gre za zelo občutljiv akt. ki mora upoštevati tudi posebne pravice madžarske narodnosti v tej sicer narodnostno mešani in zato tudi dvojezični občini. Vsebine razprave svetnikov in ne bom navajal, le to naj zapišem, da je občinski svet sprejel osnutek (tudi to je nekaj’), sicer pa je zdaj dokument v javni razpravi na svetih krajevnih skupnosti. Če bo Šlo vse po sreči, potem naj bi občinski svet statut sprejel na seji, ki bo 6. aprila. Nekoliko lažje je bilo s predlogi (Štokov. Med prvimi je bil v razpravi predlog odloka o zaključnem računu proračuna (stare) občine Lendava. Na razdelitev denarja in njegovo trošenje je imel kar nekaj pripomb Župan sam, še več svetniki, vendar so vseeno dvignili roke in tako izpolnili formalnost. Ti, ki zdaj 'vladajo’, namreč niso mogli vplivati na prejšnja ravnanja. Da bo nova občinska uprava lahko začela delati, so sprejeli odlok o začasni organizaciji in delovnem področju občinske uprave, ki bo imela oddelke za družbene dejavnosti, gospodarstvo in finance, okolje in prostor ter infrastrukturo in splošne zadeve. Nova odloka sta še: odlok o programu pospeševanja pridelave hrane in odlok o taksah za obremenjevanje okolja, po katerem bodo na mejnem prehodu v Dolgi vasi vsi, ki imajo carinske obveznosti ali opravU^o izvozno-uvozne posle, pri izstopu oziroma vstopu plačali tolarsko protivrednost desetih mark občinske komunalne takse. Svetniki so nidi imenovali nov gradbeni odbor za gradnjo kulturnega doma. S. s. i- P f' 'V/ ' 'X 4bI K ■f? ■f- it" w Sm>-- v T l r/ ¥ Pozderčeremu Matip takole na prvi pc^ltd ne bi «> >.r. bi .. ... .. 1 rrv_Jj 4rilL “ ifJ n v>*" . lii ’ r I Beltince 0 pnJsk®*’' fi!* pripeljal 10 . dobila drugega je iztržil od 13 do H puščali sejem nismo bili preveč nam m uspelo W5'‘^ih * __________takittih j Toda čas dela svoj«- ,^11^1 nekam mudi in to* ^|j niso več tisto, kar - Kako dolgo bo tami^ : skov Se živel, j« pR k časa, saj jc takšne, skrbeli, kot PozderC‘ u si dobrodelnost tretjih, toda teh je tak« malo, da ""'Sidrno I --w«a« *van nwaav na* bBistične zvei^ "* "***' so primerki. Primerki od Fomur- Predstavniki tretjega stanu so preteklo soboto čistih obrežje Mure ToVra* od E_______-j--toGRnuB na desnem ^oga do Bistrice na leven hwnV. -- ^jcga stanu Hrastja-Motc ». J- f? *■ f 4^ Razstava učnih tehnologij •»rali Sl !0 in od Na razstavi učne telmologije Didacta se je od 20. do 24. februarja v DusseHorfu predstavilo sedem slovenskih Šol s svojo ustvarjalo« bi inovacijsko dejavnostjo. Med izbranci je Mia tudi Srednja strojna In tekstilna šola M. Sobota. Opremo za razstavni prostor, kije bil zasnovan kot sodobna učilnica, je zagotovilo podjetje za šolsko opremo Euro Design iz Apač, barvno pa gaje opremila Osnovna šola Roše v okviru svojega projekta Mavrična Slovenija po letu 2000. ii . v*,-««:«''. V stva obljubljajo, da bodo divja odlagališča odpravili z javnimi deli. Naši ljudje so zares zanimivi. Tretji stan je pripravljen za javno dobro upogibati hrbte, kljub temu da je davkoplačevalski kot oba druga. Za kar bi morala skrbeti država, poskrbi on. Povrhu Z* Didacta je zagotovo ena največjih razstav učil in učnih pripomočkov, torej vsega, kar je tako ali drugače povezano s šolo in izobraževanjem v Evropi. Organizirana predvsem za nemško govorno območje predstavi vse, kar zna biti zanimivega, inovativnega, a tudi že vpeljanega v njihovih šolskih sistemih. Delež tujih izdelovalcev učil na njej je razmeroma majhen. Dhsseldorf je za nas daleč, s stališča Nemcev pa smo mi predaleč od njih. Za Slovenijo še ni slišal nobeden od mojih sogovornikov (in teh ni bilo malo). Za Celovec in Beljak da, za Videm in Trst tudi, na hrvaški obali so že bili. Mar lipicanci niso z Dunaja? Postojnska jama, a res? A ne, da je vaše glavno mesto Brno? Tudi za Prekmurje, ta košček Zemlje, ukleščen med tri države, z ločnico Muro proti geografskemu središču, kol nalašč primerno ali za tretjo silicijevo dolino ali za središče znanstvenega kongresnega turizma, ni slišal še nihče. In prav mi, Slovenci, sc gremo postavljat s svojo šolo in svetimi dosežki; Čipkarska šola Idrija z razstavo čipk in prikazom čipkarstva. Steklarska šola Rogaška Slatina s svojimi izdelki in prikazom brušenja in poslikavanja steklenih polizdelkov, Osnovna šola Podčetrtek z risanjem prekrasnih umetnin z računalnikom ter Osnovna šota Ruše z Miranom Plohl - Dornikom in njegovo barvno ureditvijo šolskega interierja; poleg tega še dve inovaciji: profesorja Alojz Razpet s Srednje tehnične šole Celje z računalniškimi simulacijami študija električnih strojev in Andrej Kuhar s Srednje strojne in tekstilne šole Murska Sobota z zračno drčo - s sodobnim učilom, ki ga učitelji okoli 70 slovenskih osnovnih in srednjih šol z veseljem uporabjamo pri pouku fizike in mehanike v osnovnih in srednjih šolah, ker sc vozički na njej gibljejo brez trenja in jim zaradi tega pri pouku odpade marsikatera neprijetna zadrega in tudi pravljica o tem, kako bi bilo, če trenja ne bi bilo. V povezavi z računalniškim merilnim sistemom in programom Kinematika, ta' ju je razvil mag. Slavko Kocjančič iz ljubljanske pedagoške fakultete, dobimo prefinjen merilni sistem, katerega kakovost je zagotovo primerljiva s podobnimi po svetu. Eksotika? Vsi smo v za las premajhnem paviljonu, ki nam je dal pokukati v svet, poleg svojih dosežkov predstavljali predvsem Slovenijo, dosežke na področju našega Šolstva in šole, na katerih poučujemo. Pojasnjevali smo organizacijo našega šolskega sistema in razglabljali o naših pe-spektivah nasploh. Od ponedeljka do petka, vsak dan devet ur. In ko smo si utrgali kako uro sprehoda po eni od sedmih hal (pet dni bi bilo premalo, da bi si jih ogledali v celoti in da bi potem ne odkrili še kaj novega in zanimivega), smo spoznali, da smo gostiteljem, če upoštevamo našo majhnost, kar dobro za petami. Vsaj kar se tehničnih dosežkov tiče, smo jim prav gotovo kos, le če se nam zahoče. Pa naj bo kriterij oblikovanje ali funkcionalnost ali pedagoška inovativnost ali karkoli drugega. Bog ne daj, da bi razumeli to kot samohvalo. Naj bo le spoznanje, da majhnost dežele še zdaleč ne pomeni ozkosti duha in ukJeščenosti v teorijo o lastni nemoči. In prav zato nam je še veliko postoriti. Šola našega časa je lepša kot dom, prostorna, pisana in svetla, polna barv in presenečenj. Veliko je v njej gibanja, tudi npr. pri geografiji, biologiji ali kemiji ali katerem od jezikov. Veliko je skrbi za našo nekaj milijard let staro Zemljo, ki nam jo je skoraj uspelo uničiti v borih dvesto letih; veliko govora o humanosti učiteljev in naravnem učenju kot eni od najbolj razširjenih človeških dejavnosti. Šolstvo je kolos v pravem pomenu besede; spekter razmišljanja, prepričevanja in pogovarjanja, izdelava učil in opreme, ki daje kruh milijonom ljudi, tudi učečim se. Mizne plošče in tla so lahko obložene s ploščami, ki so jih zlepili iz odpadnega tetrapaka, v računalniški zaslon buljimo skozi stekleno mizno pevkino (in ga po potrebi brcnemo pod njo, če nam nagaja), laboratorijska veriga merilnih inštrumentov se po želji samodejno dvigne kar iz mize. Podrobnosti v pa-Itčju strehe razstavne hale si lahko ogledamo z najboljšimi teleskopi. Tildi do zvezd bi šlo, a v drugi hali vabi nemška vojska v šolo za oficirje in te postavi na realna tla. Knjiga, ta najboljša prijateljica, zavzema največ prostora. In prav je tako, ker ni polaščevalna po vsej sili, ker pripoveduje in ti pusti razmišljati po svoje. Res da so naši učbeniki primerljivi z nemškimi, toda imamo jih premalo. Malo avtorjev pomeni malo pogledov, premalo izbire po svojem okusu, premalo različnosti, da bi dosegli podobnost v interesih po končanem šolanju. Lepo se je pogovarjati z ljudmi z vsega sveta: z Brazilci in Indijci, Maležani in Armenci, Nemci in Portugalci, se srečati z Italijani in Angleži, izmenjati izkušnje s predstavniki največjih svetovnih izdelovalcev učil in uglednimi univerziteninimi profesorji. Pri vseh čutiš isto: spoštujejo znanje ne glede nato, od kod je. Zanima jih vse, kar jim lahko poveš o sebi, o Šoli, o krajih in ljudeh, s katerimi živiš, Malo huje je bilo tistim moškim na razstavi, ki so jim Nemke na predpustni petek tik pod vratom prirezale kravate (one že vedo, zakaj). ANDREJ KUHAR Skuinna predstarnihoT dobrovoljDega obmiirskega stanu. na levem, Po- očlagališt niso odstranjevali, ker - opremil, ki jo imajo« ne rriotejo. VašV a in občinska giavar- Jlli E 5 MiHti, divjih ^Biembna mestna novost ^termalni pilotni Murska Sobota MU tlečih vsakovrstnih odpadkov, ki jih nihče ne odstranjuje. Nekdo je v jarek tzsul pločevinke od piva, gotovo ostanke dvotedenskega pitja Človek si more samo želeti. da ga zapeče po grlu, ko se pelje tam mimo. Pa vendar; med bistriškimi pobiralci so bili prvič tudi upokojenci, pobiralce je prvič pozdravil kak novi župan občine, črenšovski župan Toernar, znameniti Stevan Luthar jim je pel arije o okolju, cesta od vasi do mostu čez Muro je namesto s smeti obdana s prvo pomladno milino, gornjebistriški vaški poglavar Raj bi se rad javno zahvalil vodilni trgovinski mreži v občini in zadrugi, ki sta nekaj pomagali, in dobrovoljni ljudje, ki so se gostili pri kantini, se niso niti namrdnili, ko sta prišla funkcionarja Pomurske turistične zveze in jim rekla hvala, ker ste to naredili. Oni pa so mislili, da to delajo za svojo dušo! Š. SMEJ pa je še tako dobrovoljen. Nič ni gneven na drugi stan in ne moti ga zaplotništvo prvega. Po čiščenju so si malo postregli z jedačo in pijačo, kot se reče, in toliko, da niso poslali apela nesramnim onesnaževalcem, naj jim naslednje leto spet omogočijo gibanje v naravi. Drugi stan so neverjetni pri-huljenci in zlobneži. Nič jih ne moti, če drugi za njimi čistijo nesnago. S prvim stanom bi se v kaki urejeni državi dalo zgledno živeti, ne pa v tej. Tukaj bi morali vsaj prijavljati onesnaževalce, ker je statistično gledano ta možnost najboj v njihovi pristojnosti. Največ jih je, torej imajo največ informacij o nesrečnem drugem stanu. Te akcije so en sam splet norosti in bolečine! Ižakovčarji so pobirali odpadke po bregu Mure, vanjo pa je s potegnjenim in gnilim žuborenjem tekla gnojnica iz farme Nemščak. Nihče sc pose-bej ne zmeni za to. prejšnji dan Trenutno ogrevajo v Murski Soboti z vodo iz geotermalne vrtine SOB-1 15.650 kvadratnih metrov stanovanjskih in poslovnih površin ob Vrtni, Mojstrski in Kocljevi ulici. V teh objektih ogrevajo tudi sanitarno vodo. Najboljše rezultate dosegajo s talnim ogrevanjem. Iz geotermalne vrtine SOB-2 pa ogrevajo hotela Diana in Zvezda ter sosednji poslovni objekt v Slovenski 50 in termalni bazen v hotelu Diana s skupno površino 8.500 kvadratnih metrov. Sicer pa z »odpadno stMovanJ. h hotelov, ogre- R ' —-.—1*1 ftv vuuu« ufugu &cz,uiiv vgic^vajv bsj! I***'" bazen v poletnem kopališču, od letos pa je na toplovod prikto-Ulil- pljena tudi kinodvorana. Snoval- Kr- »rihlw IM« n»-ti«£ li- Pri tim pa ni P^ctopBi ko- izrabe ter- ___________ujuiie izr - - — —me vode razmišljajo c •»— '1'rstih širitve uporabe tudi na “Olge uporebnike, zlasti v kmetij-^taindustriji.Tako so predvi-^ii dodatne vrtine 9 središču ™cikt SiAiotc za ogievMijrr sta-Pa obrobil) mesta pa za rastlinjakav. Hkrati žel^o turiaem s * čimer bi k ^9*etu tnalega gospodarstva, kn ptedela« katojvoiMnc '“»te. hi lahka utesničih '“»'nbactiii- ■J»^ * o mož- na li k le po- . bo potrebno izd^ kunctpi izrabe termalne testno reiidekcijtiko vrtino ^t^čenie urabljeftP termalne kontno začeti z gradnjo projeioa. lanj se zani-ludl taji strokemjaki 7-aiAt zunimiv za Slove-so potrdili tudi pogovori la gospodarske bi bilo treba vsaj 70 '“stoikov denarja zagotoviti it vi^o^ ijj Evropa® PieosuU ittdslva pa da) h» »»fjioviu lokalna skupnost in ^'tbni kapital Pilotni projekt rubinn atesničiti v treh do šti-vrednost naložbe pa ^tijejo na približno 9,5 nii-"'“da nemških mark. Ne bi s It m. projektotn ustvarili nova diclovnamt' '“-ktnoio® v okoViSv-r- -Miitllr--- na s« fj ^^Kongkih vaseh vodo« že drugo sezono ogrevajo ci geotermalnega pilotnega projekta v Murski Soboti računajo, da bodo dobili tz sredstev proračuna mestne občine 3 milijone tolarjev za nadaljevalce začete študije o uporabi geotermalne energije, upoštevajoč rentabilnost naložbe in njeno ekološko sprejemljivost. Evropski uniji pa bodo poslali vlogo za pridobitev potrebnih sredstev iz programa Termi. MILAN JERŠE ■ LENARI - V lenarški ebani, ki ima 17,506 prebiv^eevt^ so lani izposodili 7L3fl95 ki^ig, bS toga 40.764 faMige « matični knj^ci v Lenartu, o^ale pa ¥ pohgočm bWot!^ su. Ta prihaja v nekatera krajevna i^e^Sča celo vsak teden. Sider pa 80 v matični knjižnici tudi razne prireditve oziroma nastopi, ki si jth je v preteklem letu ogledalo čez 6.066 otnsko-TOlcev. Lenarška knjižnica im« 39.224 knjig, to število je tudi 2,033 k^ig, s katerimi so knjižni sklad obogatili lani, (E KI.) ■ TUilNlŠ^ - Društvo upoimjencev ima 285 članov iz Thnušča, Rei^vec, Nedeliče in Gomdice. Na letnem občnem zboru se jih je zbralo 180. Sklenili so, da tmdo pi^b-no skrb namenili bolnim in drugače onemoglim članom, organizirali bodo več izletov po Slovengi io tudi v soso^:^ države se bodo zape^ali. 'V: sodelovanju s krajevuo oiganizacijo RK bodo imeli zdravstvena predavat^ Piredvidoma maje bodo razvili društveni prapor. V delo nameravajo zEmtoči predvsem mlajše upokojence, sicer pa Je povprečna stan^ 70 let, Naj-stngši je Matija Pozdercc, ststf 89 let. (J. -2,^ V soboto v Radencih jubilejna 10. razstava kulinarike in vina Jubilejna in mednarodna Sodelovala bodo slovenske, madžarske in avstrijske srednje gostinske šole in zdravilišča ‘**‘SiS“** pa na ryi- V soboto, 25. marca 1995, bo » Radencih 10. jubilejna razstava kulinarike in vina, ki Jo organizirata Ihristično društvo Radenci in Radenska Radenci. Prvič bo v pokrajini ob Muri prireditev organizirana v tako širokem obsegu, saj naj bi sodelovali gostinski in turistični delavci, pridelovalci vin, izdelovalci spominkov in cvetličarji ne le iz Slovenije, temevč tudi avstrijske Radgone oziroma tamkajšnje gostinske šole in zdraviliške restavracije, iz Bad Gleichenberga, gostiln in turističnih kmetij iz sosednje Avstrije, iz zdravilišča Biik, agenctie Sava-ria, hotelov in gostinske Šole iz Sombotela in drugih iz sosednje države Madžarske. Jubilejna razstava bo tokrat v hotelih Miral in Radin, spremljal pa jo bo bogat strokovni in kulturni program. V kongresni dvorani se bo v soboto ob 9.uri začelo najprej predavanje dr. Borisa Kuharja z naslovom Kulinarika in spominki, ob 11. bodo odprli razstavo kulinarike, omizij, vina, spominkov in cvetja, od 12, uri bodo člani Društva barmanov Slovenije pod vodstvom Dušana Vrtovca predstavili mešanje pijač, ob 15.30 pa se bo začelo drugo zanimivo predavanje mag. Toneta Vodovnika z naslovom Vino in kultura pitja vina. Ob 17.30 bo kulturni program, v katerem bodo nastopili Ciigarji, tamburaski orkester, Majda Šiftar s citrami in pevski zbor Radenske. Jubilejno prireditev bodo sklenili z elitnim plesom in družabnim srečanjem avstrijskih. madžarskih in slovenskih gostinsko-turističnih delavcev v Radinu. BBP 24 vestnik, 23. marc^' tu < N 3 00 M I 7 p.fc lUg 5S 50 y.< fr O K tu < cc Sto (?] OiB: Sp 5 p Ul 3 Ul 00 Ul Ul fic z <. ŠŠ < o 3 Ul Ul xa < Ul SZ < OH tuO X£Q ŽS to (JJ lU s 5 p is televizijsRi spored od 24. do 30. marca z LU > Q u> < z LU S in < Z UJ š co < z LU o in < 23 Z LU > O (Z) < ž LU > O co < 'Z. LU > O co -eS ■ Cb i;'M 3 iv B . E 9 — tata S = A M ?Ž’N 5 flbR A >7 § rt oc p Tih Ob g P 2 X H '■^ et ; tS - 5 « e <22 i? 8 38 8.gŽ§i5M = 8 .S^4b._6i^r-,d n'oS?.£iS-^“7S| = 4-aj!;^c .= fb, S S 11 Ldb « -8.5 o s ci « e .b «.? -c. r .J c q M " S g . Z 2 I E p P'-|' 2 S - - '=.?n25£rf Č Ž S:2 £ rt 22 o. e v 2 iS A £2 ” u . t« p 1^3«S2S* o Cu O P rU 2 = š š-f ' o 1 u .' ^p-3® M o P-J2 . ■ 'S'® « w 2 a -^ « TS s> 5 i ■S” £ c E 3 ■“ O ¥- >S5 ® ® 2 M v •3 ff « «=^-S ' l.,2 L. aS « J® ' ■s-.2,S‘aS s « 3 S-g 2 3 U “'C Sij' " * rt > ta O £ ObLa rt a * o c’:c' "*«£ ** M J- 2^3 .M i?»3 ft - 2 --■3 a = - s B' z z o M - gS« bigo ■ “ ..: c*i X o ~ ta -VI •C :• < X =? o I* » M .C Lij i5S3-4r7 S_ rtOC^-**^ C 1^0 n F 7 C . •■:?.' rt M 7 « -S, , . ;\O £ > = -gs U fr f- o pi cc ce £? lA A S ** -E B ‘ Ck rt o w c 2 — J 5 E .f s - .2 £ r-: S d c I EP ? - ■ <2 «■ m 3< a ^= *O 1 S-§27 rt ' 2 Q c N e e £ A S w A:2 **■• A o c5 ® J CM X 5 2 ± g ,* i o « S g« e 2 g S7® S g7>= g2 = o ftt (-L ‘:1 — :g.3l VB — c «0 - S? M rt .2 — “-' i •X'“rtiS taC>ce^ 90 'ta A 3 & rt is— taSrtA .0* J35'8d3c5 S“_ s ■?; 3 ' ■'§«£ Š S £ 22^5 ll&S (n •3 S C rt v. g .^>-11 -Ž££O ‘ O ° C O ‘ 5 <3 _3i «A ■ 'O ^1 8|U-| „ - _^(3S s s 1^ I S rt Fooo'^ c c 24 — s 7 o ° e ■= ^ o p C 5’1 ’ .3 »VI s^1 s ■ s r K - - rt « g B; P C D £b — « .s C 4> - - < - _ad 9 B — 5 ca H c*^ i — ca ie’ S ta' rt g d “ " o •'■ I d fj r. □, c i -z: B N “oSKOSrt," ' J,'!irti'Wo0o 5 " ri E S r = 5^ E^.S^S^ o 3 JS ct rt u *« > s ■ A * _ - ' <*b> IZ C — , A » o V C » A€lC^’g'^tab.---e'5« SŽSil ? M S <» A C<0 b— * .E rt 5 -C C i= S e ■ s ’S 5S|1 ? 6^ “._ o o 15 A c X «A S S*> -B .« p .2L.2 e •.. rt 3 *« ‘C © ?? I b- n az^ 2 «15 w g . _ . #* »« u *A s i- 5 2 Z Om ca e ■ s rt 3 'r“3o.S,n73 - -g : " |=i| &|i£3ŽS7 o M o S:£ 2 £ C if pl s *7 ?; 3 S? e I J <5 o i4 ± A eft .’ - 2 rt. a ' 0 4J š£«:Š^ ' |H rt, c s .3 f .0 o S?-si -g «‘2 2 e t g," £ s«»b, f2 2^0 S'c fS •S ® 'i. O s * »hpsl O rt ,Ž“S|^5 g2-2ieS.|2:g£?^^ •šS?-; 'X s 3^tatPlžp«J^rt^ ’ P'S’.tab '§ = £lg:S-£-JH.£5 «Ž.3 - e S S a S edad«*; odLc^g 30=OS S? * e*i “ O - •—* 1 O ŽSS . . •M-iS" rt i :5 9 rt C bO C4 C ’r^:.e .^ = " Sl* J c « bj r, " £ £ ■= _ g Q « ’ E- ■'"b c z Cl A « s ■“ M o Ml'" *j 5 B B ■ «2 SS 9 5 s ,5 ai£ o.^ s o .^SOfiŠ s £ r* d..: • • L. .*T rt S rt A CM 5 _3 i-d .*? -s J- -J ■^i; 3 rt = I ’’■ c *s is v o * H ■a * © > g5! sm 2 15 ’^:7t| .d- ? .č s 1 = > f >?'i s X2 W j«A o šiSŽ 3^- :B^i___________ l«Š=1*l’Š'!S5t32 *-a2cO «i: c:.bb_i 82 ^'-' i=S" aT *y — O rt pS .s š " " c v _ 1 — M p- S - 2 . 22^ fe S ■ ® " « V " a c -z S; § s (A *? č — rt H- ^3 „ ^0 -s-J^P = £ '^ 1 -S S £3 3 > ■3^ y gs>-h IT ::žs o rt ■ O o 'e 3 E,' • ca ®12sSrt’a5> Pta ^fr.JSiS'^ 5 a ■ »M 3 32 = f*l 'ta ta t ta ’ — ' J3 ® S P bA s tj g > o «<; S .2 - = -aS.S2S««S,§ 272:^7t-a n o. ® SgSo3 F-®-" «‘"«^3^77^5 'S'S2 2-«s-8a-|si sgiSaZgi" £ d g > s >« g S.7S g I ?! I -■2;dS£ « s r--.a ,3SaI-§Sfil«MQ2a. ,'od rt o ^1:?^ ca 3 u P fjil — i,' >^(M ,^| .lisi lil u L! iJ rt iS* g'?£ s “ -H ^'3 2 P c5'c i (£ £1 'S- ■3'’Q2_hJ'"SS- 5 " fb c Tb " « S - ?3 = .^ '2.^£s^Ljrt"EC^O»t'.Sca s? J , 2®5S®®'’Sf£t>^ L — 'O rt o S — '5! « (2 " Jž rt ™ ® 5 .s g r a £ ’ X _ c o s I Jd O 3 g. <^.2 g > rt "S Oj K g ** 'i .2 I ^£l.; c TO ca 3 _ X! rt ' S .M .? S d fe." p g c fr *-R ! O . IT i_ - ■S 'S £ ' T 7 — M 4= rt A o1^ 5^5» S-p-ca,S!irf—■nidm^O — H , 2 C 2 =1 u " s £ J12 o z £ B " C *t ► o '“ ‘tt 5;s , - — »o P .rt v> ' 5 d< o -ss » lt-is.3- £ • <> c £ .5.« 5 ® - 'o ? "S "1 u |> p .£ '20 p’ 2«7=gg',^v“ = Jž 5 N O sl S- .b*1 rt e* X • ** c « A rt E-I SSb^‘S.o ’ A iti 533-IJžJI i^lSš žr^S ■ “ , *“ £ E “ £ p S ■^ “• ■ — dX « JL.? 5 ? ' -n « [« <*i J2 bta p Q rt □ P ■?; o u S S g 5 sc -o £ a £ .0- =7 rt n o p X ■■5 g E «'8 Ž i S g gQ g c------------------------------------------ flbR A 2 2^0 n M* 90 8 g.“£ SZ sf Ow ’ cj .3 « rt 1 J* 7Os,rt'Se^«!S^ i^gSs ^“'®— n ff Is — --21U'c^2»^“ X R >r. c O S ' A A 2 rt ii S: " " A« S S oo s* %? S S o B *" y rt tfl ’ rt L • rt 8 > C 2 - « g n 5 2^'iz”'o2S>S . o 3 s I 2 s 5 S-i s.j,S 5 š 2 §s Ša.## • 2 i s i ';: ■M c ta ta rt MO'— P S.?z.-n - c >w c -- ».M [A T 'a^A 2 « g C rt A — E P.ca -o c oa ca E A c rt SfesrlSoSas «ri.sž^=š- - " 8 Hg^ggAs^.; .g g 5 £d ® _ ° J ’ :§* lu-P o rt s rt C rt V ■C ac Q » X bH a S |2 = UŽ1 O A I I S 3 — ■§ ® S . P "S A ^2 e O " -«a«o' o < " B E .2 B £ u 5 .= £ « Q .£>‘^‘5 . S£^ . B B • - 1 s o r; « t> .g rtJ £ ® ’5 i 'i: s _O = 152:SE «.H U»,;jK;T . r* — >N c ^ftn^assBsiS .a^^si 7 / O.S'^prtOj^ ' S < E d-S2-i£-g-oMQ-3Q«Ei=i 1 R M W — g« £ O s —' rt gJ, rt B u 5" e rt ■gS".!^.'^ £-£ = ^5 U fsj . UlT <~lA C^ rt S o 7 e £ -J z s B dss.^-i>š=z5i fi*S A rtAo—caS'a lisH" b5 .-® s EJ=: g'E"S £278 sjS Sg£ S § .^:,«21Es.|226^. AMaC”_ rt e a rt ® A* M*! dl £ ? “ « it rt A • s s fi w s C -d e fi ^1 lA A 7Sli A f ' aAiS ■S>^ ■ rt *■’ M ta X s a E s a N ,< B 2 d" E s.2 “ -S s 9 i3 e:"ci^ S IŠ"" 2 ® A ^9» R m o — — — — & , CM ca rt VI A O 11^3 “*" s ■S'^” «0 o ■ O !š, 3 7i£^^»cJ S-E"s&Sg5 .pi;2 £ o " ■ c ° .3 3l s a • ** 9 ■! „ , — J.v'5< ! 2, -2,5 iS 2 * S ■a. “as S'* ^liii JI £n .*i H** rt hJtoiH 7 3S^£8 B^--7 SRlar =2 7 “S [S s .... . '»v t § ' '2 5 — O I® -i. J« -C rt rt “ frlb "ai •S o « E 7 Z T ~ g a -o «3*«_n*CM r'3S 3=“£3=a£ . * S2 "bo-^l^s a«! 2 e . =7 ‘£-=.5,2 |53|.2 §0 S-T;« §17:2 3.^0« I; 5n’?7 - v S ca S O ‘Ci c oo d« □ '9 & JB " rt Al « fi. ‘1^ v 3 &S5 . 3*311 s 5 “ilJ: - - 5 .’'- -dJSt' \O A O — vo s5i 5 .5 » 1° i Oi p e . T H!^ cc 14 £ d O ‘^s 4> jE r 3 Q< T-rt c* J.* L. (A 2 N '. g O > N L " I > 's B :§ «.&; CMilM ^ihss^^i' 12 -V E O : S. j{3>’ bM'- a ' 735»^ b“o6&« aS-ggdS^g-SS SI'Sz:^ «O - rt .A C _Z M - - ’M’-’o 4.^Ctabr*”J< S?s^’5 5rt gSZpŠMO^vf^-A & -P®O'P ta^o Scac*3:^AO R>v» — ®-£5^ E o S OjLJCSSa 21! ■ Q z 7rj.-««r<-§d"’g=ilplidc2 i" £,žS7iS gažet:-? §.S S£ P X A rt o A i -S S Vi.?oaCz'x« *®3 oh^Z._A očrt Q a’/. C ;o 3 5 -ta -M Mm v • ® E"^ ;S2 “ B • .a -pT « o o rt •” ”« ,2 X Ml .S5*,1S|7 pa A 4) fl eu ■&£ - rt ca P a I C rti’— P ,- -’ 5 2 , t« tl. u g ŠSSSs H A , 7^3 ' ta rt rt M & $ e c 2 J« S'=*:xSg3.5|22 -O VI — — Opink >uca v o 2 S S! o sH X _ A ■, 7 5 - '= £ rt s tl a I o ° " 'C 2 P ■d £ b^ . « ,« F c rt '— » ® jS iž 3 "- 0Q s ta « X rt S S ^5 ta* ^ ol’^'a’š.-3 = Sfi® a£|^ OtaVtaS^VM 3y O "C S O 5 s,a^:2d Ji fi 5> rt » O »« 2 — S( 'P “ ef -a 4> Ž I 'c g - • JT « 3 ^^S-s s<3.± 2 sj ^-' . al'5‘g'S2 “ = ■cSg bSoZ-^,^ « « ' u * '“1 a ■ 2 u I s s c< -b. ® .sj ■ - g. s.' .3 _ 1- ■ iB.". ■ “ " ® 'S g - ■•?'■’ li=;sf21ss.5 * .« Lil rt B 5 n 2 3 >- o M »u s-iž Jž" * rt '^*.i2 2 s 3 :=.2 A ' ^i — ei_ . rt ■ 5 .a^.5 ■ T r. rJ _ 5 O g ‘1 p & .X »Ža Ž “ ■ta 2 co X i.S o < e-i lil &A .^3 S pS = a ;^2® ss M ' ..J **i M 4> 520 > - 2 BH rt i s« ™ ' i: 1 1 Is *a «1 — rt s - ® ------N -«• y ” S "S JiS i e A u p ■<% o v E š ^4^=: Sn § 8 |",s£55722 ■ - bJ^S^2Q-3S(£ŠM Cfa n cc tišini te s ® 9 □ « 'g :a -7^3 'O rt E 'S 7 a J'- d j i '1=^' iilishr|, o o H d^:-^5 I 1-^ LJ . 1- .g s g S&2si#i « S£,i «’'-S22;2.«goj S3 !ab«i*3i * ' 2g l:;oe litš .« a s "c A,2 • ' 'S.O i/’! 1^ s 1 = ’--n g 3 = y=|siss;- B* JC ■ M o Sk3< 5 - 2 "O S e .S r s ‘ Š2 □ cS Ir ® v BA v g e. s? 42? "4^ ž in < 'N Q < S »CI c < v o ,A JL f*> rt 'C ih-.2 5 > - 5*'= ■= .5 e, .a a. !2 " K ssi 2 s '*' .S ^rti e “ « 5 5 5 D. eS A >«A c " _ ' . 'C » > O A M c v .p “ i .3 £ a ■“ s ’■ r“ s ■ ?S "-a e|.S;°S B taZ'*pp M « = E E I Sf .- ■ , .5 ® c gr* itt <*1 S O X S 2’ 8 e i 8 a £ C4 -O a. g ■a "S Q bj « « 11 " E S č " nVH fe I. IB -ii n P « " “ i i<: 3 S3rt, « s o — = »' «■ — Jt ■■= „ ---oiK£ 2 M A f**| •© Si ^=^5 sip*? 7 ®2!ii:;'£!2 §s 2 f rt £ 2.12 E* O Pe 1.2 2 SSf ^' “ '.S £ - 12; £ co § co -o "3 ^3 5 ?% pS ' • -fj --- g 2 ® k« M <0 rt _ g rh e ' g .S go >^-2bCn , ® 5 O rt a A o — «= o 8 o rt O .£ □ Cl. 1^ C P-K _ ?. c e o s 13 ■s 15 — — o »u rt < i .|.£.ad.-:r3 Pb 5 JS £ J - ■§ Š ,E i ■§ Š 7 ■3-a«_ " i s 2 n.-''•.a 3 iSSrA? g-.p C e: “ Jr a m 3 . A . rt > I c n rt O £ d o aN . ;^f-V “ = I I I (Š B I a « g 7 Z‘ 11 I 9 72“. «2 S>5o.:^'a, 2 “r4 s7 2.aQ 2-^ «?no BiS fl « - rt " 5 t_ v _S c 5 ž ■ S.« o 1/1 rt 4 iQ£ 5.^ - d o c in 45 3 rtCi ±; Ž35°.X?ffo ?'ih.« o rt 5 u a. c I.M -5? 4> -f ■“ ■ ; rt 2 g- A ^ >■ • 3 — dl F E ? *© 2 Ji Sj o I e £ S Š ' as0.2fl = ■3 t s s irf •« .2 e "n irt »T A .M n o A * A š « .= c n 2 s g i S;; 8"Si ■ Js JJ J . E o *fi J ”7 -c ca o ' 93 * i=5S 5 = - sg2.s=r:^|5 1 t? »a *" i c p J 5 * ix; s“£. ® = ¥ M^s h1|ill#sj| 'Š7“f-,«®g22uS JA H.® ■ S,-s- o"^ ' " = s " I £ p ® E; fi * c.iHa£«d ' a=5 sisshiib^i “ B'B’Šo^iir.2 75 c5jj“n3“'.8 ■-BBacfS^^agSS SS.g'3 a« Ji b,32 ‘-š 7;35’ac— A Em ^CiTZaU^-^ 1 >CC4«AQ o — >! ^Ja|c£p ,S 5 o 1 2 o *9 _ tA M Z J'5 n S i o o « .gno £^S8.&ji.= o m (b,— I — o ± 5 a .', 7 2 -Si -Si ."e = .r,S5c Š I 2 8 ■'2 a ' ^.2 <^S=3«g->“og = Ji N e- šž ’S 1^ is Q I ,** 1» * J ' jn " l^iS" ?3?^ ■S s i sh 2 "T ' a';'ij £ I '5 rt s -o.- A“‘c> AOr^O^rM — ^ta 'nE^^OHiScMiLO ' O JS N O OŠ / ‘ w“i ..-^“^“S-.a ea £ ' 5 5 E ^2iž ^^>•8 -- jS t; F- M P:-*- I .Al -'h O 7^! |1 S^g;&a c 4> X 'S " g Ci afl ^=5 * .X A - -n c*^*^ S O I - s-2c“.n o“1 iš ®^«a.^2;S + S.Sias5 iSX‘5”;s‘— fldpj e rt * 5-® 5 OJ rt “ 2 . 'N ° c rt' tf ■= o -^ £ 5 .ort to N -- - š--I ■rs2o7?a£!:^3^,g žš£|8 S “ c- ’B «? SO ■■ 'c ‘ '- ® ' -o c E o lCi N £ ., .2 o ^■N r rt ;> rt v .T rt e £ «■£ ® 5 --F IS d'-’ C c >« u 0*3 ® ' i! J* -2. s ? *' 1 o E rt vScaitt^--- ' ■ -T — S^nO- , O ca .S, g-S^S g.S « i £ S 2Ž 9 l.g “■! J •"K>-5^'<" & „ “g A-ao tj.^ ? ' E .i3 = cg.Stf'’’S7d'-e<^ ;iE2;3-Sg-£gse^52Žg-;£.Ng 3 E I ' a g= S%!S 5 a Cl. j3 *■ n o -3 z 5®2 ■ z rvs Tl i* ’ »f^ S le p rt 12 CM O ; S s .a4 g & „iz «0 «> « - 0.S I F g ' 3 E iv-l tzt " v (A iS 7^ rt P9 b*^ a M e X I" '-■b s s da O S 2 -* fl a^^S^22:27| =2 ;23'7 3 2 112 5 g p 7 = = M M j O v*] (A M X o ca ■..o — LTj " “ b'b’Š S rt G ra «3 ., “ 2 * rt • '3 c.*^ r-'e J *, - z^ -a^E. s s-31 ■? Ei B 5 ■a C t* rt "n ' c ■* ■ ►■ ' c *i J ® J tZZ- .2. A c o o o o <1 K,'^ ►vLpx**>c^ — O 3^—; p VI 3 CM o s »VI ® O ys R A « ,14 e ul rt (o o c •i' M > \i >^-?hhW sld? iE aššta^ 8q g7‘'^i^£Sti'*J ;-N.S7ž^gg.M-^0%OK — ‘A — 9» .;:32 R ‘O-ta (Sl “ _3 'Sis «.n£ s i|s 7 o £?"S2 = =7 ta*A®g” — rtj lictn ,Tar- “bE — — ^siSsI" » 9 S “ Jb^TsUZo. 5 = gS .. ”'OE>Ln*c»^0« Mo C oSnrtfsn^o — e“:w s > 4J 2 - ■" ' A ‘S '^5 1“^ SbO 'S ♦* O — C -.H -g O ■= .99 d ? s^ o 2 G. V M rt 1 P -Š“3?E’3 - 77,'^ " S - 4;x’^-= o" 5 J3 ' &*3 S? v

5 p«! liifrlš rt X . Č^jpJ&Ogo!« . S__ lirsi=šsHiiiPi5iH l^iS- s = is<« s s g c (A :S i>^ *O Cl X co > <. F^ cc rt 4> O nspl5l's: ”^ = s E7o2(2.2,'e s I- '"® ’š S e — b'-iiS3 ,rtiuta«35cM blS Iji b?..3 O s S Q- • 7 a> J 7 c taB. VI ' S b "C- — < '5 •-■S® 3 S .^i.2 E TR rt O £ (A S-JS -=3iiyžH. g!^ '5' S,^ 4S Ssc&^o'2 ■ .-z “ * s :a ■3? & o g - t* i ,1.S2^ s>‘S5Jinh '■'gS2?5;:l s 13 « £ rt s Md S,.2 J , 'a>'BU -3 s (fl rt IZI ? pC? - s — .2 pS <^2 ; 'S_ 5 g _ ,£,’P C cs g « Ur ?Hs3ja|š! -' - 'I ia > • rt r S S « S »S 5 85<4I rt-1^^ c — L £ ž = 'i r o o ■g £ S a 5.S-s C Irt V' < _ S.E <« o 7 .^- _ —, " - — - . tab .-J «> S2 c g '= « rz^MM 6CtaC • S 5 k’ S p^ rt -i.S*4cs? — Sb*S.?^ "V Vb . v. v rt 4 E M >* V - . ^ ■ ■ Mac = ? 3 ?^Š'?-2- I ^?g12 g Hd^c Ox d 2 A rto5 , 7*v5 ft-0;»4 F*d2Q — c « fl « rt 2 « u rt Š^^.B rt E :s 'O ,2 .5 č > ir 5 g g . ’^fl.'2o7 g"' ..'= Sg "27 'is N informacije PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA f^aipisuje prosto detovno mesto ■Inšpektorja I '‘OdOjl; '^kovnaiiobiazbaVIt. —ywjwna izobrazba Vil. stopnje ekonornske smeri * najmanj eno leto delovnih izkušenj ' ®pit iz upravnega postopka ' Poznavanje osnov računalništva in praktična znanja ra delo z P^bnimi računalniki ^('bidat bo menovan za štiri leta. Delo je e p&aebnimi ooobla-«ili in odgovornostmi- ^njave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pretenia kadrovska ®'4ba podružnice osem dni po objavi. •^didati bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh po izteku pniavnega roka. InISS, d.«4t. t^ightrjtva 19a, f2230l,eiian topliDa doma, radost živ^eiua 062 / 72i 0» 062/UJUf telejaks; 00 3S6 (0) 62 723 020 SKNČILa T ’ vrata, JJMski vrtovi, ''-'Rkize, ''i^egradne STENE p*”*' i^LAVA * MONTAŽA * PRODAJA SGP POMGRAO, NIZKOGRADNJE Murska Sobota, d,o.o. Bakovska 33 objavlja prosta delovna mesta - 7 KV zidarjev * 2 KV tesarja Delovno razmerje se sklepa za določen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov; SGP POMGRAD, NIZKO-GRADNJE, Murska Sobota, d.o.o., Bakovska 33, €9000 Murska Sobota Informacije po telefonu: (069) 32 902. Center za razvoj po. -najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju socialnega varstva, -strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva. -predložitev programa dola Doma, Mandat traja 4 teta. Po preteku mandatne dobe je ista oseba lahko znova imenovana za direktorja Doma. Rok prijave je 9 dni. Kandidati pošljejo vloge z oznako »za razpisno komisijo« na naslov Dom starejših Lendava, Naselje prekmurske brigade 4a, 69220 Lendava. ZAVOD ZA OftGANIZACUO HM IZVAJA/MJE VZAJEMIME POMOČI ČLAh/OM P O . Dvofžokovo 5, Č^IOOO UUBUAIMA Vabi k sodelovanju dinamične in komunikativne ljudi z najmanj srednješolko izobrazbo, ki bi želeli opravljati delo ZASTOPNIKA Ponujamo pogodbeno delo s stimulativnim dohodkom in možnostjo izpopolnjevanja ter v prihodnosti tudi redne zapo.slitve. Vaše pisne ponudbe z lastnoročno napisanim življenjepisom pnčakujemo 8 dni po objavi oglasa. Kandidate bomo povabili na razgovor in jih tudi obvestili o končni izbiri. Če želite podrobnejše informacije nas lahko pokličete na telefon 1061) 13 28 101 J W Mobitel vam ne spremeni življenja, poenostavi ga ! drugi mobilni telefon f i) .5: 'B MOdfTEL rE Lava 7, Ir/. 06J 4J j OtfJ 45/ ^// lUDB/TEl ££ fMd/, jTozo/iLi c 27, jtrdu/. Zrl. 222 6/6./lU 064 22 / 6/6 MG0/7EL 4.^, FE 22, Mdr-ibdz, Zr/. 662 224 (V/, /or 062 224 002 M0O/TE4 <4, JVtfM Gerrrd, Vipdvjjb / J. J4dVd Cozred, Itt. 065 27 755. far065 27 766 MOirTEL ±±.DC Obaia //2-//4, Pd/rdro/, rr/. 066 7/ ft5Z/dx 066 7/ 95!> MČ/ft/TEL DC /rnlimi 5. Pd^fd/M, rr/ 067 24 J62»/ax 067 25 285 MOafTE/. DC jW,Sd*dZd, Lrfn^vjjtd e. /9/E, M ^d^dtd, Zr/Z/AV 069 52 724 DC Start trf 56. Pooblaščeni zastopniki ‘ rANM 2/d, ^tf,/AV06/ /25/ 254 PTJLtMJDM Mirt Ltnaniidfvf 13.Ljubt/ona, tttJ/aa 06i 16S42 9J, mir/. 0609 6H 494 KOBKA Uam 4.o.a., Jaur/r /2,.$rflrJ'rr'nrj', tr/j/dj 063 8/ /M. mf#/- 0609 6/2 6/2 n* Pdd J4, Srrsdvicd, fr/. 06 / 654 4/5,/AJr 06/ 654 449 TKIMONT 4«H6or. JTdroJAd ///1. Mar/der, zr/ 062 227 646,/^ 0609 6/f //J K4MV/ ££ Ed^er. Ftrrattta /0. Ed^. Zr/. 066 57 552,/at 066 562/2 K4/Wf PE ErwV. Ei^i/rva 6/6, Edrd/td 26. Eraa>. Zr/. 064 225 060, fax 064 224 575 rr^AMIDlA Eaa, PE m. MlMlinjia 6, M Samota. ttlJfa^ 069 31 633 E Ad., PE PZM/r tttJfojt 062 779 605 5yEM4 Ed.A, VdTdr/rvd6, L/eb/jdzid, rr/. 06/ /262 262,/at 06/ /257 //9 AE 5EEV/5 W.Ad., DnziiVJ^ //6, t>(iWjdZio, fr/. 06/ 168 12 22, 06/ 245 492 MAS s/fZ. 6.d.d,, ffdfaj ^d/iad c. JfV//726, L/4*6//dnd, fr/. 06/ 454 647,faji 06/ 262 978 AVTOSEEV/S AS Ed. a, L/vb//AirfAA /, ftozn/d/r, fr/. 061 72/ 604,/oi 7// 50/ TEGEAD, Eoauti/ihd 41, Ljnbljaiui. Zr/ 06/ 2/6 270,/at 06/ 312 944 FAXICOItt»4 E A d.« ZMJfliidVd 12. Lfttltlfana, rr/.//4> 06/ 222 /S4 mobitel DumjjjLi 22. Ljubljona, /čA.'06/ J3/30/3,fax06/ /32/ /44 EDELFURNIER TRGOVINA Z LESOM IN LESNIMI IZDELKI MARKIŠAVCJ d.o.o. V novoodprti prodajalni v Markišavcih pri Murski Soboti vam po ugodnih cenah ponujamo; LADIJSKI POD ZA TLA (UVOZ IZ AVSTRIJE): - kvaliteta A, 400 x 116 x 19 - kvaliteta B, 400 x 116 x 19 - kvaliteta C, 400 x 116 x 19 1.864,50SIT/m2 1.461,90 SIT/m^ 1.227,60 SIT/m^ VELIKA IZBIRA KUHINJSKIH PULTOV 3.960,00 srr/irt' LADIJSKI POD ZA STENSKE OBLOGE (UVOZ IZ AVSTRIJE): - kvaliteta A, 400 x 116 x 12,5 - kvaliteta B, 400 x 116 x 12,5 - kvaliteta C, 400 x 116 x 12,5 LAMELNI PARKET (HRAST): - kvaliteta extra - kvaliteta standard - kvaliteta rustik STENSKE OBLOGE: FURNIRANE V VEČ FURNIRNIH VRSTAH PREVLEČENE S FOLIJO VELIKA IZBIRA IVERALOV (LESNI DIZAJN): 953.70 SiT/fn' 1,188,00SIT/m2 988,00 SIT/m2 855,00 SIT/m^ 2.439,40 SIT/m2 2.003,80 SiT/m2 1.582,70 SIT/m^ 2.805,00 SIT/m^ 1.364,00 SIT/m2 FURNIRANE IVERICE (obrezane in brušene) HRAST, JESEN: dim, 2.730 X 1010 X 18 najdete ga nasledrui četrtek Pe" Kdo ga je videl? V Vestniku Odbor za ureditev pokopališča pri podjetju Komunala Murska Sobota RAZPISUJE JAVNL NATEČAJ za ureditev vhoda in nekaterih elementov opreme na obstoječem POKOPALIŠČU v Murski Soboti za pridobitev: a) IDEJNIH REŠITEV b) PONUDB ZA ZDELAVO IZVEDBENIH PROJEKTOV s približno oceno stroškov Ra^ofeovalec bo za najboljše in najugodnejše ponudbe podelil nagrade: 1. nagrada: 120.000,00 srr 2. nagrada; 80.000,00 SIT 3. nagrada: 50.000,00 srr Podrobnejše pogoje razpisa skupaj s potrebnimi podlagami lahko dobijo zainteresirani pri podjetju Komunala v 8 dneh od dneva objave. Rok za oddajo re^ev in ponudb Je 40 dni od dneva objave razpisa. 2.310,00 SIT/m^ Bntiafdts. 'ft»i HODL IVERALt: BELI LESONIT: deb. 3,2 mm LESOMAL: deb. 4,0 mm ei9,50SlT/mJ 173,80 SIT/m 326,70 SlT/n’’ Poleg tega vam ponujamo VEZANE PLOŠČE, MEDIAPAN, IVERCE raznih debelin in FURNIFUt vseh drevesnih vrst. Vse navedene CENE SO DROBNOPRODAJNE -S PROMETNIM DAVKOM. MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE Z ODLOGOM- Obiščite nas in se prepričajte o pestri ponudbi, ugodnih cenah in solidni postrežbi. Odprto vsak delavnik od 7. do 16. ob sobotah od 8. do 12. Tel, št. 32932 ali 32708 HČDL LANDTECHNIK Ges. A-8483 Deutsch Goritz Spitz 10 Tel. 03474271 Station Mureck b ■ sniTZ dgokii ti ki-l-.l 2711 L«IMU CitnnUfiod n SftalhM VELIKI SEJEM NOVE IN RABLJENE MEHANIZACIJE J tledselse OD 18. 3. DO 26. 3.1995 NA DOMAČEM PRODAJNEM PROSTORI^ ’ Velika ponudba samohodnih silažnih kombajnov CLAAS in MENGE^E vseh tipov (malih in velikih). Velika izbira kombajnov CLAAS vseh tipov {98, 108, 96, 88, 86), Merce"; ii. 1^1 des ali Perkins, širine hedrov različne, s koruznimi adapterji z mulčarji. SO 4- in večvrstni. Velika izbira balirk za slamoozličnih tipov, CLAAS in drugih. , Kombinirani predsetveniki (kultivatorji) s hidravličnim zapiranjem, širine 3,60 m do 4,40 m, firme KNOCHE, obračalni plugi (od dvobrazdnih priznane firme EBERHADT, ter vrtavkaste brane. ‘ Postavitev betonskih silosov za silažo (zeleno), CO2-CCM gnojne jafP®« bazeni, čistilne naprave, montažne hale, lesene ali kovinske firme W0L' Montiranje raznih mlinov in mešalnikov za živalska krmila (svinjere)^’ govedoreja in kokošjereja) firme GRUBER in LEV, H Motorne vrtne kosilnice, motorne nahrbtne kosilnice ter več različnih tipC’* J motornih in električnih žag iz HUSOUARNINEGA programa. . Ponudba rabljene mehanizacije in dostopne cene. Obračalni plugi, ' vadni plugi, trosilniki za gnoj, nakladalke, kultivatorji, predsetveniki, 0^ . I vadne brane, kombinirane brane, freze (vinogradniške), mulčarji ; * gradniški ter za obdelavo polj, koruzni sejalniki, okopalniki za razlik’* kulture (koruza, sladkorna pesa, itd,), škropilnice (traktorske in nahrbtn®^' in traktorji STEVR INTERNACIONAL, DEUTZ FAHR. Vabimo vse prijatelje, in stranke na naš sejem! Slovenska dneva bosta 24. in 25. 3. 95. RABLJENI STROJI SO BREZHIBNI! VSE INFORMACIJE DOBITE NA NASLOVU: Matija BOHINEC, Mele 45, tel. (069) 62134, zvečer HODL - DOBER PARTNER SLOVENSKEGA KMETIJSTVA! I I N 1995 1 vestnik 27 KMETIJSKA ZADRUGA »PANONKA« MURSKA SOBOTA V4BfLO Vljudno Vas vabimo na občni zbor Kmetijske zadruge Panonka Murska Sobota, Kocljeva 16, ki bo v nedeljo, 26. marca 1995, ob 8.30 v prostorih kinodvorane KINA PARK v Murski Soboti, Štefana Kovača 30, z naslednjim N ONEVNiM REDOM: 1. 2, Otvoritev zbora Izvolitev organov zbora; ~ tričlansko delovno predsedstvo - verifikacijska komisija - volilna komisija - zapisnikar zbora 3. 4. 5. 6,- - dva overovatelja zapisnika “ komisija za sklepe in pobude Poročilo verifikacijske komisije - Poročilo upravnega odbora _ predsednik upravnega odbora Zveze hranilno - Poročilo o gospodarskem (poslovnem m fi- služb Slovenije 7. 8 nančnem) položaju Zadruge Razprava o podanih poročilih ■" Obravnava Zadružnih pravil ~ Predlog in odločanje o spremembah Izvolitev (oz. potrditev sedanjega) upravnega Odbora Izvolitev predsednika zadruge - predlogi za predsednika Zadruge in predstavitev kandidatov; - izvolitev predsednika 9. Nadaljnje delo zadruge 10. Razno Vabljenj: - Člani KZ »Panonka« Murska Sobota - predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih - ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo R Slovenije - predsednik UO HKS »Panonka« Murska Sobota - v. d, direktor KZ »Panonka« - Radio Slovenija, TV Slovenija, Pomurski vestnik, Delo, Kmečki glas, Brazde Občni zbor bo v primeru nesklepčnosti ob napovedani uri veljavno odločal o istem dnevnem redu in na istem mestu čez eno uro in to ne glede na število prisotnih članov zadruge (2. odstavek 22. čl. Zakona o zadrugah). Prosimo Vas, da se občnega zbora zagotovo udeležite, saj je ta seja občnega zbora izrednega pomena za celotno kmetijstvo v Prekmurju, kakor tudi za nadaljni razvoj zadružništva na tem področju. Gradivo za dnevni red je možno dobiti na sedežu Kmetijske zadruge »Panonka« Murska Sobota, Kocljeva ulica 16 oz. na sedežih Zadružnih enot Kmetijske zadruge Panonka, prav tako bomo gradivo objavili v prihodnji številki »Vestnika«. I kmetijska ZADRUGA panonka murska SOBOTA j Spoštovani! pošiljamo Predlog sprememb oz. dopolrrtev KZ Panonka Murska Sobota, pa tudi opredelite/ Z®«‘\aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti zatadi spojitve Panonki-P/^vnih subjektov. . iasnA^"^ sprememb in dopolnitev zadružnih pravd gre predvsem za ^®ritoriaino in ekonomsko opredelitev zadružnih enot, za posamezne zadružne enote pri dezinveswa.niu n^- mičrnn j (jh zadružne enote pri dezinveswa-n|U n^^ie- ^3*lražne enote ter za variantni predlog sestave PoI^a’”^^® Panonka, z,o.o., Murska Sobota. s 1.1995 sprememb zadružnih pravil je potrebno pnpraviti Pnka? prečiščen prikaz premoženja dosedanjih SKZ, pa '®^OZnoolnitev zadružnih jfavil smo ponovno “'JStlli moinnef • ^ijiajiiihvv zauiuznii [*dvii aiiu puiiuvnu ^^drune PanAr,?^' posamezne zaoružna wolfl iz Kmetijske Pk„. nOnka, Potem kn hn Di^nrinLa -3“ runonka, potem ko bo opravljena saniK^fl Panonke, - Panonka predlagamo, da na občnem žbora Kmetijske o ki bo 26. 3. 1995, na podlagi 21. člena ^‘irainih pravil ncrlArA;-- ■ J''“Jiniti pravil nArj “•^žnih pravil navedene sprememoe or dopolnitve za- KZ Panonka Jože ŠKULJ, dipl. oec. SPREMEMBE ZADRUŽNIH PRAVIL (OSNUTEK PREDLOGA) ------f SctBtTiftni ss v odstavek e člena g'as‘- skB zadruge Panonka, z.o.o., tako da se sp (jL,naru hj*' »Zadrugo ptedMavlja prwlMdn4k zadruij*. ■SOMB zadržanosti pa Kmetij- Pa podpredsednik. <1 ^^reefl, 9l4si: se 1, II. “faradi odstavek 16, člena, tako da se spremenjen druge ter «Si p™ "O"™ --------upravljanje in delo za-Mja, na katerem zadruga sodeluje IV. v 21. členu se v 3, točki 1. odstavka za besedo »predsednika« dodata besedi »in podpredsednika.« v. črta se 2. odstavek 26. Člena. II. varianta Upravni odbor zadruge ima... članov,,. V upravni odbor zadruge se iz posamezne zadružne enote volijo člani glede na delež članov zadružne enote v članstvu zadruge, najmanj pa en član iz posamezne zadružne enote; ZE Murska sobota 280 članov VI. Spremeni se 29. Člen, tako da se spremenjen glasi: “V okviru posamezne zadružne enote člani na zboru zadružne enote: - obravnavajo poslovni načrt zadružne enote, - obravnavajo gradivo in sprejemajo predloge za občni zbor zadruge, - volijo predsednika in dva člana odbora zadružne enote, - lahko predlagajo kandidate za volitve v nadzorni odbor zadruge in kandidate iz svoje enote za volitve članov v upravni odbor zadruge, - obravnavajo predloge in dajejo pobude za vlaganja na območju enote, - dajejo pobude in predloge za oblikovanje kmetijske politike na območju zadružne enote, - dajejo mnenje za izvedbo večjih agromelioracijskih del na območju zadružne enote. Zbor članov zadružne enote skliče in vodi predsednik zadružne enote. Glede vsebine vabil, določanja dnevnega reda, dela in odločanja oziroma glasovanja na zboru enot ter vodenja zapisnika se smiselno upoštevajo določila zakona in teh pravil, ki veljajo za občni zbor zadruge. Predsednik odbora zadružne enote je po položaju tudi predsednik zadružne enote. Odbor zadružne enote ima pravico, da: - pripravlja gradivo za obravnavo na občnem zboru zadružne enote, - daje predhodno soglasje o odsvojitvi nepremičnin z območja zadružne enote. Če je poslovni izid zadružne enote oziroma njene predhodnice (18, člen) po zadnjem letnem obračunu pozitiven, - daje predhodno mnenje o odsvojitvi nepremičnin z območja zadružne enote, če je poslovni izid zadružne enote oziroma njene predhodnice (18. člen) po zadnjem letnem obračunu negativen.« ZE Cankova ZE Beltinci ZE Martjanci ZE Prosenjakovci Z E Petrovci 238 članov 141 članov 70 članov 19 članov 107 članov 32,7% 27,8% 16,5% '8,2% 2,2% 12,5% Nadzorni odbor zadruge ima predsednika in Štiri člane, ki jih izvoli občni zbor zadruge za obdobje 5 let. člani upravnega in nadzornega odbora zadruge so lahko po preteku mandata ponovno voljeni brez omqilev. Za člana nadzornega odbora ne more biti izvoljena, če pa je član nadzornega odbora, mora takoj podati odstopno izjavo, oseba, ki je v zakonski zvezi, sorodstvu do vštetega tretjega kolena ali v svaštvu do vštetega drugega kolena s članom upravnega odbora ali direktorjem zadruge.« Vlil, V primeru sprejete I. variante 3. odst. 30. čl. se 31. člen spremeni, tako da se spremenjen glasi; 31. člen »Upravni odbor odloča z večino navzočih članov. Za sklepčnost in odločanje upravnega In nadzornega odbora se uporabljajo ustrezna določila zakona, s tem da se pri odločanju upravnega in nadzornega odtx>ra v primeru enake razdelitve glasov Št^e, da je sprejet predlog, za katerega je glasoval predsednik. Ustrezna določila se uporabljajo tudi glede pristojnosti upravnega in nadzornega odbora.« IX, Spremeni se 3. odstavek 32. člena zadružnih pravil, tako da se spremenjen glasi: »Za direktorja ne more biti izvoljena oseba, ki je lastnik ali solastnik podjetja ali ustanovitelj zadruge z enako ali podobno dejavnostjo, kot jo ima zadruga oziroma zadružno podjetje zadruge. Za direktorja tudi ne more biti izvoljena oseba v nasprotju z 4. odstavkom 246. člena Zakona o gospodarskih družbah.« 28 vestnik, 23. marca J jg; J vestnik MLADI IN KMETIJSTVO - V vaškem domu na Gornji Bistrici so pripravili minuli petek 5. tekmovanje na temo Mladi in kmetijstvo, ki ^teka v organizaciji Kmetijske svetovalne službe Slovenije in terenskih svetovalcev (tokrat je bila to glavna skrb inž. kmetijstva Jožeta Cigana iz Srednje Bistrice). Župan Občine Črenšovci Janez Tornar je v pozdravnem nagovoru poudaril, da imajo takšna tekmovanja pomembno vlogo pri širjenju in utrjevanju znanja iz kmetijstva med mladimi. Na tokratnem kvizu na območju nekdanje lendavske občine je sodelovalo 5 ekip, največ točk (vse možne) pa so zbrali Odranci pred Lendavo in TUmiščem. (Besedilo in posnetek: J. G.) RAČUNALNIKI, KI LETIJO! Prva zasebna srednja frizerska šola za odrasle v SloveM Ej, pa je uspelo! Morda bo njen oddelek deloval tudi v Križevcih pri Ljutom^ ZARADI ŠIRITVE POSLOVANJA IŠČEMO NOVE SODELAVCE - komercialista - inženirja za lokalne mreže Pričakujemo solidno poznavanje svojega delovnega področja, vozniško dovoljenje kategorije B, voljo do izobraževanja in samoiniciativnost. Osebni dohodek v skladu z doseženimi rezultati, dodatno izobraževanje, delo v mladem kolektivu in v dobrih delovnih razmerah. Vse informacije na sedežu podjetja ali po telefonu, številka Je 32 735 in 32 736. ELSA, d.o.o., GORNJA RADGONA promett, ia bodo wJ27. 3, MSo 31.3. iMtS u cesti M 10-E ■ -IfetibEB>EBti9ini, odsek BjfM-LcfidaTi, pohirifae antične zapore us tc zaradi aontMže tandelabroT >vae nunfUm. Na preostalem delu , bo promet potekal izarieiti^o Prosimo, da V času (Manučnih polovičnih ŠJo^ečoo lipošteVateLakrat veDavfio Kako izbrati pravo poročno darilo? Knjiga želja mladoporočencev Novost v Trgovskem centru Merkur v Murski Soboti Z odločitvijo, da stopita na skupno življenjsko pot, se vsak par sreča z vrsto stvari, ki jih mora pripraviti in opraviti do velikega dogodka, da bi ta minil tako, kot sta si zamislila. Za njune svate so to dnevi, ko prijetno vzburjeni razmišljajo, kaj podariti mladoporočencema. Prav pri izbiri darila nastopijo zadrege, ki utegnejo enemu ali drugemu skaliti srečo. Vsaj nekaterim težavam se lahko izognemo na dokaj preprost način. Ena je, kako izbrati pravo darilo za mladoporočenca, ki na začetku skupnega življenja potrebujeta številne velike in majhne stvari, druga pa, kako se izognili velikim zadregam, ki jih ima pfiročni par z vsemi tistimi darili, ki jih bodisi ne moreta koristno uporabili bodisi so podvojena ali celo potrojena. Prav zato, da bi se lahko mladoporočenci in njuni svati izognili takim neprijetnost im, so se trgovci na zahodu, zlasti v Italiji, Franciji in Nemčiji, odločili za spiske želja, ki jih sestavita mladoporočenca ter tako povabljenim na svadbo omogočila, da diskretno izvedno za njune želje. Izbira poročnih daril je bila potem lažja In navdušenje mladoporočencev zagotovljeno. Pred letom dni so se v Merkurju odločili, da podobno novost, ki so ji dali ime Knjiga želja mladoporočencev, uvedejo tudi v svoje prodajalne. Zamisel se je dobro obnesla, zalo njo nadaljujejo. Nedavno so vanjo vključili še Trgovski center Merkur v Murski Soboti. Seznam želja Za kaj natanko gre? V knjigo, ki je pravzaprav lična mapa z vložnimi listi, mladoporočenca kak mesec pred poroko, potem ko si ogledata ponudbo Merkurjeve prodajalne in razmislita, kaj vse potrebujeta, vpišeta svoje želje. Seznam je različno dolg, na njem pa so izdelki, ki so jima v veselje, ustrezajo njunemu gospodinjstvu, jih potrebujeta ali bi jih zgolj želela dobiti za darilo. Na seznamih se najde vse: od solnice do jedilnega pribora, kristala in porcelana, od kavnega mlinčka do stenske ure. Skratka vse, kar pogrešata v svojem novem stanovanju. Lažje tudi za svate v navadi ]e, da povabljeni na gostijo prinese darilo. Seveda se vedno znova znajdejo pred vprašanjem, kaj mladoporočenca sploh potrebujeta? S Knjigo želja mladoporočencev ta zadrega odpade, saj mlada preprosto povesta, v kateri Merkurjevi prodajalni je seznam njunih želja. Bojazni, da bi mladoporočenca predlagala kaj, česar darovalec ne zmore kupiti, ni, obenem pa se ne more zgoditi, da bi svat kupil nekaj, kar bo že kdo drug. Prodajalec namreč vsakokrat odkljuka izdelek, ki ga je ta ali oni izbral, tako da možnost podvojenega darila odpade. Zadeva je na moč preprosta in ima kar nekaj prednosti. Svatom ni potrebno tekati od trgovine do trgovine in se ukvarjali z vprašanjem, kaj kupili. Mladoporočencema pa v lednih po poroki ni več potrebno obiskovati svojih sorodnikov in prijateljev z neprijetnim vprašanji, kje so darilo kupili, se da dobiti račun in podobno, ter tekanja ni prepričevanja v trgovinah, ali ne bi Izdelka vseeno zamenjali. Za povrh še Merkurjevo darilo Svoje darilo mladoporočencema pokloni tudi Merkur. Poleg tega jima brezplačno natisne poročna naznanila, kolikor jih potrebujeta. Svatje lahko kupijo darilo v Merkurjevi prodajalni z vsemi ugodnostmi, ki jih ponuja, bodisi za gotovino, na čeke ali posojilo in seveda z vsemi popusti, ki jih prinaša Merkurjeva kartica zaupanja. Za tiste, ki je še nimajo, je lahko prav nakup poročnega darila priložnost, da jo pridobijo. V zadovoljstvo vseh Da vse teče gladko in brez nakupovalne zadrege, je v vsaki prodajalni, kjer imajo Knjigo želja mladoporočencev, nekaj prodajalcev, ki jim je zaupan sprejem svatov. Knjigi želja so namenili novo podobo: poročni šopek z roža vrtnicami kot simbol šopka želja ženina in neveste. Vsi, ki so doslej pokukali pod tančico želja mladoporočencev, so biti s tako obliko nakupovanja in obdarovanja zelo zadovoljni. Najbolj zadovoljna sta seveda obdarovana, kajti dobila sta ravno tisto, kar nujno potrebujeta, ko začenjata življenje v dvoje. Darila sta uporabljala še vrsto let in jima bodo v veselje in prijeten spomin na sorodnike in prijatelje. Pred kratkim nas je nekoliko presenetila novica, daje Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport izdalo dovoljenje za prvo zasebno srednjo frizersko šolo za odrasle v Sloveniji, in sicer podjetju za izobraževanje, usposabljanje in organizacijo VITEZ A, ki ga vodi VIDA VARGA, Zvedeli smo, da gre za našo rojakinjo iz Križevec pri Ljutomeru (priimek jc pridobila po možu iz Prekmurja) in da želi imeti oddelek te šole tudi v Pomurju, če bo seveda dovolj zanimanja. Vida Varga ima za sabo dokaj bogate pedagoške izkušnje. Ko Je poučevala še v glasbeni šoti, so njeni učenci pri urah tudi komponirali, pesnili, oblikovali plese in muzicirali na poseben način. Pri slovenskem Jeziku pa je uspela s svojimi učenci osvojiti tudi n^-višja državna priznanja in nagrade. Tudi sama Je bila dobitnica posebnega priznanja za pedago- ško delo (MlS-ova nagrada). Leta 1990 seje odločila za zasebno izobraževalno ustanovo VITEZA, in sicer najprej za izobraževanje tujih jezikov, Nato se je povezala s Sredrijo frizersko šolo Ljubljana in prevzela njen oddelek za odrasle (frizerska in kozmetična šola). Zaradi spremembe učnih programov v šolskem letu 1992/93 Jc šola izgubila kozmetični program, frizersko šolo za odrasle pa so spet prevzeli njeni delavci. In tedaj je sklenila, da bo ustanovila zasebno frizersko šolo za odrasle. - Na dovoljenje je morala čakati vse do pred kratkim, Zkiaj pa bi rada kar najbolj zagnano delala. Oglasila se Je že tudi na OŠ Križevci pri Ljutomeru, kjer namerava odpreti enega od oddelkov za kandidate iz Prekmurja in Pr-lekvc. »Priložnost je izjemna. Da bi tukajšnjim kandidatom olajšali šolanje, ker vemo, da H t® obiskovali takšen program riboru ali Ljubljani, hotno beli, da bodo predavatelji li sem. Naša šola bo tistim, ki so že končali , drugo srednjo šolo, a so poslitveali bi se radi li. Priznali Jim bomo vsa । znanja, tako da bo vojiti le tiste strokovnoteot^' 1*1 predmete, ki so posebej 1^1 joklicem- 1 ni s frizerskim poklicem- , pa se bodo praktično nspo^k , v salonu. Tako bodo IiJilff | li to šolo v enem j letu. Lahko pa se začetniki. Sicer pa bomo neje seznanili vse tiste, zanima, na iformativneni ki bo 25, tega meseca i ževski osemletki.« - li to šolo v enem P trt' na In ko Je dobila v roke odl^ [ da lahko organizira zersko šolo za odrasle, je paJcK'^ selja vzkliknila: »Ej, lo!« 1.0 NOVO V MURSKI SOBOTI mobitel d-d'. DC MURSKA SOBOTA, LANDAVSKA 10b, tel.Aelefaks; ' NAŠA PONUDBA MOBILNIH TELEFONSKIH APARATOV Izdelovalec: Model: BENEFON DELTA MAXON MAXON45W MAXON CARRVPHONE I 250.000 SIT ■" 200.000 SIT Ddelo valeč: Model: BENEFON CLASS ULTRA 295.000 SIT .z avtoinštalacijo, s BENEFON FORTE 150.000 SIT ..s hišno opremo, I I: t I i t I t t i ( t J 11 ‘I I I I I I 1 j " 150,000 SIT 7i ! ... ročni model 1 I 1 I I 1 1 I 1 1 I I I 1 t t I - cene so brez PO' PRVIH DESET KUPCEV MARCU PREJME NAGRA^ UGODNE MOŽNOSTI PLAČILA, LIZINO IN,. POSOJILO TAKOJŠNJA DOBAVA IN MONTAŽ^ 1 s t t t 4 t 4 t t > 4. Ci I Ob nakupu mobilnega telefona ob takojirjempni'"’! za vse nase zveste naročnike 27,i % popu«<^^x^: h «1 C t; )) 11 h 4 tu Is tu. h 29 motorna vozila ^“1. p. Puconci. Tcrri;??* 1991, in OL-(]| 1991, prodam. TeL: 23 IIH32 I. "PBl^lriran do 4. po iiik “Prmn stanju, v celoti ati [J frodMii. Križevci v Ihek- M34 56, Ijutomer pro-programa FIAT SCIO-C^tP.Uno.-npo,Tempra, - in vozila iz programa posredniško pro-vozil. Tel.: 81 507 Cen. opremljen, pro-doio.000 DEM, Tel,: (062) 621 407. 100,22 prodam. Tel.: LX 1.«, letnik 52.000 km. pro- - 1400 ccm. 1400 ccm. 8. letnik 92. AMG, I 1 VOZIL znamke J^!.*! 84 do 93. po odplačilo, ustod avtomatik. •ife JAkČICE, pata? golden komet ta, *iijn (. ' golden komet J'* "erutninsko po-d-o-o., po '•id in dobi za vsa-^”^*5stoini popust ali Jarčice imajo ''80 Id jamči pro- ?’■ b. ''80 u«;., pro- an ootumenta-iJ'**elie.“* dajejo h , Pstilaa HbP- 3«, Gostil. iii U4yciJV «WtilBfnnj,Hor- Irlj 4J >70, tel.: 4» tj»- iri.r SH "'») 32S4« 1,8 do 2 kg, prodamo. Informacije od S. do 18. lire: 069 Sl 984,069 87 778,062 718 118, 062 691 064. m-884 PURANE, stare 6 tednov, težke 1,8 do 2 kg, prodam. Tel.: 067 55 544 067 55 120. m-SS8 SVINJO ZA ZAKOL, 170 kg, prodam. Sebeborci 80, tel.: 48 055. m-959 KRAVO, staro dve leti, s teletom, prodam. Dolga vas 64, dopoldne. m-970 KOBILO, staro 4 leta, rodovnik A, prodam. Franc Kosi st., Zgonci Kamenščak 16. Ljutomer. m-974 KRAVO staro 8 let. brejo S mesecev, prodam. Kovač, Kukeč 25. m-1001 MLADE NESNICE lahko naročite po telefonu 82 401. Dostava na dom. id-1038 MALE PUJSKE in traktor Torpedo 6006 prodam. Fančka Koroša, Trg Slavka Osterca 21, Veržej, tel.: 87 100. m-1051 posesti d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPtMETE, PROPAJArE, ODDAJATE, NAJEMATE, iSCete... vse vrste NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! rt dl (OSSl 32322 FAX-TEL. (069) 32322 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA POSLOVNI PROSTOR v centru mesta dam v najem. Informacije po telefonu 22 529,ob delavnikih od 18. do 19. ute, m-850 VINOGRAD, 20 arov, v Lendavi, s hišo, za 60.000 DEM prodam. Jože Horvat, Brezovica 13, p. Velika Polana. ni-930 DVOSOBNO STANOVANJE, opremljeno, v Murski Soboti, prodani. Tel.: 21 816. ni-933 20 AROV VINOGRADA na lepi sončni legi, v Bokračih, prodam. Tel.: 22 380. m-949 VINOGRAD v Dolini prodam. Dolina 35. m-953 NATEČAJ ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV Na^o^enni ponudniku damo v najMi prejšnje poslovne prostore pošte v Wržeju za opravQa^ tihe dejavnosti (bančništvo, ineii|>lulšb«) >11 drugo tnristifnod^aniDst, velikost 26,5 m< Ponudbe pošljite na naslov; KRAJEVNA SKUPNOSTI VERŽEJ, "NATEČAJ”, v zaprti kuverti do 10. aprila 1995. V ponudbi navedite: I. namembnost; 2. ponudbo mesečne najemnine; 3. možnost predplačila za več let. m-963 GRADBENO PARCELO, 20 arov, z gradbenim dovoljenjem, pri bencinski črpalki v Dolnjem Lakošu, prodam. Tel.: 75 319, od 19. do 21. ure. m-967 VINO, belo, mešano (rizling, ber-gundec, šipon) prodam. Hotiza, tel.; li 2 ®B2 W5.on MARIBOR I GIA/NIIRGH UUBUANA I TRŽAŠKA 2 RAOMJ^OlZOira v lalBU od ZT J.-3.4. o6 16.00 iavjvmo TEČAJ ZA ZAČETNIKE V lodmi «424.4.-1X5. «6 IShOizngano AUTOCAD 1X0 FOR WIN z* infomucije oai pokličite, podaK vam bonu bieiplaieD katalog. Bnzpoadiii imajo moteoat bteiplaCnjh loCtgev. «(062)226-138 76 508. m-993 HIŠO, zgrajeno do 3. faze, z lokacijskim dovoVenjem za gostinski lokal, velilmst 180 m2, in 180 m2 za stanovanje, oddaljenost 15 km iz M. Sobota, prodam. Naslov v nižavi Usta, m-1003 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v središču M. Sobote prodam. Tel.: 24 730. m-1004 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem na ]6-arski parceli v Gradišču prodam. TeL: 31 183. m-1007 TRAVNIKOV Zenkovcih, 1,82 ha, dam v najem. Zenkovci 67, teL; 49 176. m-1029 STAREJŠO HIŠO v okolici Murske Sobote vzamem v najem. Tel.: 45 294. m-1032 ENOSOBNO STANOVANJE. 40 m2, v središču mesta v Ulici Staneta Rozmana 8 v Murski Soboti prodamo, Tel,: 32 132 ali 24 789, po 19. uri. m-1037 1,80 HA HRASTOVEGA GOZDA ugodno prodam. Tel.; 26 473. m-1041 ZEMLJO. 40 arov, v Mahovcih. prodam. Tel.: 63 727, m-1042 STAREJŠO HIŠO in več gradbenih parcelo na zelo lepi sončni legi v Podgorju pri Apačah prodam. Tel.; 63 281. m-1044 VINOGRAD s 600 trsi v okolici Gornje Radgone ugodno prodam. Tel.: 62 536, m-1047 V VODRANCIH 36 v bližini Koga prodam posestvo 3,5 ha 1 ha gozda z gospodarskim poslopjem (voda elektrika) ob cesti. Možen nakup samo gospodarskega poslopja ali . samo obdelovalne zemlje z go^om. Prodam tudi šivalni stroj Bagat. Pokličite po telefonu: 062 35 054, po 19, uri. m-1055 VINOGHAD, 600 trsov, na JelovSko-vem bregu v Tešanovcih zaradi bolezni lastnika ugodno prodam. Tbl.: 45 364, popoldan, ali 48 313. m-1059 22 ni3. bočno koso Oubrava za trak tor IMT 539 in obračalnik Panonija prodam. Mali Bakovci 87. m-1056 SA.MONAKLADAI.KO za seno kn-pim. Žido, Čepinci 65. m-1062 CISIERNO, 1700 I, prodani. Mačkov« 14. m-1064 razno GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F, HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. kmetijska mehanizacija TRAKTOR IMT 560, letnik 1985. zelo dobro ohranjen, prodam. Leme-rje 49. in-944 PRIKOLICE, DVOOSNE, 5 t, prekucne, prodam za 530,000 in 570.000 SIT, 7 t za 580.000 in 615.000 ter traktor ZETOR 9540 (450 ur) prodam. Tel.: (069) 82 580, m-965 BALIRKA WEGLEB poceni naprodaj. Tel.: 82 395. m-97i KOMBAJN ZMAJ 161 z obema adapterjema ter plugoma (tri-in dvo-brazdni IMT 757) prodam. Franc Zmazek, Kuršinci 18. m-973 KOMBANJ CLASS MERCATOR 50 prodam. Tel.: 70 392. m-981 MOIOKULTIVATOR BREZ PRIKLJUČKOV, znamke Labin Progres Gotdone, še nov, prodam. Vinko Mauko, Ivanjski Vrh 11, Cerkvenjak. m-986 TRAKTOR DEUT? 90 KS, PREDNJI POGON, in kombanj Barigeli za sladkorno peso prodam. Noršin-ci 62. m-999 TRAKTORSKO PRIKOUCO, enoosno, 3-tonsko, prekucno, Tehno-stroj, skoraj novo, prodam. Tel.: 22 012. m-1006 KOSO ZA TRAKTOR, tip INO DIL 1600', prodam. Puconci 298, tel.: 45 181. m-1011 KOSILNICO LAVERDA prodam. Tel.; 44 051. m-1015 KUPIM KOSILNICO BCS, lahko tudi z okvaro, in samonakladaIko SIP 17 m3. Silvo Klun, Slapnik 23, 61310 Ribnica, tel.; 061 860 192. m-1019 nmKTOR IMT 542, malo rabljen, in dve kletki za piščance prodam. Tel.: 80 108. m-1023 KOMBANJ ZMAJ 133. letnik 1985, prodam. Gančani 75. m-1025 TRIBRAZDNE PLUGE, puhalnik Tajfun, samonakladalno prikolico. BUČNO SEME kupujemo. Tel,: 22 188 od 16. do 20. ure, m-606 SENO ugodno prodam. Vadarci 66. tel.: 49 057. m-924 HLEVSKI GNOJ, tri priktlice, prodam. Velika Polana 88, tel.: 70 617. m-925 KOSO, hidravlično, za vse vrsto traktorjev, Olt, pogon prek kardana, prodam. Čepinci 62. m-927 Preklic! Preklicujem veljamost listka za vpis v hranilno knjižico št 8050/5, izdanega pri HKS Panonka na ime Šte-&n Železen, Puconci 51. m-929 Preklic! Preklicujem veljavnost spričevala 4. letnika Gimnazije v M. Soboti, izdanega leta 1993/94, in spričevalo o zakhučnem izpitu leta 1994. Branko Bakan, Ravenska 3, Beltinci. ni-935 KORU^OAK železne Imnstrukcjje prodam. Radmožanci 52, tel.: 79 247. ni-968 PIKADE, za 8 igralcev, svetlobni efekti, nagradna igra.... na območju Pcamirja dajemo v najem. TcL: (062) 33 331. m-975 Preklic! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Osnovne šole Šafarsko. izdanega všol. letu 1950/51, na ime Jože Novak, Gibina 30, Ljutomer. m-979 Preklic! 'Preklicujem veljavnost spričevala in diplome o končani Gimnazui - VIP u^teh. družboslovno-ješkovne smeri leta 1987 na ime Jelka Rodi, Iva Lole Ribarja 27,69000 M. Sobota. m-982 SOHE ZA BRAJDE, 14 kosov. ’z roko”, ugodno prodam. Tel.: 57 074. m-985 SENO v balah, večjo količino, prodam po ugodni ceni. Celec, Dolnji Slaveči 20. m-987 nOACDIVGR ODMUVm PUtAVOSTZAVSEUEJ UPOHAn -svvravmiirT St^e27 tol,:0«1/S71S7B SENO, 10 Srr/kg, prodam. Drago Gašpar, Bogojina 127. ni-989 TERVOL, trdi in mehki, ugodno prodam, Tel.: 33 003. m-99I KAKOVOSTNO VINO, večjo količh no, prodam. Tel.: 23 803, popoldan, m-1002 Preklic! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 20922-1, izdane pri HKS Panonka M. Sobota. Franc Maček, Domajinci 22. m-1005 KUPERBUSCH, malo rabljen, prodam. Cena po dogovoru. Jerebič, Moravci 136, Mala Nedejja, popoldan, m-1009 MOTORNO ŽAGO TOMOS HU-SQUARNA 61, staro dve leti, dobro ohranjeno, prodam. Šparaš, tel.: 53 062. m-1012 SENO, SLAMO in GOZD prodam. Frančiška Miillcr, Dragotinci 16, p. Videm ob Ščavnici. m-1014 LITOŽELEZNO KAD, 174 z 74, prodam. Tel,: 22 270. m-1039 VEČJO KOLIČINO ŽAGANEGA OSTREŠJA in kole za vinograd prodam. Tel.: 66 311, po 19. ure. m-1049 ŽENSKO KOLO CTTV BIKE, novo, nevoženo, ugodno prodam. Tel.: 75 403. m-1050 HLADILNIK, rabljen eno leto, zelo ugodno prodam. Drago Dervarič, Lemerje 25. m-10S4 T MEŠANA SUHA DRVA in koruzo, suho, prodam. Alojz Pertoci, Mali Bakovci 56. m-1058 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO (2+3). kavč, omaro in pisalno mizo po zelo ugodni ceni prodam. TeL: 22 835. m-l060 VEČJO KOLIČNO BAURANEGA SENA IN SLAME ter mešana suha drva prodam. Tel,: 82 635. ffl-1061 Preklic! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 12289-5, izdane m HKS P^onka M. Sobota. Bela Sandor, I^tanovci 36. m-1063 ZAPOSLIMO TRGOVCA s poslovodsko šolo in natakarico z veseljem do dela v gostinstvu. Ižakovci 58, tel.: 42 680. m-998 TRAKTORISTA iščemo. Noršinci 62, m-1000 DVA STROJNA KLJUČAVNIČARJA, prosta vojaščine, zaposlimo, TbI.: 21 265, m-1013 Za gospodinjska in druga dela v Mariboru honorarno sprejmem dekle do 20 let. Stanovalce in hrana zagotovljena. Ponudbe na poštni predal 36. 62204 Milavž. m-1048 storitve delo Z ZREJO južnoameriških činčil do solidnega zaslužka. Prodajamo družine na obroke, garantiramo odkop živali. Tfel.: (062) 778 123. m-747 AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA, d.o.o.. išče voznika avtobusa z bivališčem v okolici občine Radenci za delo po pogodbi v skrajšanem delovnem Času. Podrobnejše informacije po telefonu štev,:21 459, int. 222 in 230, m-978 POSTANITE TUDI VI ZASTOPNIK TUJEGA PODJETJA s 25-let-no tradicijo. Delo je terenu. Ne ponujamo nemogočih zaslužkov in možnosti. Vse je odvisno od vas. Tel.: 42 508. m-980 STROJNI OMETI IN TLAKOVANJE DVORIŠČ. JAKOB, tel., 23 278. m-946 SATEUTSKl SISTEMI; Pace, Ma-spro, EchoStar... Multidioise zastopstvo filmnet, paket delmder in kartica na 12 čekov. Samo najboljše za vas najdete pri nas; LC SAT, tel.: 77 367. m-954 MONTAŽA ROLET, ŽALUZIJ in LAMELNIH ZAVES, zelo ugodno. Tel : Sl 156. m-1010 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Tel.: 0609 616 170. m-1021 INŠTRUIRAM NEMŠČINO. Tel.: 41 202, od 18. do 19. ure (Lilijana). m-1024 ADAPTIRAM podstrešja, strope, izdelnjem pregradne stene, suhe, estrih, program Knauf. polaganje oblog, parfcetov, vinfleksa, ladijskega poda, plute, itisonov in toplih podov. Tel.: 61 471. m-1043 [ * »^■■^lg09-474-g66g IMi Kako je prazen dom, dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več nasmeha tvcjega, ne dela tvojih pridnih rok. Ko znova bo prišla pomlad, ne bo več pesmi pel tvcj glas. 7MrVAlA V 83, letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, tast, dedek in pradedek Franc Motaj s Petaiyec 41 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob iiiegovi smrti stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala g. kaplanu Marjanu Feslu za pogrebni obred, govorniku g. Bogomirju Mlinariču za poslovilne besede, domačim in okoliškim gasilcem ter njegovim dolgoletnim prijateljem pevcem za številne žalostinke, ki so ga spremljale na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj šc enkrat iskrena hvala! Žalitjoči: žena Marija, sinova Franc z ženo Heleno, Jože z ženo Zdenko, vnuki Jože z ženo Bernardo, Helena z družino, Danica, Inga, pravnuk Samo in drugo sorodstvo Na grobu ti rožice lepo cvelo, one naj iebi same povedo, kako jih zaliva naše solzno oko. || v SPOMIN I Boleč in žalosten je ta prvi spomladanski dan, 21. marca, ko smo se pred letom dni mnogo pre^odaj poslovili od našega nepozab^enega moža, očeta, tasta in ljubka dedija I Štefana I Kandala iz Vučje Gomile Hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavite pri njegovem preranem grobu. Vsi pjegovi vestnik, 23. marca 1 30 I i Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. i ZAHVALA j V Ib. letu starosti nas je zapustil I dragi mož, oče, tast, stari oče, brat ! in stric I Jožef Marič iz Bakovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku Režonji iz Murske Sobote za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS za poslovilne besede. Gasilskemu društvu Bakovci za častno stražo in vso pomoč ter godbeniku D, Prkiču za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Milan z družino, hčerka Vera z družino, hčerka Marija z možem Dragom, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo I 1 ! Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpet sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 71. letu starosti zapustil dragi mož. oče. brat in dedek Jožef Mertiik iz Ižakovec Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje, darovali za svete maše, cvetje, sveče in v druge dobre namene. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Mirku Poredošu za besede slovesa. Hvala osebju pljučnega oddelka v Rakičanu za vso skrb in nego, g. dr. Carju za zdravniško oskrbo in obiske na domu in g. Juriču. Vsem skupaj, imenovanim in neimenovanim, še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči vsi njegovi V 48, letu nas je po kratki bolen* zapustil dragi mož, oče, dedek, si*’ Kako je prazen dom, dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več nasmeha tvojega, ne dela tvojih pridnih rok. Odlet si nemo, tiho, brez slovesa, kot zvečer ugasne zarja tiha. A v naših srcih ti naprej živiš. J Čeprav že v grobu iptš. ZAHVALA »■'I tn zet Karel Šnepf zIvanec 46 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, P J teljem, znancem, sodelavcem in sosedom, ki so nam v težkih h*”” stali ob strani. Hvala za izrečena sožalja, vence, cvetje, sveče, svete maše in darove za dobre namene. j Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za oop«” žalosti n ke. žalosti n ke. .A. . Pnsrcna hvala kolektivu Mure. Zenska oblačila, 301, brigad^ 'O oblačila, 214, brigade, Pleskarstvu Škraban, 8. razredoma OS Brankovim sodelavcem iz Moravskih Toplic, kolektivu Diane m 'V ki Sle ga v tako velikem številu spremili na njegovi prerani zadnji W Žahtjoči: žena Antonija, kčerki Sandra in Simona ž družino, n*"'’K oče, tašča ter sestri Marija in Juli|a z drui^ama S Skromno in pošteno si živela, srečo in ljubezen si med nas delila. A sedaj naš dom ovit v mrtvo je sivino, v njem obup z neizprosno Je praznino. Tudi vrl tvoj, pisan in cvetoč, ne dehli več tako lepo, kol je nekoč. Pie, kar storila si za nas nekdaj, r spomin nam bo in hvala ti za vekomaj. ZAHVALA v 86, letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica in prababica Etelka Fujs up. vrtnarka iz Murske Sobote Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali vence, cvetje, sveče ter za sv. maše in jo v tako velikem številu pospremili k njenemu večnemu počitku. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke. Žalujoči vsi njeni najdražji I i Že te črna zemlja krije, minile so tudi bolečine. ZAHVALA V 90. letu starosti je odšla draga mama, tašča, stara mama in babica Marija Grabar iz Sela Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in sveče ter jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. duhovniku Škaliču za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Posebna hvala dr. Savlovi in patronažni sestri Gabiki za neizmerno pomoč ob njeni bolezni. Žalujoči vsi njeni Ne Jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ■ ,JJ. Po dolgi in težki bolezni nas J» letu starosti za vedno zapustil ZAHVALA dragi mož, oče, dedi in bral Jože Bukovec upokojeni železnic*^ izl^irnišča E Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, ^‘”5! Lr-latltAtiATM Aa^j^a-n aa-i eaa-ai^o-tj~a«h V-! aiČA ««»Aln^kli V teli prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nas tolažili v trenutkih, nam izrekli sožalje, dragemu pokojniku pa prelepo cvetje, sveče in svete maše ter ga v tako velikem " pospremili na njegovo zadnjo pot. . Hvala g. duhovnikoma za pogrebni obred. Prisrčna ivorniku Zveru, pevkam za odpele žalostinke in g- govorniku Zveru, pevkam za odpele žalostinke in g. za odigrano Tišino, Posebna hvala Planikinima oddelkbid' 236 in 12-351. Vsem še enkrat - iskrena hvala!_ Žalujoči vsi tvoji najdražji, Iti smo te imeli radi DEDI Pogrešam te! Vnukinja Petra I "Vsakemu življenju je usojeno, da s smrtjo se konca, vendar nekaterim prehitro, da bi zaužili sadove svojega dela." V SPOMIN 25. marca bodo minila 4 leta, odkar seje od nas poslovil Ludvik Šavel iz Tešanovec 99 V naših srcih še živi in se ga še spominjamo. Vsi njegovi I i I r f I '1 'SvatiatB' J'*—*' I B K iivljenju le skrb in delo si poznata, sedaj od vsega trudna si zaspala. Odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 83. letu nas je za vedno zapustila draga mama, babica in J prababica Ana Sehjan iz Ižakovec ZAHVALA v 72, letu starosti nas je za vedn“ zapustila draga mama, tašča, hai** prababica, teta, svakinja, sesti* Smrt se izlila Je v bledo obličje, pogled Je zaplaval v neznani ni več trpljenja, ne bolečine, življenje Je trudno končalo svQf 1 sorodnica U i Gizela roj. Videnja H iz Dolujih Slaveč K Ko 3t mtNajal, _ se nisi postavljal, , usoda ie tako hotela, da pfkidgodaj si odšel ' Pod težo lesa si zaspat, ' i a z nami v naših srcih ■- vedna boš živel. ZAHVALA VSO. letu-starosti nas je zapustil nas. dragi mož, oče. sin in brat Jože Zadravec iz Stehovec 41 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za pomoč v težkih trenutkih in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, svete maše in za dobrodelne namene. Posebna hvala g. župniku, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS in govorniku ABC Pomurke. Posebna hvala sodelavcem ABC Pomurke, Planike Turnišče, učencem 4. razreda in razredničarki OŠ Bogojine, OŠ Turnišče in sodelavkam Perila v tovarni Mura. Vsem še enkrat - iskrena hvala! ’ Žalujoči: žena Jolanka, hčerka Ljubica, sin Zlatko, mama, sestri in brat z družinami ter drugo sorodstvo Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, izrekli pisno in ustno sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter za svete maše, Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem ,i. prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani. ,11*»* izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter v druge na'-Posebna hvala g. duhovniku Er niši za pogreb in bolnici, pevcem za odpete žalostinke in druStvu np*' loinici, pevcem za oapeie žalostinke in društvu Posebna hvala celotnemu zdravniškemu in medicinsl^ osebju kirurškega oddelka bolnice v Rakičanu. 5® , n]«"' Žalujoči vsi ijeni ZAHVALA v 82. letu nas je zapustil dragi mož, oče, bral, dedek in pradedek Štefan Tivadar kovaški mojster v pokoju iz Gančanov 25 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v težkih • trenutkih pomagali in izrekli sožalje. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem, govorniku in g. dr. Zadravcu ter vsem, ki so darovali cvetje, vence in za sv. maše. Žalttjoči vsi, ki smo ga imeli radi posebna hvala medicinski sestri Heleni Kerec ^a^^ vsakodnevne obiske, hvala družini Vidonja ter'*®?''. obiskovalcem med njeno težko boleznijo. Iskrena n’' pogrebništvu Banfi. Prav vsem še enkrat - iskrena hvala! aVjI* veh*' si» i I Žalujoči: sin Vendel z ženo Frido, sin Milan z ženo Ernest, hčerka Majda z možem Andrejem, hčerka Žd*^ j možem Jožetom, vnuki Andreja, Nataša, Tatjana, B® ir* Irena, Roman, Marko, Marija Ana ter pravnuka Dd*" Saša Aleksandra ‘ZAHVALA v 83. letu nas je za vedno stil* 1 Marija BohK^^ J iz Srednje Bistrice *' j * 1 Iskrena hvala sorodnikom. I znancem in vsem, ki so jo ■ — njeni zadnji poti, daroval' cvetje in za sv. maše. j Posebna hvala g. kaplanu z« obred in pevcem za odp na .W" žalostinke. Žalujoči vsi njeni i ifsstnik, 23. marca 1995 31 F- B*«? Solza, žaiost, bolečina te zbudila ni, in a ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 25. marca bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in sestra Že leto dni le zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN ZAHVALA V 82. letu starosti je ugasnilo življenje Marija Vrbnjak roj. Štuhec iz Logarovec Hvala vsem, ki se je spominjate ter ji prinašate cvetje in sveče. Tvoji najdražji 25. marca bo minilo žalostno leto, odkar nas je v 74. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in dedek Štefan Hozjan iz Velike Polane Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Aleksandra Camija mizarskega mojstra v pokoju iz Murske Sobote Žalujoči vsi njegovi Od srca sc zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Internega oddelka soboške bolnišnice za pomoč v zadnjih dneh ' njegovega življenja. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na piegovi zadnji poti. Hvala g, duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem za izražena sožalja in darovano cvetje ter sveče. Mtad umrje, kdor od bogov Izbran je. Ta, dragi, se na tebi je spolnilo, z bilo n vtisnjeno v lic bledih spanje, f^dro si/alo je obilije milo tn usta tvoja, kot bi se smehljala: končanje boj, rrpl/enjeje rnlnlio. V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truden si zaspal, odšel si tja. kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. Preieren Žalujoči vsi njegovi boleči i: ZAHVALA v 63. letu nas je po dolgi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, skrbni oče, tast, dedek, sin, brat in stric Franc Domajinko Iz Korovec 47 ZAHVALA Ob izgubi dobrega moža, očeta, dedka in pradedka Jožefa Horvata s Hotize 203 ' Zdaj mirno spiš, ljuba naša mama, pa saj v življenju vse preveč si ti garala. A v naša srca se zarezala je rana I in krik nemočen; ’Zbogom, mama, in HbALA, Iliči LA P '■ V 91. letu nas je za vedno zapustila '■'11 ob stta^'*^' ” zahvaljujemo vsem, b so nam v najtežjih trenutkih I. ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, roseiiFi k maše, sveče, izrekli pisno in ustno sožalje. C, ' *'«luu Mikoliču ir bolnišnice internega oddelka v Murski Soboti, in osebju II. nadstropja internega oddelka, ki so h 1>vajtežjih trenutkih lajšali bolečine. g župniku, pevcem za odpete žalostinke. gasilskemu društvu in govorniku za poslovilne besede. Vsem skupaj še enkrat - prisrčna hvala. _ Žalni OČI vsi njegovi najdražji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje in vence. Hvala za darovane sveče, sv. maše in izrečena sožalja. Prisrčna hvala g. župniku za opravljen obred. Hvala pevskemu zboru. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi V (2 ZAHVALA Mirno se je iztekla dolga, nemirna, naporna, dela in skrbi polna življenjska pot Pomlad se prebuja, prišlo bo poletje in ptički bodo zapeli, tebe pa ni in ni... ZAHVALA Jožefa Temafja upokojenega čevljarskega mojstra iz liirnišča htarca 1995. smo ga pospremili k večnemu počitku na domačem pokopališču. ®dboi^( I I 'Pljujemo zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka ra skrbno zdravljenje in potrpežljivo nego, {‘“krebtii Lojzetu Ratniku za darovano sveto mašo, ''l^ poslovilne besede, ravnatelju osnovne šole 'n “R poslovilr '^cncVenM-a __________ r , _ -----orisano življetvsko pot pokojnika, 'bega pevskega zbora za zapete žalost Inke, sorodnikom. r*V'’*.c5« 4(1 4(11U»U1I»1 »UIUUJUAUIJI 1“ znancem za pomoč pri pogrebu, za darovano DfisnevV. ___________I. .. J____________________..___ Pnspevke za svete maše in v druge dobre namene in za , izrečeno sožalj e . i«.. *setn Še enkrat - najlepSa hvala! družino, hčerka Barka VinČec z . Houbir z družino, snaha Bariča Ternir - Zadravec z dniiloo lo drogo sorodstvo Oh, kako boti, ko, ljuba mama, več te ni. Ostali so sledovi nojih rok, katere centi bo še pozni rod. Ponosna, trdna kakor skata vso ljubezen In sebe sl nam dala, za vse, prav vse tl še enkrat hvala. Oh. kako boli, ko tebe, mama, več med nami ni. ZAHVALA v 75. letu nas je zavedno zapustila naša draga mama, tašča in babica Marija Fujs I ^''^cern7 zahvaljujemo I '"^1. Pfiiateliem fi nn iz Vidonec 150 ■ '*»rovali vsem soroslnikom, dobrim Prijateljem, ti ste nam v težkin trenutkih stali ob :e i-u.!,. ... ............ .. '*“JUValj -V’-'*! u (jatu * IC4NUI L|muLxiii auaii vu । "“no sojaii *’ sveče tet za sv, maše, izrekli Pisno ali | h 'e in jo V tako velikem številu pospremili PSIH**”'* zdravn'v“ bolniSn ^Wotiču m tam kaj šib emu osebju "•Ojenev v n * *^''nitau, hvala vsemu osebju doma upo-IjVp 't ki je skrbelo zanjo, in vsem. Odn,, ____J‘^i'scju in g, Gumilarju za pogrebni obred, f odtirt*Jr** P'*™ slovesa, govornici KS Anici za besede! grobu ter pogrebnemu zavodu Banfi 'B 1 T'."* P°’®hej še enkrat - prisrčna hvala. Jože z družinama, hčerka Bernardka, botrina m drugo sordostro I r I V 70. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, zet in tast Alojz Stertak iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate V cm, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje, Hvala g. župniku Režonji za pogrebni obred, g, Jožetu Stvarniku za prelepe besede slovesa, pevcem, g. Marušiču in dr. Alojzu Horvatu za dolgoletno zdravljettje ter vsem, b so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči njegovi najdražji lije si, bubi moi tn očka, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna toka, ki skrbela je za nas? Zakaj sl moral nam umreti, kopaš teboj bito je tako lepo živeti? ZAHVALA Boleč je spomin na dan. ko nam je kruta usoda mnogo prezgodaj vzela komaj 50 let starega dobrega moža, očeta in brata Jožefa Ficka od Grada Ob boleči izgubi se najprej zahvaljujemo vsem, ki ste mu poskušali pomagati na kraju nesreče, posebno dr. Čurčiču Prav tako iskrena hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nas bodrili in tolažili in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Prisrčna hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše, Posebna zahvala g, Stefanu Kuharju za slovesno opravljen obred in vsem pevcem za odpete žalostinke. Hvala kolektivu OS Grad, učencem 2. a-in 8. b-razreda z učitelji in kolektivu Muce. Za vso požrtvovalnost se zahvaljujemo domačemu gasilskemu društvu, predsedniku Ludviku Kočarju za besede slovesa ob odprtem grobu in vsem drugim gasilskim društvom. Hvala pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj in vsakemu posebej Še enkrat - iskrena hvala! ŽalidočI; Žena Nada, otroci Ana, Damjan In Andreja, brat in sestra z družinami in drugo sorodstvo naša mama, tašča, babica in prababica Terezija Bagari roj. Kološa iz Murske Sobote Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali prelepo cvetje, vence, svete maše in sveče. Hvala vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Prisčno zahvalo izrekamo gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter govornici KS g. Eriki za poslovilne besede. Hvala tudi osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu za lajšanje bolezni. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Bil si svetla zvezda, ki nam je kazala pot, bil si sonce, ki nas grelo je toplo, dragi mož in oče, hvala ti za vse. ZAHVALA Težko najdemo besede, s katerimi bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, ko smo se poslav^ali od ljubljenega moža, očeta, dedka, tasta, sorodnika in prtjatelja ■J Jožeta Nideretja iz Gorice 4, (1922-1995) Velika in plemenita je bila skrb in pomoč dr. Mukoviča iz bolnišnice Rakičan ter gospe dr, Bojnečeve v času zdravljerija, za kar se jima posebej zahvaljujemo. NajlepSe se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, družini Krpič. g. župniku in pevcem marijanske župnije za pogrebni obred, gasilcem Gorice in okoliških vasi, govorniku za ganljive besede, kolektivom Diane, Mute, 315. brigade, in Avtobusnega prometa iz M. Sobote pa tudi vsem, ki ste nam izrekli sožalje, poslali sožalne brzojavke, poklonili prelepo cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči. V 74. letu nas je tiho in nepričakovano zapustil naš oče, deda in pradedek ZAHVALA Jože Kuronja zidarski mojster v pokoju iz Moščanec Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadrgi poti, darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli sožabe, Hvala tudi g. župniku Balažiču in pevcem za odpete žaloštinke. Žalujoči: sin Štefan in hčerka Helena z družinama KRI NI 2 Pri ČZD Kmečki glas je sredi marca izšel Katalog traktorskih priključkov, ki na 118 straneh formata A 4 z besedili, kataloškimi podatki in ce- Slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan - Splajsaui je soboškim muzealcem, ki so odkrili nekaj tisoč lei staro Praponnirko in takoj predlagali ustanovitev Zavod za zaščito njenega imena in lika, javno sporočil, da pri njihovem odkritju ne more iti za Prapomnrfco temveč za žensko, ki je po desni strani Pre-priekinja po levi pa Praprek-murka, »edino njen osramni de! se imenuje Pomurka, ker je enako blizu in daleč levičarjem in desničarjem«. Direktor »#4 kolhoza Pa- eoniu tovariš Škulj - Sihitjak je določil začetek pomladne paše, ki je bil na prvi pomladni dan. Vsi zaposleni v njegovi ustanovi so se pasli in se bodo morali pasti skozi vso pašno sezono z glavo, privezano k nogi, da se ne bodo zbrcavali naokrog. Drugi državljani se lahko pasejo prosto, vendar brez mukanja. Paste se je dovoljeno po parkovnih površinah, vendar tako, da se ne vznemirja psov in njihovih sprehajalcev, ter po mejnikih in kolovozih med njivami kolhoza in tudi tistimi zasebnimi njivskimi površinami. ki Še niso vključene v kothozno veleposestvo. V Ljubljano je sporočil, da akolhozizacija dobro napreduje, upira se samo ie nekaj kulakovir. Prezidijev vohun v soboški državnoupravni-občinski stavbi se nam ta teden ni oglasil. Zvedeli pa smo, da je med Rdečimi Khmeri zavladalo veliko nezaupanje. Sumijo se vse počez, na posebno preizkušnjo SO dali no-vodoSle, predvem nekega Ti* bicigija. šef temno zelenih Vrne GtKuik - Hipi in generalni sekretar Rudi Meršak - J upi sta pretekli teden v Moravskih Toplicah poslušala predavanje domačih strokovnjakov o nastanku geotermalne vode. Strokovnjaki so se sklicevali na znano Švejkovo teorijo, po kateri je znotraj zemeljske krogle še ena večja steklena krogla, zaradi česar v globinah pride do zaželje-nega učinka tople grede in segrevanja podtalnice. Hipi in Japi su ta učinek pozdravila, zvedelo pa se je, da je bito izobraževal^ samo pretveza in da sta v toplicah v resnici iskala funkcionarko ljubljanskih zelenih gospo K. F., ki je izginila s 180.000 □emškimi markami. Jože Magdič - doktor Jen* gič, državni svetnik, psihiater in prijatelj doktorja Reglja - Giranosofista (antični hi-raJci. eden od njih se je sam sežgat) je po navodilih slednjega začel zdravici obmurske alkoholike. Pacienti morajo hoditi po goricah za rezači in jim nositi vino, medtem ko se bičajo z rožjetn. Janko Halb -» Capone, zadnji po Malahiji na stari $o-boSki občini, si je za svojo novo rogaiovsko občino naročil portirja iz newyorSkega hotela Metropolitan. »Ležala sva pri istem koritu,« jo je zagodel Frenz Metterni^ - Czipott, ko je slišal za to, in si za moravsko občino naročil Lufthansine stevardese. Min Kučan - Sezottec je potem. ko je videl, da je MiMe* mud z državniškimi častmi sprejel komunista Castre, dvignil deponirano partijsko knjižico. KsatA KOKJ ČZD Kmečki glas Katalog traktorskih priključkov n nami predstavlja 1.188 trak* torsldli priključkov. V njem je 342 fotc^afij, ki prikazujejo »ekatwe prik^učke, dodani pa so še novi tipi traktorjev, ki so se na slovenskem tržišču pojavili po izidu lanskega katdoga traktorjev. Kot so v spreme-nem besedilu zapisali avtorji, ie katalog traktorskih prik^ čkov v nekem smislu nada-Ijevanje kataloškega pregleda nad kmetijskimi stroji v Sloveniji. Pri Kmečkem glasu so namreč že v letu 1993 in 1994 , izdali katalog traktorjev, če* prav je traktor temeljni kme-tjiski stroj, pa ga ni mogoče obravnavati brez priključnih strc^v. V Sloveniji doslej celostnega pregleda nad traktorskimi priključki, ki jih je mogoče kupiti na našem tržišču, nismo imeli pa tudi v svetuje le ' malo katalogov, ki obravna- vajo to področje, zato je tovrstna odločitev Kmečkega glasa še toliko bolj vredna pohvale. Katalog traktorskih pri- ključkov 95 je izšel v nakladi 36.000 izvodov, brezplačno so ga prejeli vsi naročniki, v prosti prodaji poje na voljo po 900 tolarjev za izvod. Po pjem bodo z zanimanjem posegli tisti, ki se odločajo za nakup traktorskih pri- L c' I T I i r . -fZ rJ« ■■ f S ' J JE 1 ključkov, saj so v katalogu dokaj podrobno opisani tehnjč-ni podatki posameznih priključkov, objavljene pa so tudi cene. L. KOVAČ ISl Ij.h 'n f n ^-1 !/ » ■J- En TOTI in TOTA iz Lotmerka Morava priznati, da nama včasih to in ono ni jasno. Tako sva se te dni spomnila tudi nekaterih vročih tem v lanskem leta, o katerih pa sed^ ne slišiva več niti besede. Kot daje vse v najlepšem redu? Najbolj imava v mislih onasnaževanje Ščavnice. Glavni občinski politiki so grozili, da bodo prepovedali nadaljnje poslovanje usnjarne Konus, če v tovarni ne bodo poskrbeli, da ne bodo več tako hudo onasnaževali Globetke ter s tem mestne kanalizacije in Ščavnice, poleg tega pa tndi ne zraka. Če sva prav informirana, je ostalo v glavnem vse po starem, a se zaradi tega nihče več ne vznemirja, Ali pa s(m)o vsi obu^li? No, resnici na ljubo Ščavnica v zadnjem času je bila nekoliko čistejša. Najprej sva mislila, da so se v Konusu le premaknili (našli denar), a se je izka- KI prekmii^aproslava Ob 50. obtetnici osvobodlft« frekimnja bo c^«dix{apn>&to-va v soboto, 8. aprito, ab 11. urina graj^ pbščai^¥Murski Soboti. ^avBosftu govornik bo predsednik drža^mi^ sveta Ivan Kristan, med u^ediumi gprii pa ^čal^jgo hadi predse-dn&a d^ve Milana Kučana, obrambnega ministra Jelka Kacina, delegacijo ruskega vel^oslatriŠGva in druge najvi^ pre<^vnike javnega in kuftarnegaži^eBja Slovenije. H-čIati-ski organizačijsfci odbor, ki ga vodi soboški župan Andrej Gerenčer, v pa w zgodoviiiBrji, kutnmnllriin ^ret, seje zavz^ lotil priprav na to veliko pi^editov, na kateri pričakujejo mnoričao udeleiSm obfimiov. Sodelovd bo tudi častni vc^ rioven^ vcgsbt, delegaujge pa položile wice na ^prnoen^ tre Tkgu zmage ter ob phratiO partižaaov in na grobišče rdečeanncjeev na pokopališču. V kidtursem (»o-^rena bodo nastopili pihalni c^iirater in mešani pe-zbor Štetona l^vača. CHJ tej prikijhio^ bodb 13.Bri v In* nodiRJianj revija prekmurriijh peskih rtiioroK, ob 16. uri bodo vrteli ram o Prekmurju, o® 18.30 pa bo pfomeaaitol koncert godbe na pihala. pa bodo pri prid osemletl^ zakurili zalo, da gre zahvala obilnejšim padavinam, ki so skoraj mrtev vodotok spet oživile. Kaj bi sicer iskale v njem race in gosi? Ta celo ribiče je bilo mogoče opaziti v bližini Pristave! Zadnjič pa sva lahko prebrala, da se zna zgoditi, da bodo v Ščavnici nekega dne plavale celo kuhane ribe. Upava, da bo tudi nama uspelo ujeti ali vsaj dobiti kakšno, saj bt bit to edinstven dogodek na svetu. In kako naj bi se ribe skuhale? Čarovnije »Ho-kus pokus, ribe naj bodo skuhane* prav gotovo ni možno pričakovati. Takšne moči nimajo niti naš župan niti predsednica občinskega sveta niti tisti Lotmer-žon, ki lahko dela vse, pa mu nihče ne more do živega. Vsemogočni ribji »kuhar* pa je lahko voda sama, in to tista, ki naj bi jo spuščali v Ščavnico iz vrtine na Kamenščaku, če je ne bodo prej zadosti ohladili. Po eni strani bi bila to lahko še zanimiva stvar. Ljudje bi lahko čofotali v topli vodi in lovili kuhane ribe, To bi bila prav gotovo atrakcija, ki bi jo želeli videti po vsem svetu. Ampak nama tu najbrž ni vse jasno, zato bodi dovolj. še manj nama je jasno, kaj je sedaj s propadlim podjetjem liiri-In in zakaj nihče vsaj malo ne zakrpa luknej na cesti tez železniški prehod, to je tam, kjer se peljete proti Stročji vasi. kres. M.JERSg B 1 Cene sadja in zeleiyave 1 Cene rabljenih avtomobilov Na sejmišču pri soboškem Agroservisu je bilo minulo nedeljo (na jožetovo) naprodaj 55 rablienili avtomobilov, lastnike pa so zameojala le štiri vozila. ^namVfl ' Letnik Prev, lun Cena Tdnica Murska Tržnica Gornja Sobota Radgona Ljutow Lendavski pered Občinski svetnik, čigar imena pa ne bom razkril, se on J® potožit češ da je imel danes teden te^ve z ženo. Tistega kp^ ga dne sc je namreč šele po 21. uri vrnil domov, tako oap . zamudil obredno gledanje tv-dnevnika in - večeijo. [ ni bila več pokonci, ampak v postelji. Ko jo je malo ! mu je obrnila hrbet. Še več; zabrusila mu je, da bi najos^*)’” [ tisti, pri kateri je bil vse dotlej. Oh, ljubosumnica! Ja, tako je, dragi moji! Človek, ki seje nameraval tika, se zato potegoval za stolček in tako naprej, bi moral nati - in njegova družina prav tako da se funkcija neloB ob 14, uri, ampak se nad^uje popoldne in - kot zdaj ka^ vu i-»* uii, oiiipai. »c iijiuoijujv pvpuiuiic ni - kvi j* ar izkušnje znanca svetnika - tudi v temo. Kdaj pozneje sc u*A-uaj^v £»kioiivo ovvLiJUka ~ luuj v iviliu« i\Aiaj gne zgoditi, kar je sicer pogosta praksa drugih politikovi bodo »sejali* šc globlje v noč. In nihče jim potem M S | zameriti, ko bodo na koncu zavili Šc v Džurekovo gostišče l . bi si pomirili živce), odkoder pa ne bodo kar odbrzeli. In če se zdaj vrnem k svetnikom, naj pcfvcm še nekaj iz bine razprave. Znanec svetnik mi je namreč odkrit da so ® j pokukali v trošenje lanskega proračuna in pri tem so se vili tudi pri odhodkih za staro občinsko zvezo kulturnih oIf nizacji. Kar lepe denarce so (po)trošili za »kulturo«, 7* računov je Se neplačanih ... In da bo mera polna: ZKO/^ koncu leta predlagal odpis videokamere in - verjel odra v nekd^ji dvorani Nafte, katero pa zdaj upravna goso^ Lovski dom. Komentiraj, človek! jj Starejši ljudje sc Se spominjamo dogodkov v P^^dese^ šestdesetih letih. Nekateri Dolinčani so dobro potoka Knčnice, po katerem je tedaj tekla jugoslovans^^ strijska meja, zdaj pa je tam seveda meja med Slo^ee’!^ Avstrijo, iz čez njo so za lepe denarce vodili ekotionts*^ grante. Zdaj, po štiridesetih letih, vs^ slišal sem tako. P^ ri spet lepo služijo z delom na črno: tez madžarskoslc™^ mejo vodijo begunce iz vhodnih držav, najrajši pa ckatc« Ukrajinke. Thfco ubežnike kot vodite seveda prej ujamejo, nakar jim sodišče izreče kazen. Gospode sodfls’^ rad opozoril na veliko olajševalno okoliščino: dobro 3*» raa opozorit na veiiKo otajsevaino OKOiiscino. uu«** . prihajajo v naSe kraje ženske od drugod, bodo tako int«I®, ■ piiuaja|v ir HOd? uajc uu uiu^uu, uuuu 10^.' gjj vsaj nekaj konkurence; dobro je, te človek s »sprovajaW kaj zasluži, tako vsiu ni nevarnosti, da bi kradel; dobro )*> imamo »ilegalce*, tako ima policija nekaj več dela... NA<^ i Ihmišče: cene Minuli četrtek, 16. marca, vreme ni bilo nakloni6i*°.P^ dajalcem in kupcem, zato tudi ponudba in povpraševa® turniškem sejmu pujskov nista bili pretirani. tc Tokrat so rejci ponujali le 26 pujskov, starih od ? v® dnov in težkih od 15 do 20 kilogramov, za par živali paT ij potrebno odšteti od 10.000 do 15,000 tolarjev, La^*®** zamenjalo le 18 pujskov, Moja domača banka L----—“ , Pomurska banka .MuivkaSo«*" E Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne, 14. mire* 1995, le^J* ***^ 14.3.1995 od MM Sted^ tečaj Breke Stovenije veVn od 14. mam 1995 od W.W Državi Avstriji FriBciji Nemčija -luljj* Švica ZDA Enoti 100 100 10» im im 1 Banka Slovenije 1.161,8057 2JSS,2T8g 8.178,8505 ' 6,iensii 9.809,7133 114,9865 Ndap 1J25,OO 2.221,00 8.020,W 6,55 9323,00 122,20 tl' jr “ 9.71^ Opel Kadet l,4i Jugo 45 Škoda Favorit VWhroSe 1200 Lada Samara Mercedes 190 E Ford Fiesta 1,41 Fiat Uno 45 Peugeot 309 SR Mitsubishi Galant Citroen BX Opel Kadet LSD Mazda 323 F 1.8i GolfJGL 1989 1987 1989 1976 1987 1993 1990 1993 1987 1992 1985 1985 1990 1982 56.000 74,000 61.000 113.000 99.000 35.000 72.000 10,500 70,000 37.000 122,000 157.000 47.000 83.000 11,500 DEM 2.300 OEM 8.000 OEM 1.800 DEM 3.800 DEM 35.000 DEM 11.000 DEM 13.000 DEM 7.800 DEM 27.000 DEM 7.000 DEM 7.300 DEM 16.300 DEM 4.800 DEM Jabolka Hruške Pomaranče Banana Limone Kivi Paradižnik Paprika Endivija Meh. solata Radie Cvetača Korenje čebota-Krompir hlad krom. Kislo zeljo 110 150 200 180 240 360 430 160 350 220 240 100 140 50 180 150 150 240 120 200 200 270 350 400 199 400 240 240 150 120 100 200 100 240 120 190 190 250 320 450 150 380 200 200 160 170 70 150 150 s BANČNI avtomat najenostavnejša po* do gotovine Pdeg dviga gotovine je možno pri ban^f’*^ avtomatih , - potožiti gotovino na tekoči račun in - plačati s položnico s tekoče^ Obe storitvi sta preprosti, le navodila, ki izpisujejo na ekranu, je treba upoštevati. LA«* . se pozanimate tudi pri vaši enoti LB, Pomurske bor**_j)o* hnrHui lahkA nnrfiuifA nri uuh hart^^^^nji. Obe storitvi lahko opravite pri vseh tsani«Vj^, Pomurju: v Ljutomeru, Gornji Radgoni.J^v^jijI’^'' Radencih, Beltincih in v M. Soboti v Lem Bankomat pri Blagovnici je namenjen le dvigu gotovine. če z bankomatom še ne poslujete, v svoji enoti bančno kartico in tajno osebno številko! I * I I 1 AVT CMCBIISKA^ t 1 Mohor 69252 Radenci, tel, fax: 069/65 830 NOVA MAZDA 323 C r ■■ ._■ Serijska oprema: popolna oprema za najiahtevnejšega voznika (klima, zračna blazina za voznika in sovoznika, ogrevani sedeži, poljubno nastavitev, usnjeni sedeži, ABS, lita platišča) n IGEL P*'OdQjQ Pooblojfeni servis A za •‘‘»nurje 25-letna tradicija KLEPARSTVO - RAVNALNA MIZA LIČARSTVO - BARVANJE V KOMORI VLEKA tako AVTO sikkEns AVTOKLEPARSTVO - AVTOLIČARSTVO ■'Cfr'- EMIL TIGELI - Veščica 30; 69240 LJUTOMER; Tel,; (069) 99-098 Specializirani za popravila poškodovanih osebnih vozil: - RAVNALNA MIZA -MEŠALNICA - KOMORNO LAKIRANJE V TEHNIKI SIKKENS ■*i. > I 1' et?j^ vozd I - VSE ZAVAROVALNIŠKE ZAPISKE UREDIMO SAMI ^1 Ig; zavarovalnica triglav OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA delavnica SLO-69232 Črenšovci Prekmurske čete 61 Tel. (386) 069/70-550 d.0.0. BASENOTCHBACK4V RACER OSI NOTCHBACK 4 V RACERGSI HATCHBACK5 V Karoseritska ^^ACEr 1Z373 DEM 18.900 DEM Base hatchback 5 y daewoo 16.990 DEM 19,320 DEM in ‘''^siugj ^j.L ^i^^rianjost avtomobilov DAEVVOO je po ^'^'^storni not'^ '■ privlačna in udobna. V , '"A.niosti se boste prijetno počuHli ludi na ioVrirtiZL. ' ' ' ^Qsl I * ^'^lisih 1,^ ®^H|ena in bi|, .2’ ''am r-JJlpo proti! aerodinamična oblika avtomo-Dtll skoraj neslišno brzr

rh»tr ZrffFMSfffrf, prEJfwfg/i J5Z /it. • SERJfSM OPKEsMA: ggrxjrhn;{r*’Tž ToAtrr, b«'Wrn7/itrtcj/rt eJtrtf in Mfufai nic, Vfijtren-l/fr r.DMrrkin' scrfi'^ ej/jfit/Minfflrf ineror/d • OFRf.MJ zrrK^Aftr .4/ ^ii/iT^itV, £7;nME MH/itpriMi Lq}otiai LMTStA bo vMk. mesec enega kupca osrečila dvakrat. Izžrebani srečnež bo poleg dobrega avtomobila postal tudi lastnik TV sprejemnika Nordmende Galaro/ 40 PRO. PRODAJNI POGOJI: KREDIT • STARO ZA NOVO • LEASING • DOBAVA TAKOJ I— ------------------------------------------------ Prodajno mesto: ------ ®>HYunnRi mo TRME P 1 ■f.' I AVTOBUSNZ PROMET MURSKA SOBOTA, Štefana Kovača 30,69000 MURSKA SOBOTA, tel.: 069/32.065 I I Podjetje ai ftjmino, transport in sertviranje. G. Haigiina, i. o. o. Ljutomerska 29 69250 G. Radgona Tel.; (069) 61 691, (069) 61 651 ^iO KIA SEPHIA - zamenjava staro za novo, staro za staro - komisijska prodaja - možnost nakupa na posojilo Drobnoprodajne cene za vozila Lada zajemajo: obvezno opremo f komplet rezervnih žarnic, varnostni trikotnik. prvo pomoč), transportne stroške, pripravo avtomobila za prodajo in tehnični pregled Samare so opremljene z gumami Michelin ali Goodyear. konstrukcije motorja, menjalnika in podvozja so po Porschejevem sistemu. V Sloveniji je 27 prodajnih mest in 28 pooblaščenih servisov. V Citroenov! tovarni v Aulnyu v Franciji so izdelali milijontega ZX-a! Gre za Auro turbo diesel break. namenjen belgijskemu tržišču. Ta model so sicer začeli izdelovati 1991. letu, danes pa ga izdelujejo v 36 izvedbah, prodajajo pa v 60 državah. Očitneje zelo priljubljena tudi Peugeotova 106. Na trgu seje pojavila 1991, leta, prav te dni pa je iz tovarne prišlo že milijon leh vozil. Kupci so tako rekoč z vsega sveta, saj avtomobilček prodajajo v 105 državah Dnevno jih izdelajo 1.500. Najnovejša Fordova tehnologija omogoča dinamično vožnjo Novejši bencinski motorji z vbrizgavanjem goriva se ponašajo s takojšnjim vžigom in se hitro ogrejeje do naj učinkovitejše delovne temperature. Vozila naj bi bila tudi kar se da prijazna do okolja. Naj-novejši ekološki dosežek je tristezni katalizator. Fordov avtomobil Mondeo naj bi kmalu dobil novo obliko, s čimer naj bi ga približali še več kupcem. Poročajo, da bodo - po vzoru Escorta - osvežili tudi nottanjost. Mnogim (starim) avtomobilistom je dobro znan Fordov kombi Tranzit. Tudi nov model je merilo za prostorno vozilo Na tržišču je več modelov, cene pa so od 35.000 do 50.000 mark. Med verjetno najcenejšimi avtomobili na slovenskem tržišču je korejski Murati, ki stane pri podjetju Globus Ljubljana 11.390 mark Gre za 800 DX City Star. Nekoliko dražji (12.650 Avtomobilske novice lobrjev, dejansko pa si it< j servisih, kjer laka zaračunavajo več. voziU AUTOCOMMCRCe Murska Sobota, Kocljeva 5, tel. (069) 21 830 POOBLAŠČENI PRODAJALEC d.o.o. mark) je model s klimatsko napravo. Na ženevskem sejmu je doživela svetovno premiero Lancia Delta v najprestižnejši trivratni karoserijski različici z oznako HPE. Mehanika je enaka kot pri različici H F1 pogon na prednja kolesa in turbo motor s 186 KM). Renaultov hit v tem letu sc imenuje Evado. To je atraktiven karavan, kije nastal na podlagi prejšnjega modela 21 Nevada. Ima sedem sedežev in - kar je vsekakor novost - stekleno streho. Iz tovarne Opel so obvestili vse kupce avtomobilov Astra, ki imajo varnostno zračno blazino (avtomobili), da se oglasijo na servisih. Tam bodo vozilom pričvrstili »spojnico«, ki bo odvajala statično elektriko od grla rezervoarja za gorivo. S tem bo preprečeno, da bi se ob »tankanju« pojavila nevarna iskra, zaradi česar bi lahko prišlo do eksplozije. Ford naj bi v Španiji začel izdelovati vozilo, ki bo namenjeno predvsem ženskam Avtomobil naj bi bil manjši od Fieste, letno pa naj bi izdelali 200.000 »ženskih* vozil Ženske naj bi sicet bile dobre nakupovalke: letno kupijo 26 odstotkov avtomobilov, v prihodnje pa naj bi pokupile kar 49 odstotkov Mar to pomeni, da bodo moški tudi v avtu - sopotniki? Z velikimi avtomobili je vožnja varnejša kot z majhnimi! Seveda pa so laki avti tudi veliko veliko dražji od tistih iz srednjega razreda. Od avtomobilistov pa je dvisno, kako se bodo odločili. Ker Je pri večini z denarjem bolj težko, kupujejo cenejše avtomobile in tako tvegajo, da jih povozijo »cestne križarke«. VSloveniJismolaniuvoziliokrog 15 000 rabljenih vozil, kar je četrti- na novoregistriranih vozil v letu 1994. Naše avtomobilske tovarne se seveda pritožujejo čez tak uvoz in kaže, da bodo pogoje zastran rabljenih avtov poostrili. Tudi taka vozila je treba ho-mologirati, kar uradno slane 30,000 Mercedes-Benz Poteklo je 40 Id. 1955) BMW izdelal avM"’®"' j.,--la. Vrata je imel spredaj- n"*" .^<|ifi4l _______________t._____j.U k* sedeža, moč motorja p» seoeža, moc motorja 13 K.M. V letih 1^955-1^^'jŠ > 160.000 Isett, pnpra' Cestnoprometni predpisi Kazenske točke . J " c tudi na Hrvaške^! .......... „,i«i''; Državni zbor R Slovenije še ni sprejel zifkona o vartiosh pjz prometa, ki uvaja za naše razmere veliko novost; poleg den^ tudi zaporno in točkovanje cestnoprometnih nik lahko ob vozniško dovoljenje. Doslej je bil zakon v vanem prvem branju, it; poleg dena'^vti‘ t prekrškov, to« dl Lan v tak"" le Kazenske točke pa grozijo tudi na Hrvaškem' Pa kršilcem prometnih predpisov, ampak tudi tujcem. Po prsm na, ki gaje hrvaško ministrstvo poslalo saboru, naj bi pr' dih poleg višjih denarnih kaznih prekrške še n; “.‘fj«' , |juj r P 1 . točkovali st, ko bo odvisno od teže prekrška. To bo odredil policist, ko bo » narno kazen. Tako bodo za prekršek, za katerega bi nik motornih vozil dobil 3 točke, odmerili 5 točk, kerj« s točkami tako naravnano, da se število običajnih točk i prekršek povečuje za 2, če je zaradi prekrška 1*“. jjU i* I sreča. Če pa je avtomobilist hkrati naredil več prcLoSk*^' nJ^. I dvehi«" X i. -3'3 7 točkovali kot za najhujši prekršek. Voznika, ki bp vdveti 5 kazenskih točk, bo policija povabila na predavanje o nih predpisih. Če ne bo prišel, mu bodo odmerili ^Ijl^ točko. Voznik, ki bo nadaljeval z neodgovorno vožnjo in kazenskih točk, naj bi po predlogu zakona izgubil vozniško “ Hrvaški predlog je zastran kazenskih točk torej strožji od' si' ga, ki - kot vemo - predvideva slovo od vozniškega do''N.^ po 18 kazenskih točkah, vendar so predlogi, da hi število ['N k<^ na 24. 3 ■ I -...................: ■ 54% (59%) nad ISOU ^ji 54 % (59%> dizelski Lasten lizing za fizične in pravne osebe, posojila, udeležt)^ Znižane tolarske dajatve: 42 % (47%) do 3O'*> OBLIKE SE SPREMINJAJO, ZVEZDA OSTAJA ^stnik, 23, marca 1995 35 PETROL F PRODAJA NA VELIKO Stranke obveščamo, da smo se preselili v nove poslovne prostore v obrtni utici v Murski Soboti. Nekoč, pred davnimi časi sem bil majhen, potem sem rasel in rasel IN DALI SO Ml IME l I i f I' J 1 I' I "ovi telefonski številki 32 781 32 782 telefaks 31 478 f^odjetje za notranjo in zunanjo trgovino ter finančno poslovanje, r,o. Dunajska cesta 50, Ljubljana, TOE Maribor , ORGANIZACIJSKA ENOTA Murska Sobota Prišli so moji nasledniki Slovenska naftna družba PETROL Vaš spremljevalec na poti -LADA CENTER > AVTOTRGOVINA" 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor-Lenart), tek: (062) 640 540 PO^TOl ponedeljek-petek od 8. do 16. ure., v soboto od 8. do 12. ure NOVIH AVTOMOBILOV LADA * Posojila brez pologa do 4 let • Sistem staro za novo FIESTA ESCORT MONDEO SCORPIO TRANSU NAJUGODNEJŠI LIZING Ob ■ I vestnik. vestnik, 23. marca 1995 37 T AGROSERVIS N M SERVIS Z NAJDAUŠO TRADICIJO V AVTOSERVIS ORI | OBRTNA CONA, Murska Sobota, tel,: (069) 31 042 • prodaja • servis •originalni rezervni deli RENAULT POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL — posojila na 6 mesecev brez obresti — R + 9 % na 12 mesecev — v marcu brezplačno: obvezna in dodatna oprema ter servisne storitve skupno do vrednosti 70.000 SIT fias v KroŠki 58 v ^EAi PORSCHE-InterAuto doo S E A TOLEDO T Obiščite n * je s svojim športnim nastopom in zavidljivo kakovostno opremo tako popolno vozilo, kot si ga lahko le želimo. Murski Soboti, tet: 069 21 630 AGROSERVfS Murska Sobota p. O. RENAULT priporoča elf V RE^ULT — ^'^12 ŽIVLJENJA Na voljo modeiE □ IBIZA □ CORDOBA U TOLEDO UDOBNO DOŽIVETJEM NAPROTI! zdaj tudi pri nas novi vw polo in audi a 4 I^OSEDI Ljutomer, d .0.0. p.e. AVTOSALON in TRGOVINA Prešernova 7,69240 Ljutomer Telefon:‘(069) 81-166, 81-014 M’ i w st#:-’.'«’ idH ■I, i f P, 'r* '' I I 'I- T k .3LI.' S' Ugodno Posojilo do 3 let in lizing % Pooblaš 2^eni servis s 25-letno tradicijo odginalni rezervni deli in servis! Osnovni model VW POLO: zatemnjena stekla, po višini nastavljiv volan, 5-stopenjski rnentalnik, po višini nastavljiv sedež voznika in sovoznika, deljiva zadnja klop, naslona za glavo na zadnjem sedežu, odbijači in zunanja ogledala v barvi vozila, električna strešna antena, brisalec zadnjega stekla . Cena že od 16.996 DEM AUDI A 4: ABS. mračna blazina, ser vovolan, centralno zaklepanje, termoizolacijska stekla, električno nastavljivi zunanji ogledali, po višini in naklonu pastavljiv volan, voznikov sedež nastavljiv po višini, zapora zagona motorja. Cena že od 39.680 DEM Na voljo tudi drugi modeli in transportna vozila. _ ■^žnost testne " vožnje! vestnik, 23. marca l£ Informativne cene! L Cene, ki jih navajamo, so informativne -pri enem od sicer številnih zastopnikov posanitz^' avtomobilskih tovarn, torej so lahko vozila pn katerem od zastopnikov, ki imajo oglase na avtomobilski prilogi, celo cenejša novih osebnih avtomobilom i 5 A/FF LADA PIAGGIO 316 i/5 compact 316 i/4 3181/4 31S is/4 320 i/4 325 i/4 318 tdv4 325 tds/4 316 i/2 3181S/2 2.975.500 SIT 3.295.500 SIT 3.605.400 SIT 3.798.300 SIT 4.534.600 SIT 5.341.600 SIT 3,594.200 SIT 4.678,000 SIT 3.508,700 SIT 4.118.800 SIT Lada samara 1300 3v Lada samara 1300/3v L Lada samaras 15OO/3v Lada samara lS00/4v Lada niva 1600 Lada 1700 L1 Lada karavan 1500 MURATI CHRTSLER Murati 800DX ciiy star 997.000 SIT 1.099.000 SIT 1.021.000 SIT 1.204,000 SIT 1-174,000 SIT 1.539.000 SIT 922,000 SIT I 1.390 DEM Piaggio porter pick-up Pioagio porter blind van RENAULT 15.857.000 ITL . 16.99,5.000171 Chrysler neon SE 2.0 Chrvsler voyager/ran van 2.5 Chrysler vovager/Tam 2.5 TD Chrvsler vovager/base 2.5 Chrysler grand vovager SE 2.5 TD Chrvsler grand vovager aWD/LE Chrvsler Vision 3.5 33,708 DEM 32,304 DEM 42.382 DEM 35.138 DEM 49.287 DEM 56.392 DEM 71.120 DEM MAZDA Renault 5 tlve 3v Twingo Clio RL 1,2 Renault 19 RN 1,4 Renault 19 RT 1,8i Renault laguna RN 1,8 Safrane RN 2,2 Si Espace RT 1.182.800 511 1.418.000 SiT 1.437.000 SIT 1.888.000 SIT 2.447.000 SlT 2.520 000 SIT 4.237.745 SIT 4.439.700 SlT CITROEN 121PRO 12! CT 323 R3i 3v 333F 1,5) 626 1,8i4v MX,' l,6i Xedos 6 Xedos 9 2,5i 1.633.300 SIT 2,148,900 SIT 1.868,600 SIT 2,803,000 SIT 3.176.400 SIT 3,172.900 SIT 5,069.500 SIT 6.541.400 SIT SUZUKI Swift 1,3 GS3v Swift 1,6 GLX 4v Samurai LX Samtirai VX Vitara LX 3v I hV Vitara Sv 20.000 DEl^ 24.862 DEM I 26.274 v 26.429 DEM 36.816DEM 42.423 DEI^ AX First 1.1 i 3v AX caban l.li 5v AX tre tli Sv AAtrd 1,5 5v ZX refex l,4i ZX aura 1.8 i Xaniia SX l,8i Xm execijiive V6 301 1.288.100 SIT 1.346.650 SIT 1,452,000 SIT 1.522.300 SIT 1.803.300 SIT 2.189.800 SIT 2,693,300 SIT 6.432.500 SIT MERCEDES ŠKODA DAEW00 Racer base 5 v Racer base 4 v Racer OSI 5v Racer OSI 4 v 18.949 DEM 19,376 DEM 2 1.593 DEM 22.020 DEM C 200 D C 220 D C 250 D C 180 C 200 C 220 C 280 E 200 D E 250 D E 200 cotipe S 280 S 500 S 420 coupe 4.903.100 SIT 5.104.900 SIT 5.685.100 SIT 4.381.500 SIT 5.256.300 SIT 5.760.800 SIT 6.5 17,600 SIT 4.703.200 SIT 5.467.000 SIT 5,8 15,600 SIT 9.525.600 SIT 14.876.000 SIT 16.632,800 SIT Felicia LX Felicia GLX Felicia LXi Felicia GLXi Favorit LX Favorit LX special line Forman LX Pick-ap LX TOVOTA FORD NISSAN Starlei XJj 3v Corola Xli HB 3v Corola Si HB 3v Carina Xli 4v Celica Sti Fiesta C l,li 3v Fiesta fun tli 3v Fiesta CLX 1,3i 5v Escon CL l,4i 3v Escort CL 1,4i 5v MondeoCLX l,6i 16V 5v Mondeo CLXl,8i 16 V 17.950 DEM 21,000 DEM 23,300 DEM 24.450 DEM 25.450 DEM 34.850 DEM 38.300 DEM Micra 1,0 L 3v Micra 1,3 LX 3v ■ Sunny 1,4 LX 3v Stinny l,6SLX4v Prinnera 2,0 SLX 4v Primera 1,6 SLX 4v Maxima QX 2,0 SLX M/T 4v 200 SX 2,0 3v 17.990 DEM 20.170 DEM 23.66O.DEM 26.690 DEM 34.800 DEM 32.450 DEM 51.300 DEM 69.650 DEM VOLKSWAGEN HONDA OPEL Civic sedan 1,5 DXI Civic sedan 1,6 ESI Honda accord 2,0 IS Honda accord 2 01 ES 1.986.800 SIT 2.331.900 SIT 3.245.500 SIT 3.836.200 SIT HVUNDAI .-\ccent 1,3 LSI 3v Accent/TOP-s 1,5 GSI 3v Aceent/TOP-K3v Scoupe 1,5 Edi 2v tantra 1,6 GLSi 4v Sonata 1,8 GLSi 4v 17,500 DEM 24,000 DEM 24.990 DEM 26.300 DEM 25,990 DEM 29.790 DEM Corsacity l,2i 3v Corsa swing l,4i 3v Corsa šport l,4i XE 3v Astra GL 1,4i 3v Astra šport 1,81 XEL 16V 3v Vectra expression l,8i 4v Omega GL 2.0iXE 16V 4v Calibra 2,0i PEUGEOT KIA MOTORS Sephia 1,6 EFl SLX Sephia 1,6 EFI GTX Sportage MR i Sportage M RDI 19.900 DEM 23.450 DEM 34,990 DEM 36.990 DEM P-106XN 3v P-106 XT 3v P-106XN 5v P-306XNl 1,1 3v P-306XT 1,8 5v P-405 GR 1,8 exclusive AUTOCOMMCRCe Murska Sobota, Kocljeva 5, tel. (069) 21 830 POOBLAŠČENI PRODAJALEC d.0.0. 19.949 DEM 21.662 DEM 27.056 DEM 25.379 DEM 34.866 DEM 35.791 DEM 54.269 DEM 53.979 DEM 1.494.200 SIT 1.877.900 SIT 1.558.600 SIT 1.711.700SIT 2.452.700 SIT 2.567.100 SIT HONDA A ; 1,277.000 SlT 1,409.000 SIT 1.309.000 SIT 1.422.000 511 1.086.000 511 1,100.000 sn 1.204.000 Sil 1.309,000 SIT 168.132 ATS 203.538 ATS 240.240 ATS 237.378 aTS 301,890 AT’j Polo 45 1,0 GolfCL 1,4 GolFCL 1,6 Golf GL 2,0 GolfGTl 2,0 Golf variant CL 1,4 Vento CL 1,8 Passat limuzina CL 1,8 Audi A6'2,OE Audi A4 1,8 quattro Ibiza 1,4 CLX Ibiza 1,6 GLX Cordoba 1,4 CLX Toledo 1,6 CL 15.996 DEM 25.700 DEI'* 2T.O99 DEI^ 38.220 DEM 40.490 DEM 27.000 DEM 30.300 DEM 35,200 DEM 49.910 DEM 51.223 DE^^ 18.972 DEM 23.193 DEM 19.900 DEM 24.956 DEM i VOLVO Volvo 440/460 L8i Volvo 460 1,9 TD Volvo 850 Volvo 850 est. 2.674.300 sl 3.372,000 S 4,947,300 S . 5,315,800 SD ■ 1 1:1 J. Lasten lizing za fizične in pravne posojila, udeležba od 30 % oseB®’ japonski Mercedes ^nik, 23. marca 1 995 39 I? r I J 'Jtr* WEim;: it . I 65. MEDNARODNI AVTOMOBILSKI SEJEM ŽENEVA 95 in s t' K B I A ■ t: t ► ,1 e GENIALNA IZNAJDBA RUDOLFA DIESLA POSTAJA VSE TIŠJA: NOVI BMW 318 tds. BMW ki se je na 1.300 m" razstavne površine predstavil svetovni javnosti I ■r’ r Novi štirivaljni diesel - poosebljena mirnost. Rudolf Diesel bi bil prijetno presenečen, če bi lahko videl, kaj so naši inženirji naredili iz njegove iznajdbe: štirivaljni motor s priljubljenimi dieslovimi lastnostmi, združenimi z najboljšim, kar premore BMW. Motor lahko razvije veliko moč 66 kWZ90 KM, izjemen navor 190 Nm pa že pri 2000 vrt/min. Njegovo delovanje je tudi pri visokih vrtljajih tako mirno, kot ga lahko pričakujete od BMW-ja. Pravi diesel pa je na področju varovanja okolja. Serijsko je opremljen z digitalno dieselsko elektroniko in že danes na izpuhu dosega mejne vrednosti, ki bodo veljale v Evropi šele leta 1996. Vsem tem odličnim lastnostim se pridružuje še zelo majhna poraba: 5,9 litra na 100 km. Naravnost zamikalo vas bo, da bi ga temeljito preizkusili. Kar oglasite se pri nas! Za izgradnjo BMVV prodajnega centra na območju Murske Sobote iščemo investitorja (zemljišče je na razpolago). Ponudniki naj se javijo na navedene naslove Tehnounion avta. 'UH x!: I 1: IMF; S|: •BS t'll 95) 0«^ b< ^MiUX932Si M tehnounion avto d.o.o. Ljubljana, Vošnjatova 2 tel. 061 320 855, faks 061 329 S68 AVTOMOTOR SERVIS. Ljubljana. Celovška Ž58. tel. 061 572 640 GRUNTAR Milovan, Koper, Obrtniška 20, tel. 066 31 915 HOTKO Hinko in Roman, Vojnik, Vinterjeva 2, tel. 063 772 009 INTEGRA. Maribor. Ptujska 133. tel. 062 414 030 MOLK Janez, Vrhnika. Tumovše 29. tel. 061 752 878 SEVER iztok. Novo mesto, Podbevškova 4, tel. 068 341 025 ŠKOFLEK Duško,■ Dobova, Vadnalova 8, tel. 0608 67 043 VESELJE DO VOŽNJE Opel •“RODAJA vozil - REZERVNI DELI 'SERVIS Ruška cesta 112, 62000 MARIBOR tel. 062/104405 Safancijski servisi Prodaja novih vozil ■ posojila 10 + R brez Pologa, lizing ^•“odaja originalnih rezervnih delov vozila Opel za *^loparske in ličarske storitve '®*ovni /■ So dobri le zahodni Avtomobilisti se otresajo predsodkov avtomobili? -- 'T v MARKOVIČ MARIBOR A v'H Od 8. do 12. j„ od 13. do 17. ter vsako soboto od 8. do 12. ure. Vedno manj nas je, ki smo sveto prepričani, da je dobro, kakovostno, trpežno... le tisto, ki je izdelano v zahodnoevropskih državah ali Ameriki. Tudi «roba», ki prihaja z Bližnjega ali Daljnega vzhoda in jz nekdanjih vzhodnih socialističnih držav, je čedalje bolj cenjena. Svoje je namreč opravilo tržišče, zlasti tuje, ki sprejema (vsaj na daljše obdobje) le kakovostne izdelke, Svojčas smo tiste, ki so si kupili češki avto Škoda, zbadali, da so si naprtili škodo. V zadnjih letih pa nihče, ki se vozi s takim avtom, nima moralnega mačka. Škoda je tovarna avtomobilov, kije lahko ponosna na svojo preteklost. Že leta 1905 je bil njihov avto Laurin & Klement, tip A, 7 KS, ki je dosegal hitrost 40 kilometrov na uro in porabil komaj 5,3 litra, izreden dosežek za tedanje čase, O njem je tedaj časopisje poročalo, daje »(trdno grajen, zanesljiv in hiter». Z leti je ime Škoda postalo pojem za avtomobil, ki je pridobival ljudi - pa tudi na- grade na številnih avtomobilskih tekmovanjih. Tako je bil škoda rapid šport zmagovalec v svojem razredu na reliju Mon-te Carlo leta 1937. Poganjal ga je ! .368-kubični motor z močjo 42 kW in odmično gredjo v glavi motorja. Tudi v novejšem času, denimo lani v Acropolisu in Monte Carlu, so se odrezala Škodina tekmovalna vozila. Favorit 136 L je bil celo prvi. Uspehi na tekmovanjih, vključitev Škode v skupino Volkswa-gen, nova, sodobna vozila, pohvale voznikov teh vozil in tako naprej so pripomogli, da se je naglo povečalo povpraševanje po Škodinih vozilih. Slovenski uvoznik je ljubljanski Avtoimpex. Zlasti priljubljen je nov Škodin avto Felicia, za katerega je osnova enaka kot pri favoritu, saj je dno ostalo nespremenjeno, drugačna pa je oblika karoserije, ki je pri novem modelu veliko bolj zaobljena in v sprednjem delu bolj klinasta, povsem spremenjen pa je tudi zadnji del avtomobila. Da je felicia bolj aerodina- mična, kaže količnik zračnega upora - CKje namreč 0,34. Na novo so tudi oblikovali notranjost, kije prostornejša. Pa motorji? Kupci lahko izbirajo med dvema motorjema. Oba imata 1.289 kubičnih centimetrov prostornine in sta opremljena s Boschevim mono-motronicom za vbrizgavanje goriva. Razlika med motorjema je v njuni moči: eden zmore 40 kW (55 KM) pri 5,000 vrtljajih, normalna poraba goriva pa je 5,7, 7,7, in 8 litrov na 100 kilometrov pri vožnji 90 in 120 km/h ter mestni vožnji. Zmogljivejši motor pa ima moč 50 kW (68 KM) pri 5.500 vrtljajih v minuti. Doseže hitrost 150 km/h, normalna poraba goriva pa je še gospodarnejša: 5,4, 7,4 in 7,9 litra na 100 kilometrov na uro ali v povprečju 6,9 litra neosvinčenega bencina. Še letos bodo v škodo felicia vgrajevali tudi znani Volks-wagnov 1.6-litrski bencinski motor s 55 kW(7S KM) in 1,9-litrski dizelski motor s 47 kW (64 KM). Pripravil: Š, S. AUTOCOMMCROe Murska Sobota, Kocljeva 5, tel. (069) 21 830 POOBLAŠČENI PRODAJALEC d.0,0. MARUTI Izdelan po tehnologiji SUZUKIJA Model 95 le 11.790 DEM Posojila na 2, 3 ali 4 leta, ugodna obrestna mera MALI PRIROČNEŽ Varčen, poskočen, prijeten! 40 vestnik, 23. marca 19^ Pooblaščena prodajalna in servis za Pomurje OPEL Avtohiša KOLMANIČ & DOKL d.o.o. TOGOM/VjA in servis, d.o o. • Industrijska 1. 63000 Murska Sobota • Tel./f3x: 069/ 31 645 Itiefoa: 069 n laefcc 069 7! ShneniSa 6«ao kVUiVni Gund* Lakai 97« « B oS M fcil ■ ASTRA J OPEL je pac OMEGA CARAVAN FRONTERA v' VECTRA * " lu UH ■ L -Mm CORSA TIGRA - originalni rezervni deli - zagotovljen servis R+ 1O7o I Kmalu prodajno mesto AVTOHIŠE Kolmanič & Dokl tudi v Gornji Radgoni OPEL "Ji 7 ■I I i1 3, LJUTOMER Kolodvorska 16/a tel (+386 69)81-505, 81-515, 81-535, 81-063, 81-525 - fa« 01-257 2EL postaja LJUTOMER t Podjeda, podjetniki, obrtniki, kmetovalci in občani, ponujamo Vam: I l I PROGRAM VOZIL LADA I I PROGRAM TRAKTORJEV ZE- TOR Zagotovljen pooblaščeni servis- I I Poleg navedenega smo poO" .j, blaščeni za servisiranje ose” vozil ŠKODA in tovornih vo^' TAM. ap 7 Pravi naslov za Vaš problem: 'I SERVIS VOZIL LJUTOMER, p.o., tel.: (069) 81 515 in 81 525. f S kakovostnim, hitrim in korektnim opravljanjem obvez.nih, periodičnih in preventivnih tehničnih pregledov ter hitrim in konkurenčnim odpravljanjem napak poskrbimo tudi za Vašo in varnost vseh nas na cesti. Za vse omenjene programe tudi trgovina z rezervnimi deti. Izdelava oz. popravila nadgradenj za vse tipe poltovornih in tovornih vozil. Priporočamo se s KONKURENČNIMI CENAMI, UGODNIMI DOBAVNIMI ROKI ter plačili po dogovoru z naročnikom. Velika izbira vozil. Popust za vozila letnik 1994 in od 10. 3, 1995 še druge ugodnosti pri nakupu vozit LADA.