'AND 'icčuce-. SRišK/i Domovina mm m km houži AMCRICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SL0V6NIAN HORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. OCTOBER 18, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV Kljub odporu so v SFRJ zvišali cene Kljub močnemu odporu delavskih sindikatov in splošne javnosti so v Jugoslaviji zvišali cene hrani. BEOGRAD, SFRJ. — Po celomesečnem razpravljanju in omahovanju je zvezna vlada pretekli teden pristala na zvišanje cen hrane kljub močnemu odporu javnosti in posebno delavskih sindikatov. V Jugoslaviji že sedaj porabijo povprečno polovico rednega dohodka za hrano in je bila z ozirom na to že doslej dovolj draga. Vsi ugovori niso nič zalegli, ko je začelo sladkorja zmanjkovati in je končno popolnoma izginil iz polic v trgovinah. Ko so bile pretekli torek objavljene nove, 7.5% višje cene, se je sladkor zopet pojavil. Prav tako kot sladkorju so povišali ceno tudi kruhu, olju in margarini, ki jih po starih cenah ni bilo mogoče dobiti, ki pa | vprašanje je, kdaj ga bo mogo-so se pojavili takoj v izobilju po dejansko zopet začeti uresni-°bjavi novih cen. | čevati. Povišanje osnovnih živil pomeni za povprečno družino v Jugoslaviji povišanje življenj-1 skih stroškov za 1.56%. Povprečni mesečni zaslužek Jugoslovana znaša $100, ko so cene na splošno komaj kaj nižje kot v sosednjih državah. Ceno belemu kruhu so sedaj Povišali za 23 G na nekako 8 V Moskvi so trgovine na pol polne ali na pol prazne, kot kdo presoja WASHINGTON, D.C. - Zvezni uradnik, ki se je te dni vrnil iz Moskve, je poročal: Za sedaj ni mogoče govoriti o kakem vidnem pomanjkanju živil v mestu. Kot običajno so trgovine na pol polne ali na pol prazne, kot kdo hoče gledati in presojati. Za komuniste so na pol polne, za nasprotnike komunizma pa na pol prazne. Drugače je izven mesta. Tam naj bi bil položaj že tako daleč, da ponekod koljejo živino, ker nimajo na razpolago dovolj žita za njeno krmljenje. To prezgodnje klanje živine bo povzročilo kasnejše pomanjkanje mesa, pa verjetno tudi mleka in mlečnih izdelkov. Najhujše, je to, da živine že tako ni na pretek in je imel režim v načrtu njeno število obsežno povečati in s tem izboljšati preskrbo z mesom in mlekom. Ta načrt je seveda zdaj opuščen in Slaba sovjetska žilna lelina prizadela tudi vse sovjetske safelile Jemena se pomirila? BEJRUT, Lih. - Poskus A-j rabske lige za pomiritev obeh ! Jemenov ni uspel. Posredovalna i komisija, ki je upala, da je do-i segla premirje na meji obeh Je- menov, je odšla in boj se je obnovil. Južnojemenske oborožene si- ..... . , ^ . , le naj bi obstreljevale koncem ameriških centov za funt. Obe'. , , . . ,. , „ , . J tedna obmejni mesti Jemena So podražili za 10% na nekako 25 centov za liter (kvart). Lani v novembru so zamrznili v Jugoslaviji vse cene, ko so v komaj 10 mesecih preje po-rastle za 17%. Letošnje poletje s° nekatere cene industrijskega kiaga, ki naj bi veljalo bolj za razkošje kot dejansko potrebo, °Jmrznili, pretekli teden pa so ternu sledile še cene hrane. Država Srednje in Vzhodne Evre p e, ki so običajno dobile žito v Sovjetiji, ga morajo sedaj iskati drugod. VARŠAVA, Polj. — Letošnja izredno pičla žitna letina v U-krajini in v evropski Rusiji je močno prizadela vse satelitske države, ki so bile v preteklosti dobivale žito v Sovjetski zvezi, v kolikor ga niso doma dovolj pridelale. Ko pošiljajo v Sovjetsko zvezo krompir in druge deželne pridelke, ki jih tam primanjkuje, ne morejo letos računati na žito od tam, ko ga je morala ZSSR sama kupiti velike količine v ZDA in drugod. Države socialističnega sovjetskega bloka so prav tako kot Zahod prezrle celoten obseg sti ske, ki jo je povzročila slaba žitna letina v ZSSR, zato niso nič ukrenile, dokler je bilo žito poceni. Šele, ko je ZSSR nakupila velike količine pšenice v ZDA in delno še drugod v svobodnem svetu, so se satelitske države nenadno zavedle svojega položaja. Žito je med tem poskočilo v cenah, pa tudi ga ni nikjer več kaj prida na razpolago. Edina izjema so ZDA. To žito je treba plačati v trdi valuti in sedaj tudi drago. Tako se vlade satelit- Trije varnostni uradniki v Izraelu odpuščeni v zvezi z umori | v Muenchenu JERUZALEM, Izr. - Pred-1 ^dZCaZlale I GIavni predsednikov svetovalec za vprašanja narodne var- nosti dr. Henry Kissinger j'e po razgovoru s predstavnikom Hanoia v Parizu odletel včeraj v Saigon, kjer bo nadaljeval iskanje konca vojskovanja v Indokini. KISSINGER V SAIGONU IŠČE KONEC VOJSKOVANJA javila, da so bili trije uradniki varnostne službe odpuščeni, ker1 niso v dovoljšnji meri poskrbeli za varnost izraelskih atletov v Muenchenu tekom olimpijskih iger. Izraelska vlada je tako prvič priznala, da smatra, da izraelski varnostni ukrepi niso bili zadostni za varnost atletov, ki so jih arabski gverilci nenadno napadli in kasneje pobili. WASHINGTON, D.C. — Dr. dogovora. V tega bosta vklju-Henry Kissinger je priletel vče-j čena tudi Laos in Kambodža, raj zjutraj v Pariz v družbi V Laosu so že v teku neposredni svojih štirih pomočnikov in dr-] razgovori med vlado predsed- Iz Clevelanda in okolice Južna Koreja išče v izrednem stanju politične reforme Predsednik republike Južne Koreje je včeraj proglasil izredno stanje in napovedal nujne politične reforme. Parlament je razpu- v v scen. SEOUL, J. Kor. — Predsednik republike Park Chung-Hee je stavil včeraj vso deželo pod skib držav ožlrajb' okoli, kje bi Kataba in Baida. j bil° mošoče Pšenico kaJ Južni Jemen ima marksistič-' bolj ugodno' Poljska jo potrebu-no vlado, ki jo njegovi arabski le vsaj-milijon ton in pol. Ker sosedje ne marajo, podpirajo pa jo 12 Sovjetske zveze ne more bodo reforme pripravljene in je prepričan, da ameriška jav- nika Suvane Fume in vodnika Pathet Lao. Poročilo iz Viet-natiana trdi, da imajo ti razgovori izgled na uspeh, ker je Pathet Lao opustil svojo zahtevo o prepovedi ameriških letalskih napadov na Hočimino-hova pota skozi Laos. -----o----- Kambodža In Laos ne bosta puščena na cedilu WASHINGTON, D.C. - Ko v Evropi vztrajno nadaljujejo z govoricami, da je sporazum med Hanoiem in Washingtonom dosežen in da je treba le še zgladiti nekatere podrobnosti in pripraviti njegovo izvedbo, je Washington zagotovil Kambodžo in Laos, da ju v slučaju sporazuma o Južnem Vietnamu ne bo ____ ...____......... _ pustil na cedilu. ^ojni zakon, razpustil P^l3', v]acj0 predsednika Van Thieuja, i Predsednik ZDA R. M. Nixon ment m začasno u im e u jjanoj s provizorično revolucio-’ je v preteklosti sam poudaril, da stavni p.avic. moter vsega narn0 v]acjo Južnega VietnamaJ hoče doseči konec vojne v vsej tega naj i i a nujna izvedba j.0^. se uracjno imenuje Osvobo-1 Indokini, ker je to eno samo bo- dilna fronta Južnega Vietnama, jišče in miru tam ne more biti, Ker je ta le orodje Hanoia. je če ni celovit, če ne obsega celot-malo verjetno, da bi imel ta z nega področja, kjer se zdaj voj-njo kake posebne težave. Van skovanje vrši. ! Thieu utegne biti za Washing- Zastopnik državnega tajništva žavnega podtajnika W. Sulliva-na, strokovnjaka za jugovzhodno Azijo in Indokino. Po razgovoru s predstavnikom Hanoia Xuan Thuyjem je Kissinger s svojo skupino odletel v Saigon, kamor je dospel danes zjutraj. 2e pred njim je priletel v Sai-gen načelnik armadnega glavnega stana gen. C. Abrams, o; katerem trdijo, da je od vseh A-j merikancev v najboljših odnosih s predsednikom Južnega Vietnama Van Thieujem. V Saigonu bo te dni tudi novi vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil na Pacifiku adm. Noel A. M. Gayler. Vesti iz neuradnih virov trdijo, da je prišlo do zbližan j a stališča Washington in Hanoia, da pa imata oba težave v Južnem Vietnamu, Washington z politične reforme. Za enkrat je vsa politična dejavnost Ustavljena in prepovedana. Park je sedanjo vlado postavil za “izredni državni svet”, jo Sovjeti in Kitajci. pričakovati, povprašuje na Mad-- izvedene. Zadnje vesti iz Adena trdijo,1 Žarskem.’. v Jugoslaviji in v Predsednikova objava izred-da so se sešli vojaški predstav-; Rornum;ii' Nižvboliše sev ne godijnega stanja pravi, da bo ’‘držav niki obeh Jemenov in se sporazumeli o ustavitvi sovražnosti. ! Vzhodni Nemčiji in Češkoslova- ki naj vodi državo, dokler nekton res neke vrste trd oreh, ker je dejal, da so ZDA na vprašanja iz Kambodže in Laosa obe državi zagotovili, da bosta vključeni v sporazum o končanju vojskovanja. grdijo, da so cene od lanskega takoj poslan V Vietnam novembra kljub zamrznitvi na' sPlošno porastle za 16%. Napovedujejo, da bodo cene ški, kajti obe pšenico redno u-važata. npst ni pripravljena Južnega Vietnama pustiti na cedilu. Pri razgovorih v Saigonu boni svet” objavil vrsto dopolnil k j do sodelovali poleg dr. H. Kis- singerja in njegovih pomočnikov, državnega podtajnika W. Sullivana, poslanika E. Bunkerja brez dvoma tudi vojaki gen. ustavi do 27. oktobra in da bodo ta predložena en mesec po objavi v odobritev korejskemu ljudstvu. Armadni načelnik gen. Rob Jae-Hyon je bil postavljen1 Abrams, adm. Gayler in gen. za izvajalca vojnega zakona. jWeyand, poveljnik ameriških Takoj po objavi izrednega | vojaških sil v Južnem Vietna-stanja je vojaštvo zasedlo sre-'mu. je pretekli mesec j dino glavnega mesta in zastraži-1 Washington je odločen zava-vdrla iz Tanzanije, pa bila v lo vse vladna poslopja. Posebna, rovati neodvisnost Južnega Viet-par dneh pognana nazaj. Ujet- nova navodila so bila izdana za nama, kot je preteklo nedeljo Gen. Abrams prisegal, V Ugandi pobili WASHINGTON, D.C. — Gen. j 35 ujetnikov C. Abrams je v ponedeljek pri-] KAMPALA, Ugand. — Voja-^ ... .segel kot novi načelnik armad-;ška oblast je objavila, da je bilo sa skoro dvignili za 25%,jnega glavnega stana, pa še isti ubitih 53 ujetnikov protivladne av tako se bo podražil grad- dan odletel v Saigon po naroči- skupine, ki material in petrolejski iz-! iu predsednika Nixona. k Cena stanovanj se jej Sodijo, da je gen. Abramsa ^ ^ ____^ fa(i§nda.za Nejevolia za- pot v Južni Vietnam v zvezi z niki naj bi bili pobiti pri posku- domača in tuja sredstva javne' poudaril državni tajnik ^ i divjajočih cen je vsesploš- razgovori za konec vojne in ne ] su bega iz vojaškega taborišča toliko za novo presojo vojaške- Kifaru. ga položaja. Ta se ni toliko Osem ujetnikov naj bi pobegnilo, med njimi bivši minister Zadnje vesti Občni zbor— V nedeljo, 22. oktobra, ob 3. popoldne bo v družabni sobi šole sv. Vida občni zbor. Odbora staršev učencev Slovenske šole sv. Vida. Vsi starši, pa tudi drugi, ki se za Slovensko šolo zanimajo, nujno vabljeni! Seja— Društvo Slovenski dom št. 6 ADZ ima v petek zvečer ob 7.30 redno sejo v SDD na Recher Avenue. Seja upokojencev— Klub slovenskih upokojencev za senklersko okrožje ima jutri, v četrtek, ob dveh popoldne redno sejo v SND. Vse članstvo vabljeno, podana bodo poročila in trimesečni računski zaključki. Seja— Društvo sv. Jožefa št. 169 KS-KJ ima jutri, v četrtek, ob 8. zvečer sejo v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Rokoborba— Jutri, v četrtek, zvečer se bodo v Areni na Euclid Avenue merili odlični poklicni rokoborci Abdullah The Butcher, John Valentine in drugi. McGovern v mestu— Demokratski predsedniški kandidat McGovern bo danes zopet v Clevelandu. Zvečer ob 7.30 bp pol ure odgovarjal na vprašanja, ki mu jih bodo stavili leieionično poslušalci na televizijski postaji WKYC, kanal 3. Kdor ga hoče kaj vprašati, naj kliče med 7.30 do pred 8. tel. 1-800-578-0800. Glavna načelnica narodnega odbora demokratske stranke J. Westwood je tudi v mestu in bo govorila v City Clubu. Obsodba škotskih študentov zaradi surovosti proti kraljici London, vei. Brit. - skot- ® i član parlamenta William axter je dejal, da mora “biti ekaj narobe” v vzgojnem si-škotske, ko ta ni naučil ^ jadih ljudi niti temeljnih pra-1 dostojnega vedenja, c, . • Baxter je poslanec mesta ,t-Hng na Škotskem, kjer so spremenil, da bi moral načelnik W. P. informacije. Park je dejal, da se Rogers. Po vsem sodeč naj bi ta bodo razmere v Južni Koreji vr- postal nevtralen in nova uredi-nile v običajno stanje, če bo tev naj bi bila zajamčena po ljudsko glasovanje odobrilo u- ZDA, ZSSR, Kitajski in Fran- glavnega stana nenadno sam v za informacije pod predsedni- stavna dopolnila koncem tega ciji, ki bi bile tudi odgovorne Južni Vietnam. \ kom Obotejem Alex Oiera. | leta. za nadziranje izvajanja določil Frank J. Lausche: Hixovona zmaga bo najboljie služila nail deželi šoli lentje na tamkajšnji visoki , Pozdravili pretekli četrtek ^raljico Elizabeto II., ko je pri-na uradni obisk, z nedostojni klici, dvignjenimi pestmi eno “smrdečo bombo”. ^remenski prerok pravi; CLOUDY ^ečinor ^ v -orna oblačno, hladno z pastjo dežja in naletavanja 0kopa' Najvišja temperatura CLEVELAND, O. — Bivši petkratni guverner države O-hio in bivši zvezni senator naš rojak Frank J. Lausche nam je poslal svoj razgovor s sodelavcem lista “Cincinatti Enquirer”, da ga posredujemo slovenskim volivcem. V njem poudarja, da bo po njegovem prepričanju za “varnost našega naroda in za dobrobit našega ljudstva najboljše, če bo predsednik Nixon ponovno izvoljen”. “Preteklost sen. McGover-na kaže, da je on neodločen in nedosleden dejansko od dne do dne v smereh, ki jim bo sledil, je dejal F. J. Lausche, ko je najaval razloge, zaradi katerih odklanja kandidata svoje stranke kot primernega moža za na čelo zvezne vlade. Nato je nadaljeval: “Vojaški proračun ne more biti zmanjšan za vsoto, kot jo je on priporočil, ne da bi privabil ofenzivni nastop držav, ki streme po razširjenju svojih meja. Njegov predlog za podelitev $,1000 vsaki osebi, moškim, ženskam in otrokom, je praktično neverjeten in ga ni mogoče doseči drugače kot z uničenjem našega gospodarstva. Njegovo zagovarjanje prekinitve nosečnosti in prodaje in rabe marijuane in podelitev pomilostitve vojaškim beguncem in pobeglim vojnim obveznikom je napačno. Njegova podpora sprejemu politike prevažanja šolarjev za dosego rasne integracije ni sprejemljiva belim in tudi ne večini črnim. Kot državljan in kot veteran prve svetovne vojne se čutim globoko prizadetega ob dejstvu, da ima g. McGovern samo dobre besede v podporo komunistov Severnega Vietnama, nikdar pa niti najmanjšega priznanja spodobnosti vlade Južnega: Vietnama ali njegovega ljudstva. Predsednik je napravil dolge korake za dosego miru v svetu. Zmanjšal je napetost med našo deželo na eni strani in Sovjetsko zvezo ter Kitajsko na drugi. On je dejansko pripeljal vojno v Južnem Vietnamu do konca. Čeprav tam ni premirja, je dejstvo, da tam ni več niti en sam naš vojak zapleten v bojevanje na tleh. Ko je Nixon postal predsednik, je bilo v Juž. Vietnamu 543,000 ameriških vojakov. Zdaj, niti štiri leta kasneje, jih je le še 34,600. McGovern je pokazal globoko skrb za naše vojne ujetnike v Severnem Vietnamu. Jaz ne morem lazumeti nje- govega domišljanja sposobnosti za dosego rešitve vprašanja vojnih ujetnikov, ne da bi podvzel zdaj karkoli v o-pozorilo komunistom, da se naj drže mednarodnih pravil Rdečega križa ali kake druge nepristranske mednarodne ustanove, ki bi naj pregledala, pod kakšnimi okoliščinami jetniki žive. F. J. Lausche je prav tako odklonil McGovemov predlog za ukinitev neobdavčlji-vosti državnih in občinskih bondov in ukinitev pravice lastnikov hiš za odpis obresti dolga na njihov dom od davkov. Poudaril je važnost pravice podjetij za nagel odpis novih vlog v podjetja in njihovo modernizacijo, ki jo hoče McGovern ukiniti. Posebej je poudaril F. J. Lausche, da so bile vse te posebne pravice uzakonjene v kongresih z demokratsko večino. WASHINGTON, D.C. — Senat je preglasoval predsednikov veto zakona o čiščenju voda, i bi bo stalo deželo 24.6 bilijonov dolarjev. Predsednik Ni-zon je hotel omejiti izdatke na 6 bilijonov za prihodnja tri Italijanski Amerikanci in judje se odmaknili od demokratov NEW YORK, N.Y. — Louis Harris je v svojem povpraševanju dognal, da so se italijanski Amerikanci in ameriški Judje leta v ta namen. — Senat je odmaknili od demokratske odobril dogovorjene spremem- stranke. Tako je volilo pred 4 be v Social Security zakonu, leti Humphreyja 57G', Nixona kot je to storil tudi Dom, od-( pa le 37G italijanskih Ameri-klonil pa je omejitev zveznih j kancev, sedaj se jih je izjavilo izdatkov na 250 bilijonov, kot, za Nixona 62'7 , za McGoverna je to predložil predsednik in pa le 27 G . je Dom že odobril. J $e slabše je pri ameriških ANCHORAGE, Aljaska.—Kljub Judih. Teh je pred štirimi leti skrbnemu in obsežnemu iška-1 volilo Humphreyja 81%, Nixona nju še niso našli nobene sledi pa le 16%. Zdaj se jih je izjavi-za pogrešanim letalom Cess-j lo za McGoverna 46%, za Nixona, v katerem sta bila kor-j na pa 41%. grešnika H. Boggs, vodnik To se pravi, da je sprememba demokratske večine v Domu,1 pri italijanskih Amerikancih v ter N. Begich iz Aljaske. | korist Nixona 55%, pri Judih pa SAIGON, J. Viet. — Vojaško ce-° 60%. poveljstvo je priznalo izgubo ---- " F-lll letala včeraj, ni pa navedlo vzroka. Poročilo iz Ha-! noia trdi, da je bilo letalo sestreljeno in da sta oba le- j talca mrtva. To je že drugo letalo F-lll izgubljeno nad čajno je po vsem svetu, posebno Tudi v tujini ni veliko zanimanja za volitve v ZDA WASHINGTON, D.C. — Obi- Sevemim Vietnamom, odkar so bila ta letala poslana pretekli mesec v jugovzhodno Azijo. BEOGRAD, SFRJ. — Predsednik Tito je dejal, da so razmere v Zvezi komunistov Srbije “slabe” in “nezdrave”, v njej je preveč nacionalizma in premalo smisla za ohranjanje edinosti in discipline v Zvezi komunistov Jugoslavije. BEOGRAD, SFRJ. — Predsednik Tito je včeraj nad vse ljubeznivo sprejel britansko kraljico Elizabeto II., njenega v Evropi izredno zanimanje za volitve v ZDA. Letos so povsod prepričani o Nixonovi zmagi, zato je zanimanje za volivni boj sorazmerno hudo padlo. Nekateri veliki evropski listi so svojim dopisnikom tu sporočili, naj bodo v svojih poročilh o volivnem boju čim bolj kratki, ker za ta poročila ni pravega zanimanja. moža vojvodo Filipa in hčerko prineceso Ano, ki jo spremljata na uradnem obisku Jugoslavije. HMEmšm BGMxmm * 1/I C- » -V 1117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and international Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: La Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece La Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto števali politične delavce, kot sta bila Peršuh in Majdič in slovenske župane, ki so bili steber političnega dela na našem podeželju. Niso zapustili naroda. (Konec jutri) BESEDA IZ NARODA SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20,00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 201 Weds., Oct. 18, 1972 0b zdajšnjih pogojih - še je čas! Slovenski dan v Chicagu Ali so res vsi slovenski politiki odpovedali? Predsednik Narodnega odbora za Slovenijo Miloš Stare je v Svobodni Sloveniji, ki izhaja v Buenos Airesu v Argentini, objavil 5. oktobra letos pod gornjim naslovom sledeči sestavek, ki bo brez dvoma zanimal tudi prenekate-re čitatelje Ameriške Domovine. ❖ Odkar smo v emigraciji, je bila ponovno in tudi v zadnjem času zapisana ali izgovorjena beseda, da so med revolucijo “vsi politiki odpovedali”, da “so zapustili narod” in da se je to ali ono zgodilo prav zaradi tega, ker politiki niso vršili svoje dolžnosti. Nikdar pa v tej zvezi ni bila imenovana nobena konkretna oseba in ni bila izrečena nobena konkretna kritika. Vse je bilo pavšalno in obsodba gre na vse politike. Skušajmo se zamisliti v dobo revolucije in poglejmo konkretno ali so res pdHitiki, to je tisti, ki so bili v političnem delu na vodilnih, ali vidnih mestih, odpovedali in so zapustili svoj narod v najtežji dobi, ko je razpadla Jugoslavija, ko je prišla tuja zasedba in je začela komunistična revolucija. Neposredno pred nemškim napadom na Jugoslavijo je bil predsednik Slovenske ljudske stranke dr. Kulovec v Beogradu predstavnik Slovencev. Ko je po 27. marcu začel zmagovati razum tudi pri tistih, ki so pripeljali do nesrečnega 27. marca, so šli napori vlade za tem, da odvrnejo vojno z Nemčijo. Vsi, ki so poznali slabotno vojaško odporno moč Jugoslavije, so se vrgli na delo, da preprečijo zlom države in splošno uničenje. Tisti, ki smo tedaj videli v Beogradu prizadevanje dr. Kulovca, da odvrne nesrečo, ne bomo nikdar pozabili s kolikšno energijo je prepričeval in rotil; zavedal se je, kaj bo prinesla vojna Jugoslaviji in da bo najhuje prizadet slovenski narod. Ni uspel in pri prvem nemškem napadu je bil ubit. Dr. Krek, msgr. Gabrovšek in dr. Kuhar so šli v inozemstvo. Zgodovina bo pokazala, kaj je dr. Krek storil na vseh položajih, ki jih je imel pri zaveznikih v času revolucije. Nobena narodnost ni imela tako požrtvovalnega, vztrajnega in tako delu predanega vodnika v boju za svobodo, kot smo ga imeli Slovenci v Kreku. V odnosu do komunizma ni prav nič omahoval in je značilna trditev angleškega diplomata v Londonu, da je bil Krek najbolj an-tikomunistični minister v Londonu in da je naravnost zasipal s poročili o razmerah v Sloveniji osebnosti in ustanove zapadnih zaveznikov in branil Slovence, ki so se upirali komunističnemu nasilju in trpeli preganjanje okupatorjev. Utemeljeno tudi trdim, da nobena narodnost ni imela politika, ki bi tako skrbel za usodo beguncev, za reševanje slovenske narodne vojske in pozneje sam kot begunec na mednarodnih forumih branil pravice slovenskega naroda. Msgr. Gabrovšek, član SLS in njen bivši tajnik je z nezlomljivo voljo premagoval vse ovire in se ni bal nasprotovanj in groženj, ko je kazal v ZDA na komunistično nevarnost in dokazoval upravičenost protikomunističnega boja v domovini. Dr. Ahčin in Ivan Avsenek sta v Rimu med vojno o-pravljala delo, ki bi zaslužilo posebno razpravo in sta bila tudi po vojni neutrudna delavca za pravice slovenskega naroda vse do smrti. Ivan Avsenek pa tudi v domovini vse do septembra 1943, ko se je umaknil Nemcem. Spomnimo se tistih, ki so ostali doma. Dr. Natlačen ni dvomil v nujnost protikomunistične borbe za blagor slovenskega naroda. Storil je prav vse, kar je po svoji vesti smatral za pravilno in se ni niti za korak umaknil od svojega načelnega stališča, niti ni prenehal z delom vse do tedaj, da je padel pod kroglo komunističnega morilca. Marko Kranjc, bivši tajnik SLS v Mariboru, ni opustil nobenega dne, od tedaj ko je pregnan od Nemcev prišel iz Maribora v Ljubljano, da ne bi od jutra do večera delal in pisal in organiziral. Delo bivšega tajnika SLS Košička je bilo manj znano, pa izredno pomembno. Dr. Šmajd, ki je v svoji drznosti v času revolucije delal v boju proti komunistom poteze, ki so bile že igra s smrtjo in je vztrajal v tem vse dotlej, da je bil v Trstu po koncu vojne ugrabljen od komunistov in po strahotnem mučenju ubit v ljubljanskih zaporih. Prof. Bitenc je ^vztrajal ves čas revolucije in ni odnehal po koncu vojne, žrtvoval je svoje življenje, ko se je potem, ko je žje zavladal komunistični režim, ilegalno vrnil v Ljubljano, da nadaljuje nedokončani boj proti komunizmu. Rudolf Smersu je pri organiziranju Slovenske legije doprinesel vse, kar je mogel z vso svojo delovno ekipo, da bi v Sloveniji ne zavladal komunizem. Ali moremo tistim, ki so bili poslani v koncentracijska j taborišča, očitati, da so odovedali? Navedem le Milana Finca, dr. Zdravka Kalana, Ceneta Lipovca, inž. Sodjo in j Franja Žebota. Dolga bi bila vrsta teh, če bi našteli vse, kij so poskusili grozote nacističnih taborišč. Še bi lahko na-' CHICAGO, 111. — V soboto, 28. oktobra, se bo v Chicagu vršil letni Slovenski dan v proslavo praznika slovenske neodvisnosti 29. oktobra 1918 in 22. obletnice rednih slovenskih oddaj na radiu. Guverner Richard Ogilvie in župan Richard Daley sta proglasila ta dan kot Slovenski dan za državo in mesto. Njuna proklamacija poudarja slovenski doprinos pri gradnji mesta in države. Naš kongresnik F. Annunzio se je v Congressional Records spomnil slovenske zgodovine, naših pionirjev, škofa Barage ter sedanjih uglednih Slovencev v Ameriki. Program se bo pričel točno ob 7. uri zvečer v obeh svetoštefan-skih dvoranah z ameriško in slovensko himno, katero bodo peli otroci Slomškove sobotne slovenske šole pod vodstvom ge. Fanike Humar. Po pozdravu a-meriški in slovenski zastavi bo ljubka gospodična aii Miss Slovenskega dneva gdč. Mary Kreslin prečitala guvernerjevo in županovo proklamacijo, nakar bo Henčkov ansambel iz Slovenije predvajal koncert slovenskih melodij. V kratkem odmoru bo kot glavni govornik večera spregovoril dr. Bogdan Novak, profesor zgodovine na toledski univerzi, ki bo govoril o važnih zgodovinskih obletnicah 29. oktobra in 22-letnice slovenske radio ure. Po pozdravu predstavnikov javnega življenja bo podeljeno Slovensko odlikovanje zaslužni osebnosti. Po koncertnem programu bo v drugi dvorani (roller rink) posebno presenečenje in zaigrala bo mladinska skupina. Vsak udeleženec bo prejel lepo spominsko značko z ameriško in slovensko zastavo po načrtu naše umetnice Mimi Razman-Bu-cik. Gostje so napovedani iz Milwaukeeja, Jolieta in celo iz daljne Dakote ter iz Montreala, Kanada. Čikaški Slovenci smo razkropljeni po vsem velikem mestu in okolici, toda tega dne i se snidemo v prijetni slovenski | domačnosti. Na svidenje! Dr. Ludvik Leskovar Resno vabilo Slovenske šole pri Sv, fidii CLEVELAND,O. — O slovenski 'kulturi beremo zadnje čase veliko. O slovenskem narodu v domovini in zamejstvu slišimo mnogo. Skrbimo, kako bomo uspeli umestiti slovenščino na ameriške univerze. Iščemo stikov s Slovenijo bodisi, da jo obiščemo ali vabimo k sebi sorodnike in vse mogoče kulturne skupine, da nam svežijo stik s slovenskim narodom in njegovo kulturo. Imamo pa med nami samimi druge važne naloge, na katere radi pozabimo. Gornji naši napori bodo rodili prav malo uspe*-ha, ako bomo pozabili na Slovenske šole v Ameriki. Te šole živijo, delajo, se trudijo, a če pošteno analiziramo njihovo stanje, le bolj životarijo! Iz narodnostnega vidika gledano, so potisnjene v kot, v o-skrbo malemu številu slovenskih staršev, onih, ki se za ohranitev slovenske kulture še malo zanimajo. V nedeljo, 22. oktobra, ob 3. uri popoldne bo imel Odbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu v družabni sobi Slovenske šole svoj letni občni zbor. O bodočem življenju Slovenske šole bo govora, a se že danes bojim, da bom tam videl le skromno število staršev, še manj pa narodno zavednih ljudi, ki bi šoli lahko pomagali. Delavci, ki bodo vodili Slovensko šolo, so se že prijavili k delu in se obvezali prevzeti posle. A čakajo, da bi jih clevelandski slovenski ljudje podprli, moralno, jim dali ideje, navdušenja in siguren pogled v bodočnost. Verjetno bo le kaka peščica ljudi sklepala o življenjsko važnem narodnostnem delu Slovenskega naroda v Clevelandu. V življenju ni težko izgubiti cije, še lažje jih je pa zgrešiti in slediti napačnim. Graditi gradove v oblake, brez temelja na stvarni podlagi, znamo Slovenci zelo dobro. Svojo Slovensko šolo v Clevelandu pa prepustimo, naj ji Bog pomaga, medtem ko se borimo za zastavo, ki jo naši slovenski otroci kmalu še prepoznali ne bodo. Resno vabilo vsem — k delu, tam, kjer se to pričenja! MS Slovenska pristava CLEVELAND, O. — Na občnem zboru 15. oktobra so bili izvoljeni v odbor Slovenske pristave za leto 1973: predsednik Mate Roesmann, podpredsednik Jože Leben, tajnik Vidko Sleme, NEW YORK, N.Y. — Ta naslovna misel se ni porodila šele v trenutku, ko sem se namenil napisati to srenj sko poročilo. V meni je bila že dolgo. Mnogokrat! sem jo že zapisal, samo podajal sem jo v drugačni obliki, z drugačnimi besedami. Priznati pa moram, da se je na večer letošnje prvooktobrske sobote še bolj utrdila v mojem prepričanju ob stalni pomisli na število in življenje Slovencev na našem njujorškem področju. Čudna življenjska “usodnost” me je vrgla v to področje, kjer živim zdaj že skoraj nekaj čezmernega četrt stoletja. Vem za stanje in razpoloženje ter za življenje Slovencev tod ob moji vrnitvi v rojstno deželo. Opazoval sem, kako se to življenje kuha, kako vodeni in kako odmira. Videl pa sem tudi, kako se nanovo poraja. V prav zadnjih letih je bilo med našimi ljudmi v glavnem mnenje, da nas ni skoraj nič več in da samo umiramo. Zares smrt je pokosila zdaj tu zdaj tam. In vselej si slišal vzdih: pa je spet en Slovenec odšel! In ravno ob takih trenutkih, če si hodil kropit v pogrebne Žale, si lahko spoznal, da je Slovencev veliko več, kot videz kaže, ali pa če bi to ugotavljal po obiskovanju do- lu. Pa kaže, že dolgo opazujem, da se je veliko “oldtimerjev” in tudi precej “youngtimerjev” odtujilo domači, slovenski cerkvi v New Yorku. Prezreti ni dejstva, da nekateri nikdar niso prišli v to slovensko sredino in se jo zato še zdaj izogibajo. Vendar v vseh teh letih je bilo moje pisanje usmerjeno v povezavo vseh njujorških Slovencev. Zategadelj sem tudi tolikokrat govoril o potrebnosti izvedbe lastnega slovenskega po-pisanja na njujorškem področju. Lepa strnitev njujorške slovenske srenje je bil letošnji farni piknik v avgustu v Moham-sic State Parku. Takrat je bil tudi položen kamen uspeha večera 7. oktobra v Ridgewood Halli. Na ta piknik je prišlo tudi precej “oldtimerjev”. Med njimi sta bila mlada “oldtimerja”: Frank Birk in Edward Klarič. tebrske nedelje, ki je padla na 1. oktober. Jaz sem jima dal obljubo h1 jo izvršil. Že v poročilu o pikni' ku sem govoril o tej nameri naših “oldtimerjev” ter pozival vse “oldtimerje” in “yougtimerje , da se odzovemo temu povabilu* In tako se je zgodilo. Uspeh je bil lep. Seveda krono zdaj nosijo pobudniki za ta večer: Em Ručigaj, Edi Klarič in Frank Birk, ki so delali za uspeh na svojem področju. Svoj delež pri tem imava tudi midva: župnik oče Richar Rogan in jaz. Oba, vsak na svoj način, sva se zavzela za uspeh tega večera. In nas, “young timerjev”, je bilo na tem večeru kar precejšnje število. Če odštejem one, ki jih je bili mil Ručigaj povabil, ki niso Slovenci, je ta večer pokaza, da je nas Slovencev na njuj°r škem področju zares še velik0* Pokazal pa je tudi, da nas sl°' venska kri skup vleče, ker nam daje isto občutje v našem °zl lju, daje pa nam tudi isto čute , nje v duši in srcu. Ta večer je Ta dva sta govorila župniku Ri- j tudi pokazal in dokazal, če dela-chardu Roganu o nameri, ki sta! mo brez predsodka in brez p°h' jo z Emilom Ručigajem začela uresničevati. Vstopnice so bile že napravljene. Tako sta eno ponudila župniku s prošnjo, da bi on s svoje strani delal propagando za ta večer. Prišla sta tudi k meni z isto prošnjo. Žup- mače, slovenske cerkvice sv. Ci-;nik jima je obljubil vso svojo rila na Osmi. tičnih namer, da se lahko zbere mo. Pokazal je tudi, da se tak° zbrani imamo kar radi med se boj in da se potem v tak0111 vzdušju razvije toplo razpel02 nje in prijetna zabava. Menda drugega dokaza uam ni treba več za odkrivanje iu u Nekako ob 50-letnici leta 1965 sem začel pisati skoraj redno poročila iz njujorške slovenske srenje. Moja poročila so bila objavljena v Ameriški Domovini, v večini pa tudi v Ameriškem Slovencu. Vem, takrat sem poslal tudi prvi sestavek v Prosveto, pa ga niso objavili. Znanec Maks Peshel mi je dejal, da verjetno zato, ker nisem član Slovenske Narodne Podporne Jednote. Žal mi je bilo, da sestavka niso objavili, ki pa je bil iste vsebine in istih besedi, kot sem ga poslal AD. In že takrat pred proslavo 50-letniee, ki je bila v poljski dvorani na Osmi cesti, sem v poročilih poudarjal: Veliko je še slovenskih vej in vejic, veliko je še mladega popja. Kdo nas bo zbral, kdo nas bo povezal! Na proslavi je na ta poziv odgovoril naš župnik oče Richard Rogan z obljubo, da bo to on izvršil. Izvršil tako, da bomo imeli še življenjsko bogato 60-letnico in obletnice še naprej, morda tja do 100-letnice in še čez. Vendar vprav skupaj nismo v vseh teh osmih letih nikdar prišli. Malo zboljšanje se je pokazalo na zadnjem koncertu “Fantov z Osme” v lanskem maju v dvorani prezbiterij anske cerkve v Ridgewoodu. “Oldtimerji” in “youngtimerji” so bili zbrani v številu čez 200, kot že dolgo ne. Veliko je bilo prilik na Osmi, da bi se zbrali v večjem števi- ( podporo. In že naslednjo nede-1 trjevanje še dolge in trdne žlV' Ijo je v cerkvenem oznanilu go-J Ijenske poti njujorških Sl°veI1' Tone Osovnik voril o tem večeru in poslej je'cev. delal vsako nedeljo do prve ok- Sobe v Slovetiiku “naprodaj”! blagajnik Berta Lobe; odborniki: Jože Kristanc, Valentin Kavčič, Lojze Lončar, Frank Lovšin, Lojze Petrič, Frank Bajc, Ivan Rus, Eddie Podržaj, Ivan Hočevar, Franc Rupnik, Vida Rupnik, Lenka Hren, Stanko Frisian, Jimmy Slapnik in Vili Zadnikar. Slovenski šoli lahko pošljeta v odbor vsaka 3 člane po svojem občnem zboru. Upravni odbor Pristave je pooblaščen za spre- jem. V nadzornem odboru Pristave dobro ime jo zahteva, da s tem Parkers Prairie, Minn. —Hrana, obleka in stanovanje so tri osnovne reči, brez katerih človek ne more živeti. Sicer je res, da dobijo v Rimu pozimi komaj kdaj kaj snega, medtem ko tu v Minesoti zemlja zmrzne 6 čevljev globoko, pa vendar lahko slišimo minesoške duhovnike, ki so v Rimu študirali, trditi, da niso nikdar v življenju tako zmrzovali kot tedaj v Rimu. Tako torej tudi v toplejših krajih ljudje ne morejo kar tako pod palmo živeti. To velja celo za Sveto deželo, saj je Gospod postavil prejemanje popotnikov pod streho kot pogoj za vstop v nebeško kraljestvo. Slovenik bo nudil domač krov onim slovenskim duhovnikom, ki bodo v Rimu izpopolnjevali svojo izobrazbo, česar brez tega zavoda ne bi mogli narediti, ker je tudi v Rimu prosto življenje pod pinijami nevzdržno. Brali smo, da so sobe v Slove-niku “naprodaj” za $5.000.00. To se v oda ni tako mišljeno, da bi tak “kupec” sobo lastoval in se v njo vselil, niti ne kdaj pozneje kot upokojenec, kajti Slovenik ne bo hiša za stranke, ampak samo za vzgojo mladih duhovnikov. “Kupec” bo lahko samo sobo po sebi imenoval, ali po kom drugem, če bi tako želel. Kakor poročajo iz Rime, je do sedaj plačanih že več takih sob: Slomšekova, Meškova, Držečnikova, Grmičeva, Dolšinova, Pe-čovnikova in druge. Ker je vseh sob 30, je še vedno prostora za kakih 20 dobrotnikov. Kaj ko bi se našel kdo, ki bi plačal sobo za nadškofa Pogačnika, za škofa Leniča in Jenka? Tudi rajni škof Rožman zasluži tak spomin. Toliko je za nas pretrpel, premolil in nas rad imel. Saj on in njegov spomin take sobe ne potrebuje, naše svečena njegovemu spominu, 11 kot dar kakega posamezni ampak kot skupen dar nas vs° ^ ki nas je vse vodil skozi najhuJ še čase. & Prav tako so na razpolag0 v ,* T2£- druga odlična imena: Škot raga, nadškof Vovk, Lamb6^ Erlich ... Imen pač ne bo zrnani kal°. _ be Nekdo je rekel, naj bi kar tako imenovali po razli01*^ velikih možeh, ne da bi za^ vali denar za to. Saj bi, Slovenik ne bil v tolikih nih težavah. Poimenovanj0 s.ji bi naj bila samo vzpodbuda obenem nagrada za tak ve dar zavodu. , ft Mislim, da se bo vsak bo gojenec že iz radovednosti zanimal za zgodovino po katerem se njegova ^ imenuje. Na primer čez s^°j{Cj0 bo tak gojenec poizvedova • je bil ta Dolšina? Od kod doma? Zakaj je šel v Kje je v Ameriki delova • je bilo več bratov? keite’ ia) leč v Minesoti sta 2UPn^°I1jsta pa na potrebe domovin0 ^e. pozabila. Bila sta soustan0^ Ija tega zavoda in tako ^ ^ _ hrot' :ve jima Bog povrne in to ^.^i, nika vse slovenske ^'er^Ve|j