5, številka. Ljubljana, v ponedeljek 8. jannvarja. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI MOD. Uhaja vsak dan ivecrr, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pof ti prejeman za *vstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje deiele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če bb trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trga fit. 12. Dpravniltvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Koalicija v kranjskem deželnem zboru? Neverojetno, ali vender je resnično, da se ziblje voditelj nemški deželnozborski frakciji, gosp. baron Schwege|, v nadi, da bode v nagem deželnem zboru skrpal po Dunajskih vzorcih nekako koalicijo vseh »zmernih" poslancev, ki bi se vsakega političnega vprašanja ogibali, kakor se ogiblje peklenšček blagoslovljene vode. Takoj v prvi seji je Njega ekscelencija nastavljala svoje mreže ter prepričevalno govorila o tem, kako koristno bi bilo za deželo, če bi v deželnem zboru skovala se nekaka koalicija v minijaturi, čisto podobna oni v Dunajskem parlamentu. Ničesar naj bi deželni zbor druzega ne počenjal, nego samo gospodarske reči naj bi razprav I jal, ter delal na jedno stran poklone pred deželnim predsednikom, na drugo stran pa poklone pred deželnim glavarjem, ki bi b pomočjo dra. Schaflerja nemškutaril v deželnem odboru, ter vse lepo s tem opravičeval, Ja to nemškutarenje zahtevajo gospodarske koristi naše dežele! Radi vernjemo, da bi baronu Sel weglju taka koalicija dopadla io da bi dopadla tudi nadim Nemcem, ki bi ž njo dosegli nekaj več veljave, kot jo imajo sedaj. Koalicija postala je za to dobo nekaka politična bolezen, prava politična influenca, ki davi skoraj vse politike, bodi si, da hrepene po kakem ministerstvu, bodi si da hrepene sploh samo po tem, da bi bili visoki vladi všeč. Vsak, ki se čuti pravega Avstrijca, sili sedaj mej koalirance, in izven koalicije ni zdravja, ui pravega življenja! Kaj bode z Dunajsko koalicijo, to se že danes dobro ve; lonec, pri kojem je toliko delavcev, se bode tem delavcem pod rokami razdrobil, de prej, nego bode dobro dodelan. StroSke vsega tega političnega hrupa plača pa končno avstrijski Slovan, in sami Nemci imeli bodo pri tej koalieji svoj dobiček. Ti se polasti na vse zadnje cele lončarije in druge nadležne jim lončarje poženo, češ, nekaj časa smo z vami v koaliciji bkupaj delali, pa vidimo, da niste za rabo, zatorej odrinite! Tak če biti konec in ne drugač! Da bi se pa ta končni uspeh tem ložje dosegel, skušajo prebrisani Nemci omenjeno koalicijo tudi v deželne zbore zanesti, da bi tndi ti otrpnili, ter s svojo nebrižnostjo pomagali polniti nemško bisago, ki je že itak skoraj do vrha polna. Zategadelj se poskuša koalicija zanesti tudi v deželni zbor kranjski. Ali koalicija v tem zboru bila bi v istini gola in čista komedija! Čemu naj nam hasne koalicija v ti čisto elo-venski kronovini? Na Dunaji naj bi molčali, v Ljubljani pa tudi. In, ali se nam res tako dobro godi, da ni najmanjšega povoda k pritožbam? Ali so naši javni funkcijonarji brez napak in tako izvrstni prijatelji Slovenstva, da nikdar in nikjer graje vredni niso? Slovenščini je povsod uglajena pot, in nikjer se ji ne stavijo zapreke 1 Nemec se lahko oklepa koalicije! Če tudi molči, saj je vlada tukaj, ki dela za njega! Če tudi ničesar ne zahteva, vlada da vse! Kako pa je b Slovenstvom? Samo isto naj se mu privoli, pravi gospod pl. Heiu, kar je neobhodno potrebno. In če postanejo naši deželni poslanci tudi v deželnem zboru gole marijonete v rokah barona Schvregelja, potem se bode ista neobhodna potreba v rokah barona Heiua v nič raztopila, in kmalo bode uradnik, ki bi umel slovenski govoriti, vBaj pri politični administraciji — bela vrana! In kam pridemo z deželnim zborom, če sed6 v njem sami nekaki politični trapisti. Kaka bode potem veljava tega zbora, če tiče v njem le nem-škutarji in pa vladni kimovci? Ta koalicija bila bi sramotna tako za poslance posebej, kakor za deželo v obče. Baron Scbwegel imel bi potem vse v rokah, in kranjskega Pienerja nam bi igral v redutni dvorani I Zatorej upamo, da bodo slovenski poslanci uvaževali, da so razmere v kranjskem deželnem zboru bistveno drugače od onih v Dunajski zbornici, in da bi se oni — če so na Dunaji tudi občepeli za sedaj še v H >heuwartovem klubu — v pravem pomenu besede osmešili, ako sedaj v Ljubljani ustanove) dtfinitivno koalicijo, ko so oni na Dunaji samo provizorno pristopili. Upajmo tedaj, da se nakane starega političnega lisjaka — gospoda barona Schwe- gelja — ne bodo uresničile, in da slovenski poslanci njegovih sladkih besed ne bodo poslušali, ker bi drugače nakopali si odgovornost, koja bi jih pred volilci morala čisto ugonobiti. Če bi se pa to ne zgodilo in če bi se vsedlo nekaj slovenskih poslancev na limanice Njega ekscelencije, potem ta beseda ni zadnja, kojo smo spregovorili v ti zadevi! Primorske razmere. (Govor poslanca V. Spinčića v 255. seji drž. zbora dne 15. decembra 1. 1.) (Dalje.) Dne 1. junija 1892 vršila se je v Rovinju kaz. obravnava proti dvema možema iz dveh vasij, v katerih pred 20 in 30 leti o italijanstvu in o italijanskem jeziku ni bilo ni sledu, in kjer se je italijanstvu razširilo po nekaterih priseljencih in r_6tem šole. Zatoženca sta bila, kakor se mi je pripovedovalo, obsojena, ker sta o našem cesarju nedostojno govorila. Zanimljivo je, da sta ta dva moža pri zadnji državno-zborski volitvi v Poreški občini mnogo storila za italijansko stranko. Isti čas je bil obsojen neki zidar Tita, ki je tudi pri volitvah veliko deloval. O neki pravdi radi žaljenja velečanstva, vršivši Be 16. oktobra 1889 v Poreču in 31. januvarja v Rovinju, kazalo bi pregledati dotične Bpise. Za naše razmere je karakteristično, da zatoženec k tej obravnavi ni prišel, pač pa je bil pri tisti priliki najvažnejši svedok zaradi nekega ustanka obsojen na tri mesece v ječo. (Smeh.) Zatoženec je pri vseh volitvah v dotični občini prvi vodja italijanske stranke. Leta 1893. se je vršila kaz. obravnava proti Gustavu Glatteju zaradi Žaljenja velečanstva. V nekem primorskem mestu se je srebrna poroka italijanske kraljevske dvojice meseca aprila 1893 s tem slavila, da so gospodje io dame prišle v gledališče v slavnostni obleki z marjeticami okičeni. V nekem drugem primorskem mestu — ne imenujem mesta, če pa bo treba, storil bodem tudi to — so o priliki rečene srebrne poroke v okolici kresove užigali, svoje biše in zlasti kavarne pa raz- LISTEK. Slike iz našega deželnega zbora. i. Častna dva Ribničana. Naši deželni očetje so zopet zbrani, in vi, gospod urednik, naprosili ste me, ker dobro veste, da prihajam vsak dan na galerijo v redutno dvorano, da bi vam opisal tega ali onega moža, ki dandanes še Bedi tu spodaj pri modri mizi, ter z vplivno bvojo besedo odločuje o koristih naše ožje domovine. Danes še sede na širokih svojih stolih, ali počakaj mo, da pretečeti dve leti, pa jih ne vidimo več in marsikateri zgine, ki danes široki stol s širokim svojim telesom do vrha napolnjuje, prav kakor bi ta stol bil nalašč napravljen jedino in izključno le za njegovo telo. Varen, popolnoma varen je samo kauonik Kljun, ki ima posebno srečo. Naj ■e prepira s svojim škofom, ali pa s slovenskimi naprednjaki, mož ume vedno na tisto stran pasti, kjer je kruh s sirovim maslom namazan. Zategadelj mu cveto na zadovoljnem obrazu večne rudeče rožice, in zategadelj se mu ni bati za mandat! Tudi v prihodnjem deželnem zboru bode Široki stol s širokim svojim telesom do vrha napolnil, in v tem — morda aamo v tem — je podoben preuzvidenemu Ljubljanskemu škofu, kojega skrb tudi ne tlači, da bi morda v prihodnji deželni zbor ne smel prihajati, kakor je prihajal v sedanji! Ali drugi, ti so reveži in mnogo jih je, kojim se Že kažejo bipokratične poteze na bledih obrazih. In zatorej je zadnji čas, da jih ohranimo prihodnjim zgodovinopiBcem iu da objektiven in vrBten opazovalec njihovo podobo s trdnim žebljem pribije na list zgodovinski. Da ste, gospod urednik, v meni zasledili takega objektivnega in vestnega opazovalca, to govori za vašo bistroumnost in upam, da boste zadovoljni z mojimi slikami. Mogoče, da mi očitate to ali ono, tega da nisem bil — objektiven, tega mi gotovo ne budete smeli očitati! — Če sedim na galeriji deželnozborske dvorane, obtiče mi pogledi najprej pri naši nemški levici. To zategadelj, ker me je najti vedno tam, kjer je kultura, v drugič pa tudi zategadelj, ker mi prijatelji soglasno priznavajo, da je na meni precej lastnostij rojenega aristokrata, in da vsled svoje narave spadam prav za prav mej aristokrate. To pa tem bolj, ker je matematično gotovo, da imam ravno toliko pradedov, kolikor jih ima grof Lev Turjaški, ali pa baron Schvvegel. — Če Štejemo nazaj do grofa Adama, pa imamo vsi jednako število za se! — Na nemški levici sem torej in mej samimi plemenitaši. Skoraj domačega se čutim mej njimi, ker so krotki gospodje, in niti verovati ne morem, da so to potomci Žilavih muž, ki su nekdaj pri turnirjih s kopjem v prah prodirali železne nasprotnike, ali pa z dolgim mečem — deželni muzej jih še nekaj hrani — odsekali s jednim mabljejem po pet in deset turških glav. Jeden de sedi mej nprni, ki bi vsak hip še rad zlezel v svitlo železje, ali starost obelila mu je glavo in oBušila telo. Kadar bi najraje potegnil široki meč iz nožnic, tedaj pa mu zamre roka, in opešajo mu oči, da zaspi v zbornici mirno in sladko, kakor zaspi mirno in sladko nedolžno dete v naročji svoje matere. Da, baron Apfaltern bi še rad sukal svitlo orožje, duh je živ ali meso je slabo! Vse drugo okrog njega pa je nemo in onemoglo, — brez moči vsake! — Da, kaj bi bila nemška levica v naši zbornici, da nema tebe, sinu gorenjskih planin, ki si dolgo begal po tujini in ki sedaj, ko so te vrgli valovi nehvaležne karijere k rojstni zemlji, kakor Odisej nekdaj, te zemlje več poznati nočeš I Da, kaj bi bili nadi Neme«, da se jih s slovensko svojo roko ni oklenil baron Žvegelj, genannt Schwegel! Naj se reče, kar hoče, baron ScL\vegel je naj-markuntnejša oseba nemške in nemškutarske stranke v naši deželni zbornici; ne zategadelj, ker ima slučajno več redov, nego jih ima deželni glavar Oton Dutela. Pač pa zategadelj, ker nam je živ dokaz, do kake visočine ume priplezati bistra slovenska glava, če spretno svoje talente plodonosno nalaga, Bvetlili, ter prepevali pesem „Umberto Re d1 Italia" ter klicali »Viva P Italia" ia „Viva Umberto". Drugi dan prišel je vodja okr. glavarstva tja in nekatere glavne prireditelje obsodil na globo. V nekem drugem primorskem mestu se je srebrna poroka italijanske kraljevske dvojice v gledališči tako-le slavila: Ko je bila končana predigra in po zboru v drugem dejanju je zbrano občinstvo viharno ploskalo, klicalo „Viva V Italia" in zahtevalo, naj se svira „Marcia Realeu, metalo marjetice in celo z listi demonstrovalo. Kakor je bilo čitati, je policija de večji škandal preprečila s tem, da je predstavo zaustavila. Nekateri demonstrantje so se policijskim organom zoperstavljali in so bili zaprti. Demonstracija je bila burna in splošna. (Glej „Neue Freie Presse" z dne 24. aprila 1893 ) Celo oficijozna „Triester Z?itungtt, ki je te izgrede zabo-ležila v rubriki „Gledališče, umetnost in književnost" v številki z dne 24. aprila 1893, je rekla, da so radi te demonstracije postali le nekateri gledalci nestrpljivi. Kako pa so naši listi o tej priliki pisali, moram omeniti. „Neue Freie Presse" govorila je, da je bilo gledališče juko številno obiskano, oficijozna »Triester Zeitung" pa je rekla, da je bilo gledališče jako slabo obiskano, dočim je ,L' Adria", tudi ofi cijozen list, dne 24. aprila trdila, da je bilo malo nad 60 demonstrantov v gledališči. (Veselost in klici: Čujte! Čujte 1) Glasom poročil nekonfiskovanib časnikov bil je pri razpustitvi nekega občinskega zastopa glavni uzrok ta, da je jedoa stranka tega zastopa hotela slaviti srebrno poroko italijanske kraljevske dvojice. Nameravala je predlaguti, naj se po posebni deputaciji pošlje kralju v R m kak znamenit dar in pa adresa. Pri volitvah sta se potem obe stranki, progresistična ali radikalna in konservativna ali zmerno liberalna, kar najhuje borili. Po volitvi v četrtem volilnem razredu, pri kateri je zmagala prvoimenovana stranka z veliko večino, pisala je puluuradna ,L' Adria" — jaz obč. Bvetoikov ne sodim sam, ampak citiram Bamo, „L' Adrio" in se neki drugi list — o izvoljencih kot o elementih, ki bo se postavili izven zakonitih mej (Čujte! Čujte!); glejte brzojavko v „Neue Freie Presse" z dne* 9 junija 1893. „Triester Zeitung" z dne 1. maja 1893 označila je to stranko kot stranko s protiavstrijsko tendenco. Stranka je pri teh volitvah sijajneje zmagala nego kdaj poprej, dobila je 34 glasov proti 14. Iz te stranke voljen je bil župan, katerega je namestnik v imeni vlade srčno pozdravil izrekši nadejo, da bo mej c. kr. vlado in novim občinskim zastopom vladalo tisto porazumlienje, kakor je v prejšajih treh let.h vladalo mej vlado in — razpuščenim — občin« skini zasto|>om. (Klici: To je neverojetno!) Reklo se je, da se z Italijani zato tako dobro, s Slovani pa tako slabo ravna, da bi se Italijani sprijaznili z avstrijsko državno idejo. Rezultat te politike se je najbolje pokazal pri omenjenih volitvah. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 8. januvarja. MLnlstersha Urina — ka-ll? V Dunajskih političnih krogih se že nekaj dnij govori o parcijelai ministerski krizi. Trgovinski mi* nlster grof VVurmbrand se baje ne razume več s prvim sekcijskim načelnikom v trgovinskem mini-Bterstvu baronom W it teko m. Ta je prisnana avtoriteta v vseh zadevah, ki spadajo v njegov re-sort, a izhajati menda ni lahko ž njim, vsaj bivši trgovinski minister marki Bacquebem vzdihnil je nekoč jako značilno: Nihče ne ve\ kako težavno je, služiti kot trgovinski minister pod baronom Wittekom. Če je torej mej Wurmbrandomt kateremu tudi velika tiuanca ni naklonjena, ker se je izrekel za podržavljenje južne železnice, in mej VVittokora nastal konflikt, bi bilo prav verojetno, da se umakne minister. Ker pa je Wurmbrand ne samo trgovinski minister, ampak tudi oficijelni zastopnik Nemcev iz alpskih dežel, zato je lahko mogoče, da se nastala nasprot-stva za sedaj iz lepa uravnajo. Češke vesti. Praško sodišče začelo je sedaj tudi zoper mla-dočeškega obč. svetnika dr. černohorskega preiskavo, češ, da je udeležnik pri zaroti Omladincev. Slučaj je nanesel, da se je začelo postopanje zoper černohorskega drugi dan potem, ko je bil ta v obč. svetu Praškem izjavil, da stoji popolnoma na Gregrovem stališči in da se ne boji ne zapora ne verig. — Poslanec dr. Edvard Gregr govoril ie pred kratkim z Dunajskim dopisnikom „Mosk. Včdomostij" o izjemnih oaredbah in o položaju na Češkem. Gregr je izrekel prepričanje, da ne bodo izjemne naredbe mladcčeški stranki prav nič škodovale, narobe, še koristile, kakor se je videlo pri letošnjih dopoloilnih volitvah v obč. zastop Praški, pri katerih bi brez izjemnih naredeb ne bili zmagali mladočeški kandidati v drugem razredu. Tudi mladočeškim listom ne Škodijo izjemne naredbe v toliki meri, kakor se navadno sodi. Vladi je na tem, da ima kontrolo; zdaj se na pr. „Nar. Ivstv" vsaj ne konti -iku je jo vaak Čas, kakor se je godilo prej in kar je lastniku vselej 1000 gld. škode prouzročilo. Ako bi vlada izdajanje lista zaustavila in prepovedala, kar sme) v zmislu izjemnih naredeb storiti, kadar hoče, tako bi se aNar. Listv" preselili na Dunaj. Kar je za slučaj take premestitve potrebno, je že vse pripravljeno. Sicer pa je češki narod bolj nego kdaj navdušen za svoje politične ideale in pripravljen, boriti se za njih uveljavljenje z vso silo. Poljski klub. Že opetovano smo poudarjali, da se je začelo mej gališkimi Poljaki močno, zoper politiko poljskega kluba naperjeno gibanje. To rase kaj hitro in je bilo, mej drugim, jeden uzrokov, da so se Poljaki združili z Nemci. Obe glasili neodvisnih demokratov, BNova Reforma" in „Kurver Lvovski", se odločno zoperstavljata tej politiki, a tudi volilci sami so jej jeli nasprotovati. O tem se je uveril posl. Rutowiki na volilskem shodu v Tarnovu, kjer so ga volilci trdo prijeli in naposled skoro soglasno zavrgli predlagano zaupnico. Dunajski in poljski listi — izvzemši zgoraj omenjena lista — molče" o tem, kakor tudi o veliki, proti Rutovrskemu in celemu poljskemu klubu prirejeni demonstraciji, katero so orožniki in redarji le z velikim naporom udušili. Vitanje države. Francoski anarhisti. Kazenska razprava proti dinamitardu Vaillantu, določena na dan 5 t. m. so ni mogla vršiti. Zago- vornik Vaillantov, odvetnik Ajalbert, je odložil zastopanje, ker kasači i sko sodišče ni preložilo razprave, kakor je on zahteval, da dobi čas, informovati se natančno. Ker noben zagovornik ni hotel na njegovo mesto stopiti, začela se je razprava a le forme I no, potem pa preložila na dan 15. t. m. Revolucija na Siciliji. Zadnja poročila is Sicilije javljajo, da se je zopet primerilo večkrvavih izgredov, katere je vojaštvo brezobzirno udušilo. Take rabuke so bile v Galafatimiju, v Trapaniju, v Gibellini, kjer je bilo nad 30 osob ubitih in mnogo ranjenih, v Terminiju, v Sauta-Catarina, kjer so vojaki ustrelili kakih 20 kmetov, v Raguai, v Montechiaru, v Leonfortu in še v raznih krajih. Vojaštvo ima sila težavno stališče in le z naporom vseh močij je bilo doslej mogoče, preprečiti popoln ustanek. Vender že skoro ni kraja, kjer bi delavci in kmetje ne bili uprizorili večjih ali manjših izgredov. Uporniki imajo povsem jasen socijalno-političen program, za čegar uresničenje se boreV Precizovali so g« v posebnem oklicu na narod. Uporniki zahtevajo: Naj se odpravi užit-nina na moko in na žito; naj se vsa javna uprava etrogo preišče in preosnuje, pri čemer naj sodelujejo zaupni možje delavskih zavez; naj bo določi, da gre vsakemu delavcu polovica vsega dobička; naj se odpravi delovanje otrok, naj se določi minimalna mezda in osemurni delavnik in naj se ustanovo na principu kolektivizma osnovano produktivne zadruge; naj se ustanove kmetijske in obrtne zadruge, katerim naj se prepusti neobdelani, občinam, drŽavi in cerkvi Ustni svet; naj se si'oma razlasti posestva velikih posestnikov, tem pa za sedaj zagotovi vrednosti dotičnega sveta primerni, k večjemu triodstotni dohodek; vsa javna dela se morajo v izvršitev izročiti delavskim zadrugam, ne da bi se od njib tirjala kaka kavcija; naj se iz državne blagajnice dovoli 20 milijonov lir za izvršitev teh zahtev. — To bo poglavitne tirjatve sicilskih uBtašev, katerim bo vlada javaljne ustregla. General Morra postopa sedaj jako strogo in bo vsaj za nekaj časa gotovo red in pokoj zagotovil, a za dolgo ne, če se vlada ne odloči za korenito socijalno reformo. Dopisi. Is £lSke, 5. januvarja [Izv. dop.] (Obdarovanje šolske mladine.) Dne* 4. t. m. je bilo v našem šolskem poslopji običajno božično obdarovanje šolske mladine z raznimi stvarmi. V prostorni šolski sobi je bilo postavljeno božično drevesce, katero je kar blestelo v malih lučicah, in katerega veje so se u pogibale pod pezo obešenih slaščic in drugih jestvin. Pod drevescem pa je ležalo drugo blago: obutev, obleka, rute, šolske potrebščine ... iz kratka: vse, kar je treba ubogi mladini, da se obvaruje mraza in da ne zanemerja svoje Šolske dolžnosti. Ob 5. uri zvečer se je spustila šolska mladež v sobo. Kako bo gledale žive oči teb dobrih, ubogih otrok na ta Šaroviti, lepi prizor! V hipu je preletel vsako lice vesel smeh, zakaj vsak je znal, da mu gotovo ne uide katera izmej teh lepih stvarij! Č. g. katehet, p. Angelik Hribar, je pozdravil otroke s primernim nagovorom, opominjajoč jih k hvaležnosti do dobrih I j udi j, kateri so dobrosrčno darovali to mnogobrojno blago. .Zatem so bili obdarovani učenci in učenke iu hvaležno solznih očij je zahvalil jeden učencev vse prisotne za njih dobroto, posebno blagorodno gospo Ano Juvančičevo, katera je mej njimi prva in kateia ni štedila ni troškov ni časa, da se je nabralo blaga vrednega do 300 gld. — Ko-nečno je nagovoril predsednik krajnega šolskega sv6ta, gospod J C. Juvnnčič, obdarovano mladino, ter jo vzpodbujal k marljivosti in k ljubezni do Boga, domovine in cesarja, zakaj jedino s tem se zamore hvaležnega izkazati tistim svojim prijateljem, kateri so ji pripravili toliko veselja. S tem je bilo obdarovanje končano. — Kakor je omenjeno, gre prva zasluga in hvala gospć Juvančičevi, katera je že ob maogih prilikah pokazala svojo dobro srce. V ta namen je celo iz dalnje Slavonije izprosila precejšnjo Bvoto novcev, kateri je ona pridejala toliko, da se je lahko praznovala tako lepa božičnica. Kakor je že obilo 1 j u t i i j, kateri se nje milosrčnosti s hvaležnostjo spominjajo, takisto sme biti preverjena, da ji ne izostane hvala in spomin v srcih obdarovane slovenske mladine! Ljubljanskega „Sokola" občni zbor dne 5. januvarja 1894. Pri prav živahni udeležbi članov, mej katerimi so bili nekateri odlični rodoljubi, vršil se je letošnji občni zbor „Sokola". StaroBta Ivan Hribar pozdravil je navzoče brate Sokole s toplimi besedami, rekoč, da Sokol sme z veseljem gledati na minulo leto, v katerem je bilo njegovo delovanje v vsakem oziru jako živahno. Tudi materijalni UBpeb minulega leta je tako ugoden, kakor Že dolgo vrsto tako, da iz vBacega vinarja nekaj interesov izkuje. Radi tega gospoda barona nikar preveč sovražiti, da si je renegat, in da si Bedaj jezika, kojega je govorita njegova mati, in v kojem je pel prve svoje pesmi, več govoriti noče! Kot hrast mej brinjem tiči mej nemško našo aristokracijo. Časih se dela, kakor bi dremal, ali niti besedice v zbornici ne presliši. Okrog njega dremljejo drugi, in le stara politična branjevka, dobri naš Dolfe Si: h ali r, časih malo zaklepeče, ter zapali kupček slame, kar pa se potem razkriči kot veliki politični govor gospoda dr. Adolfa Schaffer-ja! Kadar je v istim prava Bila, tedaj bo vsi še bolj gluhi, kakor bo vsled svoje narave, tedaj je odrešenik baron Schwegel, ponemčeni sin naše gorenjske strani. Počasi in z nekako težavo dvigne pezo svojega telesa s sedeža, in uakrat stoji pred zbornico širokopleč in na boj kričeč AriBtokratičnega nima njegova cBeba ničesar na sebi, morda še toliko ne, ko Kočevski lokalni poet in lekarničar Braune; človek, če opazuje tega kričaja v boju, si prvi hip misli, koliko boljše bi se mu prilegala čvrsta gorenjska kmetska obleka, nego pa dolga francoska suknja, in naj prišije na njo še toliko pristnih, ali pa tudi špinač-njih redov, kakor jih ima vsak državnik, ki je posredoval kdaj pri ti ali oni državni pogodbi! Baron Scbwegel svoje rojstvo s svojim jezikom neprestano zatajuje, s svojo podobo, in s svojim obrazom ga zatajiti ne more. — Zunanjost barona Schwegelja kaže obilo tiste gorenjske kremenitosti, koja nam daje poroštvo, da naš narod tam gori še ne bode tako kmalo poginil, če se mu tudi izneveri nekaj sinov. Brez dvojbe mogočne uspehe si je pridobil baron Scbwegel. Vzlic temu pa vender menim, da je prišel dosti prepozno na svet. Da se je rodil za časa rimskih imperatorjev, je skoraj gotovo, da bi se bil priril do imperatorskega prestola samega, posebno, če bi se bil prikupil germanskim pretorjancem, v čemur kaže še dandanes izreden talent. Oe bi pa že ne bil postal imperator, vidimo pa v njem naj-izvrstnejšega prokonzula, ki bi bil umel z vsake provincije, posebno če bi se mu bila odkazala tam doli kje v orijentu, kaj napraviti! Ali tudi v današnjih časih napravlja gospod baron vtis, da je v življenji moral nekaj postati. Če bi ga osoda ne bila zanesla mej livade, kjer klijejo z zemlje novozase-jaue baronije, in če bi po svojem očetu ne bil dru-zega dobil, nego slabo kočo, pa bi Bolohov gospod tudi ne bil kruba stradal, in vsled svoje — slovenske jeklenosti — bi bil vender denar nosil v hranilnico — se ve v kranjsko nemško hranilnico! Za danes dosti 1 Priporočam se Vam, goBpod urednik, ter ostajam Vaš Miha baron čebula. let ni bil. Navzlic velikim slavnostim in izletom, katere je društvo priredilo, ima društvena blagajnica lep preostanek. Od zgradbe svojega „ Sokol -skega doma* je moralo društvo odstopiti, morda je to celo dobro bilo, ker zdaj se bode gradil .Narodni dom*, v katerem bode imel „Sokol" s sestrico „Čitalnico" lepe prostore na razpolaganje. Nabrana vsota 150O gld. bode dobro služila za upravo dvorane in treba bode Š9 člane vzpodbujati na daljne prispevke. Bodoči odbor čaka izvršitev važnih nalog. Sokolska zaveza je tako rekoč že ustanovljena, pravila so izdelana. Po njej se bode gotovo osvežilo društveno življenje posamičnih sokolskih društev. Prvi fond bode preostanek od vsesokolske slavnoBti. Dalje omenja velike gimnastičue slavnosti francoskih telovadcev, ki bode v Lyonu in za katero je dobil vabilo tudi „Sokol". Gotovo se bodo slovenska sokolska društva skupno s hrvatskimi odzvala temu pozivu francoskih bratov gimoastov. Telovadba se je gojila v minulem letu Se dosti dobro. Društvo izgubilo je svojega izbornega uč;telja brata Beo-čana, ki se je premestil v Celje. Predtelovadci so se trudili, da so pod vodstvom g. prof. Brune t a nadaljevali uspešno pouk v telovadbi. Da je vse tako lepo uspelo, je zasluga bratov Sokolov, ki naj si bodo svesti velike naloge, katero ima sokolstvo. Hvala gre vsemu slovenskemu narodu, kateri ]e pri vsaki priliki pokazal, da je „Sokol" njegov ljubljenec. Konečno pozdravi starosta navzoče odlične brate dr. viteza K. Bleivveisa, dr. Tavčarja in podžupana V. PetričiČa, ter zakliče vsem krepek: Na zdar! Navdušeni klici pritrjevali so besedam priljubljenega staroste. Zapisnikarjem imenuje atarosta brata Viudiša, overovateljima pa brata Pehanija in Schweigerja. Tajnik dr. Kušar čita potem Bvoje zares izborno sestavljeno obširno poročilo o društvenem delovanji v minulem letu, katero je vsem navzočim bilo tako po volji, da so se čuli mnogi Ž vio in Nazdar klici mej čitanjem, na konci poročila pa so vsi člani z najživahnejšim ploskanjem pritrdili temu poročilu. Ko čita tajnik imena v minolem letu umrlih članov, vzdignejo se vsi navzoči v znak sožalovanja. Starosta Hribar, konstatujoč, kako radostno ae je vzelo na znanje tajnikovo poročilo, pozdravi še dva pozneje dospela gosta, brata Drag. Hribarja, kot zastopnika .Celjskega Sokola" in člana „Zadrskega Sokola" brata Rade 1 jak a, katerima vsi zakličejo Na zdar! (Tajnikovo poročilo, kije pristna podoba zares živega narodnega delovauja „Sokola" prijavimo prihodnjič.) Blagajnik brat Skale" poroča, da že 9 let, odkar je on blagajnik, ni imel tako ugodnega finančnega Btanja in tako lepega prebitka. Dohodki znašali so 2012 gld. 9 »/a kr., stroški pa 1586 gld. 96 kr., torej je prebitka 425 gld. 13»/a kr. Proračun za bodoče leto kaže 2149 grl. 13V* kr. dohodkov in po odbit h stroških 161 gld. 13 '/a kr. prebitka. Po kratki razpravi se je dovolilo tudi za bodoče leto za 20 izstBov „Mira" 40 gld. in družbi sv. Ć.ril a in Metoda kot novoletno darilo 10 gld.; neki drugi predlog pa se je odklonil. Potem se je vršila volitev novega odbora in je najprej naznanil tajnik brat dr. Kušar, da se je posrečilo deputaciji treh članov pridobiti a teškim naporom od dičnega staroste J. Hribarja obljubo, da vzprejme zopet kandidaturo. Buruu odobravanje vseh članov kazalo je, kako je vse vzra dostila ta vest. Z navdušenimi Na zdar in Živio klici bil je z vzklikom izvoljen starosto veleza-služni dosedanji starosta. Ker je dosedanji podsta-rosta dr. Vi P a u izjavil, da zarad osebnih zadev nikakor ne more prevzeti podstarostva in se mu je starosta Hribar zahvalil za njegovo izborno delovanje, ter so vsi navzoči vstali v znak priznanja, nasvetujej brat dr. Tekavčič dosedanjega tajnika dr. Kušar j a za to mesto in je bil isti voljen z vzklikom, ker je na njegovo priporočilo, naj zbor voli dr. Tekavčiča podBtarosto, ta izjavil, da za letos nikakor ne bi mogel vzprejeti volitve. Mej tem ko so skrutinatorji vršili svoje delo, nadaljevalo se je zborovanje. Brat Kavčič poročal je o novem opravilniku, ki se je po daljši razpravi vzprejel nespremenjen. Na izražene želJH se bode oziral bodoči odbor, ter gledal, da se bode opra-vilnik strogo izvrševal. Izmej raznih izrečenih želj, naj omenim i ono brata Rebeka, da bi se tudi starejši člani bolj zanimali za društvo in vsaj hodili k društvenim veselicam, posebno naj bi se v čitalnici vselej razobesila tablica, vabeča na Sokolov jour fixe. Brat Franchetti želi v imenu več članov, naj bi se večkrat priredili tudi popoludanaki izleti za vajo v peškorakanji. Brat Kavčič pozdravljajo navzočega Člana bratskega društva v Zadru želi, da se budi mej-sobno zanimanje posamičnih sokolskih društev, zato naj se letno poročilo pošlje vsem slo venski m in hrvatskim sokolskim društvom. Brat Jos. No lli izrekel je željo, naj bi se osnovala tamburaška šola in naj bi se oglašali muzikalno izobraženi člani za tamburaški zbor. Po predlogu starosto bo izreče hvala izBtopivšim odbornikom in posebno še pod-starosti dr. Vilfanu, dalje tamburaškomu zboru, ki je pod vodstvom odbornika Jos. No Ili-j a pripomogel marsikateri večer k prijetni zabavi. Iato-tako se izreče zahvala vrlim predtelovadcem bratom Verniku, Škofu, Kavčiču in Preatoniju, in vsem telovadcem, ki so skrbeli, da se vrši telovadba, ki je podlaga društvu, dalje požrtvovalno delavnemu blagajniku bratu Skale tu, ki Že 9 let opravlja težavni posel blagajnika. Po predlogu dr. Kuša rja izvoli zbor dičnega pesnika Aškerca, ki je tako krasen prolog zložil za vsesokolsko slavoost, navdušeno svojim častnim članom. Ko sta de brata Delničar in Šifrer izrekla nekatere želje glede trobeutaške šole, izrekla se je konečno še zahvala načelniku kavaikade bratu Filipu Zupančiču za njegovo uspešno delovanje, potem pa bo skrutinatorji naznanili izid volitev. Oddanih je bilo 62 volilnih listkov in bo bili voljeni v odbor bratje: Skale), Mulaček, J »s No 11 i, Vernik, Ferdo Krsni k, dr. Tekavčič in R. Vesel. Za njimi dobili bo največ glasov dr. Vilfan, K. Pleiweis, Bezenšek itd. S tem je bil končan dnevoi red in starosta zaključil je s krepkim nagovorom zborovanje. Tudi pri tem zboru pokazala je obilna udeležba članov, da je „Sokol" jedno prvih in najagilnejših narodnih društev in bode gotovo tudi ostal tak pod tako izbornim vodstvom, kakoršno je na srečo imel dozdaj. Naj bi še dolgo ostalo tako! A. Domače stvari. — (Jurij Kraigherf) Včeraj dopoludne izročili so materi zemlji truplo rajnega dež. poslanca Jurija Kraigherja. Velika udeležba pri pogrebu je avedočila, kako čislan in priljubljen je bil pokojnik v vseh narodnih krogih. OJ blizu in o 1 daleč bo bo zbrali pokojnikovi somišljeniki, prijatelji in znanci, zlasti iz njegoveg* okraja in sosebno iz Postojine došlo je jako lepo Število rodoljubov. H pogrebu prišel je tudi c. kr. okrajni glavar postojinBki gosp. marki G o za n i; dež. zbor je zastopal g. dr. Papež, ki je na krsto pokojnikovo položil lep venec, .Slovensko društvo" pa gosp. dr. Ivan Tavčar. Pevci Postojinski zapeli so v pokojnikovi hiši ginljivo ža lostinko, potem pa se je truplo preueslo na Hrenu-viško pokopališče. Bodi prerano umrlemu, odličnemu rodoljubu ohranjen časten spomin ! — (Stavbeni priatavAnton Žužek f.) C. kr. stavbeni pristav Anton Žužek, ki je od mesca novembra lanskega leta vsled bolehnosti bival na dopustu pri svojih sorodnikih v Ljubljani, izginil je bil pretečcni četrtek iz Ljubljane in vkljub vsem poizvedovanjem ni se moglo izvedeti, kje da je. Ker je nesrečnež že nekoliko časa bil jako potrt iu v ne popolnoma noimalnem duševnem stanji, bilo se je pač bati, da si utegne kaj zalega storiti. Sinoči pa je dobila deželna vlada iz Floreuce brzojavno poročilo, da se je Anton Žužek včeraj tam ustrelil in sicer v železuiškem kupeju. Ta tužna vest pretresla je ne stino rodbino njegovo, ampak tudi mnogobrojne prijatelje njegove, ki so ga cenili in spoštovali kot uzornega in značajnega narodnjaka in blagega prijatelja. Pokojnik, ki je nesrečni korak sto-ril brezdvomno v abnormalnem duševnem stanji, bil je še le 33 let star. Dovršivši leta 1886. svoje studije, vstopil je Žužek istega leta kot praktikant pri Btavbinskem uradu tukajšnje deželne vlade, služil potem nekoliko časa v Dalmaciji, a vrnil se zopet v svojo domovino, kjer je bil pred tremi leti imenovan inženirskim pristavom v Kraoji. Brat pokojn kov, c. kr. nadinžener g. Fran Žužek, podal se je danes v Florenco, da prepelje v Ljubljano truplo pokojni kovo, katero se bede tukaj izročilo materi zemlji. Značajnemu narodnjaku Antonu Žužku pa bodi mej nami blag spomin! — (Deželni zbor kranjski) ima svojo drugo sejo jutri torek 9. t. m. ob 10. uri zjutraj. Na dnevnem redu so poročila finančnega odseka o raznih računskih sklepih, proračunih in prošnjah, mej njimi tudi o prošnji ,Dram. društva" za podporo 2500 gld. iz skupila za lože. — (Gospodu Antonu Aškercu) odposlal je dno 6. t. m. starosta .Sokola" sledečo brzojavko: „Včerajšnji občni zbor .Sokola" je z nepopisnim navdušenjem imenoval Vas: ljubljenca Muz in propovednika absolutnega poštenja, svojim častnim članom." — Še istega dne dospel je brzojavni odgovor: .Hvala Vam Sokolom na odlikovanji. Velika čast za me. Skušal bodem ostati je vreden. Vsak Slovenec bodi sokol v obrambo narodnosti, pravice in resnice. Na zdar!" — (Slovenska operna predstava) bode v sredo dne 10 t. m. Da se ustreže večstranskim željam, pela bo bode v tretjič Weber-jeva klasična opera „Č a r o s t r e I e c", v kateri nastopi zopet ljubljenka uašega občinstva gdč. Le-ščinska, izborna naša primadona. Že samo to nam je porok, da bode gledališče zopet razprodano. Scenična uprava volčjega brezdna je zdaj tako impozantna, odkar so došle mnoge nove stvari iz Prage, da je vredna vsacega mnogo večjega gledališča nego je naše. Vnanji rodoljubi naj se pravočasno oglase za sedeže pri g. Češarku v Btari čitalniški trafiki v Šslenburgovib ulicah. — (S I o t e d s k o gledališče.) Včeraj popoludae predstavljala se je znana burka .Slovenec in Nemec". Številno zbrano občinstvo je bilo z igro zadovoljno in je odlikovalo predstavljalce z živahnim ploskanjem. Igralo bo je prav dobro. — Zvečer se je uprizorila prelepa igra .Snegulčica iu škratje", ki naredi globok utis na vsakega, kdor si je ohranil še nekoliko dovzetnosti za pravo, neskaljeno, otroško-nežno poezijo. Uprizoritev je bda skrbna, igralo se je izvrstno, zlasti je laskavo omeniti gospo Borštnikovo, gdč. Slavčevo, g. Danila in ljubke škrate. Tudi vsi drugi predBtavljalci igrali so manjše svoje uloge v vsakem oziru jako dobro. Gledališče je bilo predpustnemu času primerno obiskano. — (Društvo .Pravnik" v Ljubljani) priredi jutri v torek 9. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih Ljubljanske čitalnice društveni večer, ki se je moral zadnjič odložiti radi nepričakovanih zaprek. K obilni udeležbi vabi vse č. gg. člane in prijatelje društva odbor. — („Ra do go j u") pristopila sta za ustanov-nika z doneskom po 100 kron gospoda dr. Ma- . tija H ud ni k, odvetnik v Ljubljani, in Josip Deki o v a, posestnik v Postojini. — Slava požrtvovalnima rodoljuboma! — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista sta |>oslala I/. Prage g. Ivan Valenčič 7 kron 40 vin. (kot oprostilo od novoletnih voščil); iz Slovenjega Gradca g. Jožef Bar le, ravnatelj ljudske šole, 2 kroni. Skupaj 9 kron 40 vin. Živila rodoljubna darovalca in nuni nasledniki! — (Vojaške vesti.) Jednoletua prostovoljca Hilarij Vodo pivec in Fran Suša iuieno-vaua sta domobranskima častnikoma in sicer prvi pri Goriškem, diugi pri Graške in doiuobrauakeni bataljonu. — (Pri občnem zboru pevBkega društva „Slavec") dne 7. t. m. bili bo naslednji gg. v odbor voljeni: Ivan Dražil, predsednik; Avgust Štamcar, podpredsednik; Anton Slatnar, tajnik; Aleksij Gotzel, blagajnik ; J. Bahovec, V. Černe, J. Lumbar, J. Oražen, J Zirkelbach odborniki; J. Babic, J. Majar, revizorja; obširneje poročilo priobčimo v jdui prihodnjih številk. — (Letošnjega ledu) izvažanje se zadnje dni kaj pridno vrši, in vse hiti preskrbeti se ž njim o pravem času. Debelost ledu na Trnovskem drsališči ua pr. meri od 6 —10 palcev in je torej možno prav lepe plošče sekati. Tuko je mraz zadnjih dnij oskrbel drsalcem zabavo, mesarjem in pivarnarjem pa potrebnega ledenega roateniala. — (C kr. kmetijska družba v Ljubljani) odposlala ju letos zopet dva gojenca v si-rarnico v Šrnibel pri Bocuu na Tirolskem, |in sicer Ign H adnika iz Rovt, ki je dovršil že kmetijsko šolo na Grmu s prav dobrim uspehom, ter druzega s Črnega vrha nad Idrijo. ^ — (Samomor.) V Spodnji Šiški ustrelil se je v soboto orožnik tamošnje orožuiške postaje Ignacij Kovačič, star še le 26 let. KovačiČ bil je iz Za-tičine doma. Uzrok samomoru ni znan ; govori se pa, da si je nesrečnež zadal smrt zaradi neznatnega službenega pregreška. — (Kmetijska podružnica v Velikih Laščah,) se namerava, kakor čujemo, v kratkem osnovati in bodo pristopili k njej tudi posestniki z Roba in Bosednjih vasi. Če se ta namera obitistini, potem bode se podružnica v Dobrepolji brez-dvomuo razpršila, ker deluje že zdaj kaj malo in le spi, in vse kaže, da odbor ne umeje de'ati v prospeh kmetijstva v obCekoristne in dobre stvari! — (Iz učiteljatva.) C j|kr. okrajni šolski s*et v Kofevji imenoval je na III. učiteljsko mesto v Dobre p olj u gdčno. Ivano Ar k o, doaedaujo uCiteljico v Semiču. — (Statistika) V Kranjski kronovini je bilo v minulem I. 1803. rojenih 17.G80 otrok (9144 dečkov in 853G deklic). Umrlo j« 15 941 ljudi, torej no je prebivalstvo pomnožilo za 1789 oseb. Porok je bilo 3328, umorov je bilo 24, samomorov 35. k H Slovenci in Slovenke! ne z&bite družbe sv. Cirila in Metoda! 1 Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 8. januvarja. Finančna ministra Plener in "VVekerle sta se dogovorila, da je 1. 1894. in 1. 1895. vzeti vsako leto iz prometa za 100 milijonov gld. državnih not ter jc nadomestiti s tem, da se odstopi banki primerno množino zlata in izda primerno število kron. Rim 8. januvarja. Pri zaprtem poslancu Defelice Giuffrida našla policija pisma, iz katerih je bilo vidno, da je nameraval v Rimu uprizoriti ustanek. Glavni sotrudnik njegov je bil duhovnik de Uršo. Policija je tega včeraj prijela, a ga zopet izpustila, danes pa njega in njegovega cerkovnika zopet zaprla. Rim 8. januvarja. Sinoči zbralo se je večje število delavcev na „Piazza Italia". Demonstranti odkorakali proti notranjemu mestu, kličoč „Viva il socialismo". Pri Garibaldijevem mostu ustavili redarji delavce. Ti so začeli streljati z revolverji, na kar so je redarji raz-gnali z orožjem v roki. Več oseb je bilo ranjenih. Rim 8. januvarja. Včeraj bile več ali manj krvave rabuke v Acireali, Torregrotti in v Roccavaldini. Vojaki naredili mir. V Kala- b-riji in sicer v mesteca San Giovanni in Fiore napadli kmetje davčni urad. Vojaki in orožniki naredili red in zaprli 17 oseb. V Ankoni bila velika demonstracija zoper vlado, ker je razglasila na Siciliji obsedno stanje. Policija zaprla nad 20 demonstrantov. Torpedovke varujejo kabel. Pariz 8. januvarja. Pri volitvi v senat bilo izvoljenih 78 republikancev 9 radikalcev in 5 konservativcev. Vsi listi priznavajo, da je to zmaga republikanske ideje. London 8. januvarja. Mej Francijo in Anglijo nastal resen konflikt zaradi boja, kateri se je unel v Sieri Leoni mej neko francosko in neko angleško ekspedicijo. Poslano.41) Ni še dolgo tega, kar je Anton Pribo&iČ, agent ,,fprreshama(% da se izogne kazni, ki mu je pretila vsled naše tožbe, na Bramotni način pre klical v „Slov. Narodu" drzne laži, katere je trosil v Žužemberku o banki „Slaviji" ; a že oam prihajajo nova poročila, da deluje za „Gresnama" zopet na isti način, ko pred svojim preklicem. Štejemo si torej v dolžnost, opozoriti člene banke „Slavije", naj ne verujejo njegovemu obrekljivemu jeziku; ob jednem pa izrekamo prošnjo, naj nam naznanjajo, kaj bode kje govoril o našem zavodu, da nam bode mogoče storiti konec takemu nepoštenemu početju. (46) V Ljubljani, dne 7. januvarja 1894. Generalni zastop banke „Slavije". *) Za vsebino tega sestavka je uredništvo le v toliko odgovorno, v kolikor zakon veleva. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. a tri 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 741-3 mm. 748*8 mm. 742 0 ■« —110° C si. vzh. — 9 4° C si. vzh. —10 6» C si. vzh. obl. obl. obl. 1 50 m. snega. 6. jan. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7380 mm. 735 1 mm. 7339 mm. —ir4»c — 10 0°C —11 6° C hrezv. si. zsh. si. zah. snež. obl. obl. 7-50 mm. snega. b 99 •—» t—" 7. zjutraj. 2. popol. 9.zvečer 734 8 mm. 735 1 mi. 737-2 mm. —10*9*0 — 6 8° C — 76°C si. zah. si. vzh. si. vzh. obl. obl. snež. 230 mm. Bnega. Srednja temperatura —103°, —11'10° in —8 2», sa 7 7°, 8 3° In 5-6 pod normaloiu. ZOiazn.aJtsilssL borza dne- 8 januvarja t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 55 kr. Skupni državni dolg v srebra .... 98 , — , Avstrijska zlata renta....... 118 , 90 „ Avstrijska kronska renta 4°/0..... % „ 85 , Ogerska zlata renta 4°/0...... 116 , 75 „ Ogerska kronska renta 4%..... 95 „ — „ Avstro-ogerske bančne delnice .... 1007 * — „ Kreditne delnice......... 856 „ 25 „ London vista. . , ,....... 124 „ 15 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 60 „ 87'/, . 20 mark............ 12 „ 18 „ 20 frankov . . . ,....... 9 „ 86«/, » Italijanski bankovci....... . 43 , 80 „ C. kr. cekini........... 5 „ 88 \ Dne 5. januvsrja t. 1. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 145 gld. 25 kr. Državne sreoke iz I. 1864 po 100 gld.. . 194 . 75 , Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 128 „ — „ Zemlj. obe. avstr. 4-/t°/o slati «ast listi . 121 „ 76 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 193 , 50 „ Ljubljanske srečke........ 23 „ 25 „ Rudolfove srečke po 10 gld...... 23 , 50 „ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. . 152 , 50 , Tramway diuSt. velj. 170 gld. a. v. . . . 275 „ — „ Papirnati rubelj......... 1 „ 32 „ Vizitnice priporoča „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Bolestnim srcem javljamo* vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti nafte iskreno ljubljene, nepozabne hčere, oziroma sestre, gospodičine Emilije Wil učiteljice na mestni nemSki ljudski ioli v Ljubljani katera je po dolgem in mučnem trpljenji, danes ob Vi, 12. uri dopolndne, previđena a sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Truplo predrage pokojnicu se bode v nedeljo dne 7. januvarja ob ljt\, uri popoludne preneslo iz hišo žalosti v Sreberničah ter vložilo k večnemu pokoju na pokopališči Smihelskem. Nepozabno pokojnico priporočamo v pobožen spomin. Sreberniče (Na Marofu) pri Novem Mostu, dne 5. januvarja 1894. (44) Rodbina VVitschl-ova. Namestu posebnih naznanil. c-V- O < 4 c Sosip Mus posestni cfranja Slus «?. Spreic poiočcna. Mirnapec Ljubljana