fcftEi&a piaiana v gotovini.
ŠTEV. 230.
v LJUBLJANI, sreda, dne 13. oktobra 1926.
istssija ■vsak dan opoldne, izvietoSl nedelje la pramlke-
SfaseSna tjaro&ina: V Ljubljani P® P°®Ul g Bin 20—f Inozftujstvo Din SO'—*	j
isen političen iist.
UREDNIŠTVO:	J
aiMOS GREGORČIČEVA ULICA 6TEV. IS-TELEFON ŠTEV. 552. %1?EAVNI6TVO: KONGRESNI TBG ŠTEV. K.
P<>«aiuenia številka Rsu I,-
LfiTO III
Rokopisi ee ue vračajo. — Oglasi po t&rtte-
PlameniHi vprašanjem naj se priloži anain&s
j	za	odgovor,	-j
RaSun pri poštnem ček. uradu štev. 13.655.
mrtKSie.ffsi
Ifaši Triiuni.
ŽehosiovaškoRemška vlada sestavljeni*
Cim glasnejši so naši poslanci pred volitvami, toliko manj je slišati o njih po volitvah. Kakor da bi bila dolžnost poslanca z njegovo izvolitvijo odpravljena, tako delaijo. naši poslanci, pri čemur pa bodi pripomnjeno, da tudi v tem slučaju redke izjeme samo potrjujejo pravilo.
■Ne samo po našem mnenju, temveč hidii po mnenju vseh vol-ilcev pa se f°lžnost poslanca prične šele po njegovi ^volitvi. Zakaj sedaj se šele prične iz-Vrševanje 'mandata, kar pa čisto gotovo obstoji samo v tem, da poslanec v f-'Upščini govori in glasuje, temveč da J® pravi vodja naroda.
Poslanec je general volivske armade in kadar pride volivec v nepriliko, je dolžnost poslanca, da pomaga volivcu. Predvsem pa je dolžnost poslanca, da je predvoditelj v boju za ljudske svoibod-ščine in ravno zaradi tega mu je dana judi imuniteta. Poslanec mora biti pravi ljudski tribun, ki prevzame vso težino '3()]a in ki stoji vedno v prvih vrstah. Le tako moue poslanec dvigniti bojno moralo volivcev, le tako more uspešno dokončati boj.
Večina naših poslancev ipa se teh svojih dolžnosti ne zaveda v zadostni meri in skoraj bomo na tem, da bomo slišali Poslance samo takrat, ko je stvar gladko izPeljiva. Pa da govorimo konkretno.
Skoraj dve leti je bila poteptana občinska avtonomija Ljubljane in vendar ■ni»mo videu poslanca, ki bi p od vzel javno akcijo, da pride slovenska presto-bca zopet do svoje pravice.
Sedaj je v debati novi stanovanjski zakon in zopet vidimo, kako so tako hišni posestniki, ko tudi stanovanjski najemniki navezani le na setoe. Razumemo, če se noče zameriti poslanec ne enim in ne drugim, ker eni in drugi imajo volivne kroglice, ampak ta ozir ne drži, ker gre tu za javno vprašanje, ki se poslanca v prvi vrsti tiče, vsaj bo vendar skupščina odločila o novem zakonu.
Stanovanjska beda kriči do neba, kljub temu pa vidimo, da se 'brigajo za nove bi>e uradniki in delavci, da privatniki ustanavljajo velike stanovanjske zadruge, ^ ki (udi grade, le dela poslancev nakjer ne vidimo.
Doživljamo nadalje vedno znova, ko državljanske svobod ščiaie. padajo in niti tu ne vidimo protialjoije poslancev. Zato se tudi ni čuditi, če delajo poslanci tako, ko da se jih tudi vsa stvar Sla venske ha : .e r>e H tikala. In vendar gre tu za milijon;- denarja vlagateljev, vendar gre tu za javno moralo in za sanacijo vsega našega gospodarstva.
Posledica vsega tega mrtvila poslan-«to	'ie	Pitala naša javnost že či-
na/, rfa^^lla- Iz apatije pa nujno izhaja
WinioOVanje’	ve^no 1>()1j °')'
šo ,a*0 Se 11,01-3 1° mrtvilo nehati in na-
x '|avn<)s’t je treba razgibati, da se prič-c novo življenje, novo delo. Poslanci s imuniteto, s svojim političnim mandatom so v prvi vrsti poklicani, da prinesejo novo življenje v javnost, da lazgioajo narod dn da profoude vse speče .sile naroda, lo pa lahko stare samo z dobrim izgledom, s tem da sami kot prvi zagrabijo za del.) in da takoj poskrbe akcijo med na rod orni, če so v nevar-
ll01tl ljudske svohodščine ali pa če se gode
To
Praga, 13. oktobra. Sinoči ob 10. sla bili objavljeni službeno naslednji dve pismi prezidenta Masaryka. Gospodu Janu Cernemu, predsedniku vlade v Pragi. Ustrezam Vaši želji ter razrešujem Vas in ostale člane vlade od službe.
Drugo pismo slove: »Narodnemu poslancu Antonimi Švehli v Pragi. Imenujem Vas ža predsednika vlade. Hkrati imenujem narodnega poslanca dr. Milana Hodžo za ministra prosvete ter mu pc ver jam vodstvo poslov ministrstva za izenačenje zakonov in za organizacijo uprave, dr. Roberta Mayr - Hartinga imenujem za ministra za pravcsodstvo, Josipa Najmana za prometnega ministra, dr. Franja Spina za ministra javnih del, dr.
Otokarja Srdinka za ministra poljedelstva, Franja Udržala za ministra narodne obrambe, Jana Šraneka za ministra socialne politike ter mu poverjam vodstvo poslov ministrstva za narodno zdravje, dr. Františka Noseka za ministra pošte in brzojava, profesorja dr. Edvarda Beneša za ministra zunanjih zadev, predsednika politične deželne uprave v Brnu Černega za ministra notranjih zadev ter mu poverjam upravo ministrstva za narodno prehrano, profesorja dr. Karla En-gliša za finančnega ministra, sekcijskega cvetnika dr. Františka Perontka za ministra industrije, trgovine in obiti ter dr. Josipa Kallarja za ministra. — Topol-čani, 12. oktobra 1926, Masaryk, Švehla.
Pred krizo vlade
Beograd, 13. okt. Včeraj je v Beogradu potekel dan v pričakovanju, da bo vlada podala ostavko. Nervoznost političnih krogov je dosegla vrhunec. Vlada je imela včeraj sejo, na zaključke katere se je nestrpno čakalo. Za časa trajanja seje so se raznašle v političnih krogih razne verzije. Ena verzija, ki je najbolj verjetna, je ta, da glavni vzrok ostavke ne leži v i takozvanem zagrebškem incidentu, temveč v nesoglasju, ki je pred poldrugim i mesecem nastalo med dr. Ninčičem in j Božo Maksimovičem: 0 tem sporu se je | razpravljalo že v času, ko se je kralj mu-j dil v Parizu in se je že takrat smatralo, : da mora priti do likvidacije enega dela I spora. Na ta način je bilo edobreno sta-I lišče dr. Ninčiča v vprašanju zun. politi-| ke. S tem je bil prvi de! spora že likvi-i diran na ta način, da se dajo garancije, i da se bo napram Franoiij nadaljevala j politika, ki jo je vodil dr. Ninčič. To bi j se imelo izpolniti o priliki prve rekon-i strukoije vlade. Ko se otvori kriza in se | sestavi nova vlada, naj bi odpadli vsi člani vlade, ki niso za kontinuiteto zunanje politike napram Franciji .
Vprašanje taikozvanega, zagrebškega incidenta je vprašuje druge virste in služi le trenutno kot zunanji povod za otvoritev vladne krize in za razid koalicije.
Včerajšnja seja vlade je bila burna. Po dobljenih poročilih je šlo za to, da se najde modus za izdajo komunikeja, s katerim naj se obsodi gesta Štefana Radiča. Radikali niso imeli namena, da bi se izdal komunike. Oni so šli dalje, ker so smatrali, da bi komunike pač lahko mo-
ljudske Nekorektnosti.
Uzunovič o krizi.
mentalno spravil s poti nezgoden slučaj, ki ga je povzročil Štefan Radič, ne doseglo pa bi se z njim, da bi se v bodoče taki sklučaji več ne dogajali. Tato pojmujoč vso situacijo so radikali postavili radičevcem talce pogoje, kakor jih radičevci v nobenem primeru ne bi mogli sprejeti, in za katere so vedeli, da jili radičevci ne bodo sprejeli. V teh zahte-\ah so šli tako daleč, da so hoteli, naj se Radič odstrani kot še! stranke. Radičevci na seji niso sprejeli teh pogojev, i temveč so izjavili, da danes dajo svoj odgovor. Če bi do danes opoldne ne od- j govorili in že bi odgovorili nepovoljilo, sc smatra, da je koalicija razbita.
Po konferenci ministrov ob 2.25 je predsednik vlade Uzunovič odšel v Topole. Temu so vsi politični krogi pripisovali velik pomen. Uzunovič bo v teku današnjega dne obveščen o politični situaciji. Uzunovič ostane o Topolu do danes opoldne.
Po informacijah z zanesljive strani so radikali Pašiča obvestili o situaciji in ga zaprosili, da pride v Beograd. Ker po morju ne more potovati, so mu poslali iz Beograda salonski voz. Prihod Pašiča se pričakuje najkasneje do konca tega tedna.
Po seji vlade so imeli še posebej konferenco Boža Maksimovič, dr. Ninko Perič in Marko Trifkovič.
Iz dobro poučenih krogov se doznava, da je Uzunovič na zadnji konferenci s svojimi prijatelji za trdno sklenil, da poda -danes ostavko celokupne vlade.
Sm skuaščine.
Beograd, 13. okt. Po 105 dneh 'brezplodnega počitka se je sestala danes skupščina k svoji prvi seji. Najprej je bil preči tan zapisnik o zadnji seji, nato številni ukazi o sklicanju skupščine, o vršenju kraljeve dolžnosti za časa kraljevega ibivanja v tujini itd. Med čitanjeni kraljevih ukazov so vsi poslanci stali, razven posl. Voje Veljkoviča. Nato je sporočil predsednik skupščine, da sta podala poslanca Branko Stahic .in Milan Pettrovič ostavko. Minister Šibenik je predložil skupščini zakonski načrt o likvidaciji agrarnih od noša jev v Dalmaciji.
Demokrat Pera Markovič je vložil nujni predlog o pomoči p o plavljene eni v Va-ljevskem okraju. Finančni minister se je izrekel proti nujnosti, ker bo vlada izdelala generalen zakon za poplavljence v 'Vseh krajih države.
O predlogu se je razvila precej obsežna debata, vendar pa je skupščina odklonila nujnost.
Posl. Sušnik je vložil nujen predlog za poplavljence v Sloveniji. Iz istih vzrokov, se je izrekel tudi proti njegovemu predlogu finančni minister, nakar je bila tudi nujnost njegovega predloga odbita.
Vladno .stališče je v debati zlasti obširno branil Aleksa Žujevič in pravilno izjavil koncem svojega polurnega govora: Kakršni smo mi, takšna je tudi vlada in zato nismo mi prav nič boljši od vlade.
Ko je bilo še prečitano zahvalno pismo češkoslovaških poslancev za lep sprejem v Jugoslaviji, je bila seja zaključena.
Seja skupščine se danes nadaljuje.
oej Prva dolžnost poslancev, ce Ivo-izv')^**' res l°' kar 80 obljubljali pred • 'tvijo jn če hočejo, da ho narod v
njih
to
ki ’0ra.i° biti poslanci, ker s poslanci, arod samo reprezentirajo ni poma-oniur, najmanj pa onim, ki so
Vide.!
res prave ljudske tribune. In
gaQ<muk
Beograd, 13. oktobra. Sinoči ob 11. in tiicetit je z zamudo ene ure prispel predsednik vlade Uzunovič iz Topole. Na kolodvoru so ga pričakovati novinarji, ki so ga vprašali, ali je podal kralju ostavko.
»Kakšno ostavko?« se je začudil Uzunovič. »Šel sem samo, da obvestim kralja o nekih vprašanjih.«
»Ali je padla kaka odločitev glede d a našn j e koalicije?«
»Ni. Zdaj so bili samo šq razgovori. Naravno je, da ni še nobene odločitve.«
»Ali so bili HSS stavljeni pogoji,-o katerih se je danes govorilo?«
. »Pogoji se ne morejo staviti, dokler se nic ne sklene in dokler se razgovori, ki se zdaj vodijo, ne zaključijo.«
Pa kdaj bo to?«
Na vsak način jutri, ko že dva dni o tem govorimo.«
poslancem dali mandat in politično moč. .
»Ali nam lahko poveste, v Čem je težišče današnje situacije in kako je prišlo do sedanjega spora v kabinetu, ker se z neke strani demantira, da bi bil spor nastal zaradi zagrebškega incidenta?-
»Rekel sem Vam in Vam še lahko ponovim, da je celokupna situacija prišla dotlej in da takega stanja zaradi incidenta, ki se je pripetilna zagrebškem kolodvoru. Mogoče je, da igra tu vlogo tudi kak drug moment ali najvažnejši je sedaj ta. Vse to vprašanje se še sedaj pretresa. Jutri bomo,- kolikor bo to dopuščalo delo v narodni skupščini, to stvar dalje razpravljali in vsekakor tudi o njej sklepali.«
Na druga vprašanja je Uzunovič dal nedoločne odgovore. Večkrat pa je po-vdaril, daostavke ni podal in da je samo kralja obvestil o stanju situacije. Na vprašanje, ali se kralj kmalu vrne v Beograd je Uzunovič odgovoril, da tega ne ve in da o tem niso govorili.
IvRIZA VLADE NORA BITI DO 20.
OKTOBRA REŠENA.
Beograd, 13. oktobra. Čeprav splošno sodijo, da bo Uzunovič podal ostavko vlade, vendar v dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo Uzunovič zopet dobil mandat za sestavo nove vlade. Kakšen bo" ta mandat in kak značaj bo imel, se še ne ve. Izgleda pa, da bo Uzunovič šele po ostavki začel razgovore z raznimi parlamentarnimi skupinami in skušal poizvedeti za razpoloženje narodne skupščine glede na novo delo, ki naj ga skupščina izvrši.
Zanimivo je, da v političnih krogih povdarjajo, da se je sedanje kritično stanje pričakovalo šele za 20. oktober.
Šele takrat naj bi sledila ostavka vlade. Ker pa je izgledalo, da bi se kriza lahko zategnila za daljšo dobo ter se po ustavi narodna skupščina mora'sestati 20. oktobra, a bi tedaj ne bilo vlade, ki bi preči tal a ukaz o otvoritvi novega zasedanja, zato je zagrebški incident prišel ravno prav kot povod za otvoritev krize. Poučeni krogi trde, da bo sedanja kriza končana v par dneh. Nova politična grupacija mora sestaviti nov delovni program vlade, s katerim bi ta lahko stopila pred narodno skupščino. Kot zadnji izhod iz sedanje situacije bi bile volitve.
MADJARSKO-JUCrOSLO VENSKO ZBLIŽAN.TE.
Budimpešta, 13. okt. Budimpeštanski listi javljajo, da bo predsednik vlade grof Bethlen ta teden podal obsežen ekspoze, ki se bo nanašal na izjave dr. Ninčiča o eventuelni zvezi prijateljstva med Ma-djarsko in Jugoslavijo. V diplomatskih krogih na obeh straneh delajo na to, da če 'bo le mogoče, pride še meseca oktobra do sestanka med grofom Bethlenom im dr. Ninčičem. Ta sestanek 'bi se prej-kone vršil v Varšavi, kamor se je dr. Ninčič namenil odpotovati lo jesen.
Dokument nestrpnosti.
.Današnji »Kmetijski list« objavlja sledeče pismo:
»Velecenjeni g. urednik!
Bodite tako prijazni iin 'blagovolite sprejeti v Vaš cenjeni list sledeče pojasnilo: »Slovenec« z dne 12. oktobra 1926 na nedostojen, neutemeljen in zahrbten način, v članku »Kako pucljevci spoštujejo sv. mašo -, napada podpisanega. Ugotavljam: »Slovenska kmečka stranka« je imela 10. oktobra svoj političen shod v Vitanju pri Celju. Ker je presledek med jutranjo, zgodnjo službo božjo iui pozno, ki se začne šele ob pol enajsti uri dopoldne, tako velik (od 7. in pol do 10. in pol), shod pa se je vršil ob 10. uri je zaprosila »Slovenska kmečka stranka« č. g. župnika v Vitanju, da bi blagovolil dovoliti službo božjo tudi ob 9. uri, ker se navadno služite dve sv. maši ob 7. in pol uri zjutraj, in sicer opravi eno gospod župnik sam, drugo pa njegov brat. Tako bi bila dana prilika ljudem, zlasti onim, ki so prišli na zborovanje od daleč (celo 30 knU), da pred shodom zadoste svoji venski dolžnosti. —C, g. župnik v Vitanju pa je izjavil odpo-
slancema »Slovenske kmečke stranke-, da običajnih sv. maš ob 7. in pol uri zjutraj ne more preložiti, pač pa se lahko vrši služba božja tudi ob 9. uri, ako se poskrbi za duhovnika. — V dobri veri, da se bo dana beseda držala, je predsedst vo »Slovenske kmečke stranke naprosilo duhovnika, ki bo imel pridigo in isv. inaso ob 9. uri dopoldne. Č. gospod, lci je misijonaril že po daljnih pokrajinah, je prišel z najboljšo voljo, da ustreže stotinam ljudstva. Pa kaj se 'je zgodilo? Č. gospodu ni bilo dovoljeno služiti božje službe ob 9. uri, temveč je moral maševati že ob 7. in pol uri, čeprav je bilo ljudstvo obveščeno, da bo sv. maša ob 9. uri. Ko je ljudstvo ob 9. uri prišlo v cerkev, je z žalostjo in z gnjevom v srcu zapuščalo svetišče, ko je Z'vedel o, kako se ž njim ravna m se ga žali v najsvetejših čuvstvih. Kje na svetu je še kaj takšnega mogoče! Odgovornost? — Posledice? Vse to naj nosijo tisti, ki so jo zakrivili!
Ljubljana, 12. oktobra 1926.
Janko Barle, mestni župnik.
Stvar treba preiskati do konca!
Kot edini slovenski list smo zahtevali, da se vprašanje krivcev nesreče Slavonske banke do konca dožene. Zaradi tega ise na,m je očitalo, da razdiramo, da škodujemo našemu gospodarstvu in slično. Dokazali smo že, kako brez vsake podlage so ti očitki, danes pa naj podkrepimo svoje stališče še z izvajanji ugledne avstrijske revije »Der ostr. Volhs-vvirt”-. Tudi Avstrija preživlja danes silne polome bank in izgube v stotine milijard kron. Kakor pri nas, tako pa poskušajo tudi v Avstriji nekateri vso stvar potlačiti in /, ozirom na te poskuse piše »Der oster. Vohls-wirl med drugim tudi tole:
»Ampak pri nas je navada, vse potlačiti. Ne uvažuje se tega, da se pri nas že itak neznatna zavest odgovornosti stalno manjša raivno vsled tega, ker se nikdar nihče ne pokliče za. 'svoja nedela na odgovornost, ker se vedno kdo najde, ki st v mo tudi sedaj, da bi v meščanskem (pri nas v esdeesarskem, op. ured.) najraje : videli, če bi se takoj vsa preiskava ustavila. (Pri nas se pa ni še niti pričela, op. ured.)
. . . Toda da se mora vse to, kar je v kate- > rikoli zvezi s Centralno banko, najteiiielji-tejše dognati, bi morala hiti za vsakogar, ki se še šteje k dostojnim ljudem, samoposebi umljivo . . .
In preiskava se mora nadaljevati,-tudi če
bi 'bilo res — in to je mogoče — da bo vsa ta podlost v našem javnem življenju, ki bo pri tej priliki odkrita, škodovala našemu kreditu v tujini in tudi doma ustvarila mar-sikafco vznemirjennost. Toda ran ni mogoče izžgati brez bolečin. Zato se mora zgoditi. In sedaj, ko so vsi ti zločini prišli na dan, ko so morali priti, 'bi bilo za naš kredit v tujini mnogo slabše, če bi se znova reklo, da se že zopet skuša stvar potlačiti in pusti nekaznovane one, kr so s svojim zlim gospodarečem in korupcijo oškodovali avstrijsko gospodarstvo za milijone šifingov in naso javno upravo diskreditirali, kakor pa če se svetu pokaže, da se vendar enkrat naredi čisto mizo. Seveda pa ne zadostuje, če izginejo nekateri od glavnih krivcev iz javnega življenja, drugi pa svoje funkcije ohranijo. Tudi državni pravd n ik mora storiti svojo var uredi. Saj vidi- j dolžnost in videti hočemo, če ščansikem časopisju : za sleparijo pri Stevveag in za čili Kmečko banko.«
Tako zapisano na 34. in 44. strani revije »Der oster. Volhsvvirt« z dne 9. oktobra. Mislimo, da ni treba izvajanjem ugledne avstrijske gospodarske revije prav nič dostaviti in da bodo tudi nam pritrdili vsi oni ljudje, ki se še prištevajo k dostojnim ljudem. Menda ti vendar še niso izumrli.
se bo zanimal one, ki so utii-
Politične vesti.
dent bilo
cevi naspr
koristiti in docela likvidariti uspeh, ki _ga je dosegel St. Radič z demisijo dr. Nikiča. Zaenkrat je gotovo to, da St. Radič vsled zagrebškega incidenta ne postane minister. f’e bo pa rodi! incident tudi še težje posledice in razbil sedanjo vladno koalicijo, pa je še negotovo. Moglo pa bi se to zgoditi le v tem slučaju, da bi imeli radikali sigurnost morejo tudi brez radičevcev sestaviti novo vlado' Ker šteje radikalni klub brez jova-novičevcev le i30 poslancev in je treba za večino najmanj še trideset poslancev bi mogli sestaviti radikali sestaviti vlado le s p močjo Jugoslovanskega kluba, mkicevc: v
ivičevcev ali pa polem Demokratske
Jovanovičevo zajednice. Slednje pa je
le malo verjetno in kombinacija z Jugoslovan-
mibrže ie tudi kombinacija z jugos.uv«,,-skim klubom še prezgodnja. Vsled tega n, pričakovati, da bi prišlo do razko a v sedanji vladni večini razven če bi bili radikali
vojnega in notranjega ministra interpelacijo zaradi proti vojaške propagande, ki da jo vodi vodstvo HSS. Svojo interpelacijo utemeljuje z govorom St. Radiča v Vitanju in pa s knjigo »Seljačke Sloge«. V tej knjigi da se silno agitira proti militarizmu in zahteva se, da m a- j tere pouče svoje sinove, da nimajo streljati j da na svoje, nasprotnike. Koncem knjige je ob- : javljen tudi »Oče naš«, ki so ga boljševiki , za Časa svetovne vojne širili med nemško in j rusko armado. — Interpelacija dr. Grge An- j gjelinoviča dokazuje, da se je pričela sploš- j na ataka proti St. Radiču. Vsekakor pa je interpelacija Angjelinoviča za St. Radiča mnogo bolj opasna, ko ves zagrebški incident' ker so tu pač prizadeti najvplivnejši kro^i v naši državi. Zato tudi javnost z zanimanjem pričakuje efekt Angjeliriovičeve
interpelacije.	..
-■ Madjarska in Jugoslavija. Izjava zun.i-jega ministra dr. Ninčiča o bližnjih poga-
I janske očitke ter pravi, da Madjarska rabi j prost izhod na morje in da mora zato z veseljem sprejeti jugoslovensko ponudbo, ki ji cbeta velike koncesije, če se poslužuje Madjarska Splita kot svoje izvozne luke. S tem •se bodo tudi zelo izboljšali odnošaji med Madjarsko in Jugoslavijo, kar je samo jamstvo za mir v srednji Evropi. — Nekateri bu-dimpeštanski listi precej ostro napadajo madjarsko vlado, ker še ni odgovorila na izjavo dr. Ninčiča. Ta molk madjarske vlade je popolnoma nerazumljiv in desnico, ki jo ponuja Jugoslavija, je treba sprejeti. »Pesti Courrir« je mnenja, da bo prišlo med Jugoslavijo in Madjarsko do arbitražne, ne pa tudi do zvezne pogodbe. — »Pester Llovd < piše, da je zbližanje med Madjarsko in Jugoslavijo nad vse razveseljivo dejstvo, da pa še ni mogoče reči, če bo tudi v resnici že v kratkem prišlo do arbitražne pogodbe med obema državama. L)a bi pa Madjarska vstopila tudi v Malo antanto, o čemer se je govorilo z ozirom na izjavo dr. Ninčiča. smatra večina mu-djarskih listov za nemogoče, ker je pač Mala antanta ustvarjena proti Madjarski.
— Nemci vstopijo na Češkoslovaškem v vlado. Iz Prage se poroča: Nemški agrarci so sklenili na svoji pondeljkovi seji. da vstopijo v vladno večino in tudi v kabinet, če pride do parlamentarne vlade. Enako so sklenili tudi nemški krščanski socialisti. Za Nemce je rezervirano dvoje ministrstev in sicer poljedelsko ministrstvo in ministrstvo za socialno politiko. Nemška kandidata sta prof. dr. Spina in prof. MaverHarting. Prvi je slavist, drugi pa profesor upravnega prava na praški nemški univerzi. Obenem z nemškimi ministri bo imenovanih tudi več nemških višjih uradnikov, od katerih bodo nekateri vzeti iz civilnih krogov.* Tudi dobe Nemci nekatera predstojniška mesta v raznih ministrstvih. Švehla želi, da bi se nova nem-ško-češkoslovaška vlada predstavila parlamentu že 14. t. m. Težava pa je v tem. ker se Slovaki nočejo preje odločiti, dokler se ne vrne Hlinka, ki pa se vrne šele koncem meseca iz Amerike. — Vstop Nemcev v vlado bo povzročil tudi nekatere izpremembe v poslovniku parlamenta in se bo Nemcem dovolilo, da smejo v odsekih govoriti tudi nemško. — Z nastopom češkoslovaško-nem-ške vlade je rešeno eno najtežjih vprašanj češkoslovaške notranje politike in (češkoslovaški je samo čestitati, da bo na tako sporazumen način rešeno nemško vprašanje na Češkem.
= Davvesov načrt se izpremeni. Ker je mogoče izvesti nemški načrt z železniškimi obligacijami samo na te način, da se Amerika odreče svoji prioriteti, se dela na tem, da Amerika pristane na tozadevno spremembo Davvesovega načrta. V ameriških krogih za tako izpremembo sicer ni posebno dosti pripravljenosti, vendar se pa upa, da bi Amerika na -to pristala, če bi Francija sprejela ameriške pogoje za odplačevanje vojnih dolgov. Ker pride amortizacijski načrt za ameriške dolgove v kratkem pred francoski parlament in ker ie Roincare pripravljen načrt sprejeti, se računa, <lu l>o moRoeo lipremeni-
bo Davvesovega načrta izvesti.
-- Kantonska armada zmaguje in je z naskokom osvojila mesto Vušang. Po ameriških \esteh je prišlo po zavzetju mesta do krvavega pokolja in so rdeče čete ubile nad 10.000 oseb. Tudi na drugih mestih je dose-I gla kantonska armada znatne uspehe in pro j dira vedno, bolj proti Šangaju. Če bi pade še Sa.ngaj, potem je vsa južna arm ' kah rdeče armade.
nik potom svojih ljudi podkupiti neke državne uradnike in najti na ta način nelegalna pota, da se otrese plačila gori omenjenega prebitka«.
Radi teh očitkov so se čutili prizadete mežiški rudnik, njegov ravnatelj g. Bargate, g. Josip Zazula. dav. upravitelj v pok., Konstantin Ryndin, rudniški uradnik, veliki župan mariborske oblasti g. Pirkmajer, in sicer zase osebno v uradni lastnosti ter za podrejeno mu uradmštvo ter finančni delegat dr. Savnik.
Na Moderndorferjevo izjavo, da je mislil z omenjenim očitkom samo g. Zazulo, je dr. Savnik odstopil od tožbe. O tožbi ostalih pa se je vršila včeraj pred tukajšnjim deželnim senatom
razprava
radi prestopka zakona, o tisku.
■ Senatu je predsedoval v. s. sv.. Mladič, v«>-tanta sta bila v. s. sv. Mohorič in s. sv. dr. Gaber. Velikega župana dr. Pirkmajerja je zastopal drž. pravdnik dr. Lavrenčak, zasebne obložitelje dr. Novak in dr. Knaflič, obtoženca pa je zagovarjal dr. Krejči.
V svojem zagovoru je Moderndorfer izvajal, da se vedno bori proti vsaki krivici in nepravilnosti. V glavnem se je boril za izobrazbo ljudi v Mežici in je vodil boj za tamkajšnjo šolo. za katero so Angleži tudi obljubili, da jo pomagajo postaviti, da pa so to besedo kljub znanemu slovesu angleške možatosti prelomili. (1 zadevi da je družba poskušala s pomočjo Zazule doseči črtanje prebitka davčnih doklad v znesku 5.000.000 K, je pisal tudi dr. Pirkmajerju in ga preseneča, da se sedaj smatra tudi on razžaljenim. Delal je i dobri veri in prosi, naj še sodi po pravici.
Dr. Krejči nastopi dokaz resnice. Na podlagi pričevanja se je ugotovilo, da je Zazula res prejel iz rok dr. Mogana 15.000 dinarjev. Zazula je imel vpliv na reševanje aktov. Govorica, da je Zazula prejel 70.000 Din od rudnika, je izšla iz vrst davčnega uradništva. Ryndin in dr. Pirkmajer se ne moreta čutiti razžaljenim, ker očitki ne lete: na liju.
Priča in zasebni obtožitelj
Zazula
izpove, da ni res, da je prejel zase, nego le za list »Vrh Razgled” . ‘ - ' ga je izdajal leta 1921. Denar ie P’ 11 1923 in ga je uporabil za kritje dolga, ki ga je napravil radi lista.
' Rudniški tajnik g. Kordan prizna, da s. se dajale na "rade uradnikom, in sicer vsem,
3in učiteljem. To je v Mežici že
la v ro-
Oni
Izpred sodišča.
da bi del radičevcev zapustil nepre-
•abljanjem
Pred dobrima dvema mesecema je izdal g. Vinko Moderndorfer brošuro »Boji in napredek mežiških rudarjev , o kateri smo poročali tudi mi. Brošura navaja nekatere zanimive podatke o mežiškem rudniku ter trdi med drugimi tudi: »...g. davčni upravitelj Zazula je prejel 70.000 Din nagrade zato, ker je pomagal rudniku pri črtanju prebitka 5,000.000 K. dalje, da mu je »neki K. kon-i trolor izjavil: Finančna delegacija je poptrtt. odobrila, teh doklad torej ne boste dobili. PoDUSt ie povzročil 70.000 Din«,, dalje »*o-! j dečPpo teh izjavah -smatramo, da ,e znal rud-
tudi poštnim	.
tradicija. Za slučaj	Zazule	me	ne ve.
denar mu je bil poklonjen v kulturne svrhe. Pravi, da je v brošuri vse pretirano.
Predsednik Mladič prečita številne izjave prič. Neka priča je	izjavila,	da	se	je	Zazula
nekoč izrazil, da je	plačal	deficit	za	rev'jo
v znesku 40.000 K dr. Mogan, pravni zastopnik rudnika.	.	„	..v. v
l>v. K■->,<«! predlaga, naj se Zasll-i! Se prl-
ča Fainigg, ki more izpovedati, da <i»b"
pesebno nagrado tudi g. Schmitt, davčni uradnik v Slovenjem gradcu.
Dr. Novak pravi, da je brošura in zagovor obtoženčev »govor skozi okno«. Zazula ni imel niti 'najmanjše ingerenčt na predpis davčnih doklad. Predlaga obsodbo in odškodnino.
Dr. Knaflič se v imenu zasebnega obložp-1-oa Rvndina in že omenjenega kontrolorja IJolleta pridružuje predlogu dr. Novaka.
I Drž. pravdnik dr. Lavrenčak obtožuje Mii-i derndorferja, ker je s trditvijo, da je rudnik podkupil neke državne uradnike, razžalil velikega župana mariborskega in podrejeno mu uradništvo.
Tiskovni senat" spozna nato obtoženca krivim in ga obsodi na 1 mesec zapora, na 2000 Din kazni, na 2000 Din odškodnine na plačilo sodnih stroškov. Kot obteze • se smatra, da je bilo razžaljenih vec oseu hkrati. Za olajševalno se smatra Uo-seda j nekaznovanost.
G. Moderndorfer je vložil ničnostno pritožbo.
Prosveta.
LJUBLJANSKA OPERA.
Takoj povem: letošnjo sezono je otvprila	.
krepko in z zanosom. Lansko leto je novi ! ; .. direktor g. Polič nevzdržne razmere v operi spravil v pravi tir, na pot smotrenega, sistematičnega dela. Čez noč starih grahov popraviti seveda ni bilo mogoče. Poznalo se je kmalu po njegovem prihodu, da se nivo naše opere dviga. Ves ansambl je na ^svoji turneji po Bosni in Dalmaciji dosegel čudovite uspehe, ki so se jim čudili tudi naši nergači, katerih bi ne zadovoljila celo svetovno slavna operna gledišča. V naši open se sedaj temeljito dela, z ljubeznijo do umetnosti, z veseljem do stvari, podpirajo se vzajemno drug drugega in ne varam se, če prerokujemo letošnji sezoni za naše razmere in za naše finance ugodne in lepe uspehe. 2e prva predstava nais je v tej veri potrdila. —
Verdijev »Othello« je prišel na oder temeljito pripravljen. Da se ne izgubljam v ma-
lenkosti: glasbeno vodstvo, režija, scenerija, solisti, orkester in zbor so z velilum trudom in veliko požrtvovalnostjo opravili svojo nalogo v čast zavodu. Tihi in skromni g. kapelnik Neflal je iz orkesterskeg.i .pa rt a izvabil več kot bi od našega orkestra pričakovali. Tekom let isvojega dela v naši operi si 'je z »Othellom« dal izpričevalo prvovrstnega glasbenika in opernega dirigenta, na katerega smo lahko ponosni in nas zanj druge opere lahko zavidajo. Z mimo vestjo ga lahko n/vatuviino v vrsto beogradskeg« Brezovška, zagrebškega Sachsa in Baranovito. Ti imajo K teatersko ,V leto 71 letom tudi dobiva. Diugo priznanje ia Othella dam g. Knittlu. Rutiniran režiser
in še bolj rutiniran pevec, sula muzikalen, izvrsten igralec, ki zna obledel ost in zvočnost svojega glasu premeteno zakriti, da poslušalec niti tega ne zapazi. G. Knittl je tudi s pomočjo mojstra Skrušnyja sceno opremil ukustio in dostojno. Pri Othellu imi je bila dalije zelo simpatična g. Zakulova kot- Desde-mona. Dosedaj sem jo premalo cenil. Pevka odličnih umetniških kvalitet, ki zasluži za krasno odpeto večerno molitev v zadnjem de-janju posebno pohvalo. V vlogi Jaga me Je g. Holodkov nekoliko razočarat. Podal ga Je preveč s patosom, premalo lokavo. Tudi v petju Slovenska izgovorjava mu naravno dela 'še težkoče. Da poje povečini vse svoje vloge slovenski je znamenje pridnosti, ki P publika gotovo visoko ceni. In kar .je bito
še ostalih majčkenih vlog (gg. Banovec, Rum-petij Potučkova, Mitrovič) niso motile okvira dostojne uprizoritve. — Orkester mi je — razen Irompet za sceno — v resnici im-poniral in 'krivico bi storil zboru, če bi ga za skoraj točno, vselej pa z očitno ambicijo odipete partije ne pohvalil. Skratka: Othello, 39 let stara opera, delo 74 letnega Verdija, ki kaže od Trubadurja- preko >Rigolelia' . »Traviate«, »Plesa v maskah« in »Aide*. čudovito napredno pot skladateljskega lUistvarja-nja, je doživel v naši operi častno izvajanje, (iledišče ni bilo polno, kajti cene vstopnicam — dasi proti Beogradu in Zagrebu nizke — so za naše razmere dokaj visoke. Opera pa 'biti dostopna ivsem, ne samo tistim, ki izat nobleso in nove toalete.
mora
hodijo vanjo kfl Zato je predvsem potrebno, da gledišče tekom sezone prireja predstave po znižanih cenah, namenjene' ljudstvu, ki hrepeni [» glasbenih užitkih, pa ima prazne žepe. Kadar opera ne bo le za >gom[ih desettisoč«, marveč za vse, takrat si bo šele lahko upravi-
, j:eno nadela naslov »narodnega gledališča«.	'e-
Zakleti grad. K istoimenski romantični jori dramatika dr. A. Remca je zložil Zorko Prelovec 7 pevskih vložk, ki so pravkar izšle v založbi Jugoslovanske knjigarne. Pesmi so pisane za solo s klavirjem, moški in mešani zbor, zložene so v pri prostem slogu, n narodnem duliu in so dostopne tudi pevcem po podeželskih odrih.
FOERSTERJEV KONCERT.
Pevsko društivo »Ljubljanski Zvon se spomni zaslužnega skladatelja t Antona Foersterja v pondeljek, dne 18. oktobra zvečer s cerkvenim koncertom v frančiškanski cerkvi. Foerster pomeni za Slovence mnogo. Ko je bilo še naše zborovsko petje v povojih, sta Nedved in Foerster, poslovenjena Ceha podarjala našim pevcem in pevkam skladbo za skladbo. Velike zasluge ima pa Foerster predivsem za razvoj naše cerkvene glasbe mi zato je prav, da se ga agilni »Ljubljanski Zvon spomni kot cerkvenega skladatelja. Izvaijal bo njegov isedmeroglasni mešani zboi z orkestrom »Ave Maria« in slavnostno maso »Missa solemnis«, ki jo je sam Foerstei smatral za najboljšo svojo daljšo kompozicijo. Na pondeljekovem koncertu nastopi polnoštevilni mešani zbor »Ljubljanskega Zvona* (90 pevcev in pevk), sodeluje iz naklonjenosti Orkestralno društvo »Glasbene Matice«, g. ravnatelj stolnega kora^lanko Premrl, virtuoz na orglah, igi,tii	^
orgelske skladbe, g. Ramšakov » ,in ausire pa zapoje ofertonum »1 lHn'iv .koncert lium meum respicet. ln ‘ižanih koncert-se prodajajo '’s‘XiC knjigami- Pravtam se nih ceiah v Matwm	Foersterjev) sliko
dobe vzporedi koncerta
akad. slikarja S. Šantla. Nadejamo se, da bo občinstvo spominsiki koncert Foersterja rado in v mnogobrojnem številu posetilo, zato si preskrbite vstopnice pravočasno!
Josip Pavčič: Gozdi« je že zelen. (Narodna pesem (primerna za nagrobnico) za moški Tihor Izdalo in založilo pevsko društvo »Lju'b;
M inski Zvon Vkljub temu, da nekaterim m nrav če se pri pogrebih pojo narodne pesmi kot nagrobnice. bodo pevska društva zelo vesela te Pavčlčeve posrečene Imnnoni/.aeije narodne »Gozdič je že zelen . Peli jo bodo ravnotako radi kot Devovo »Vigred se povrne«. Skladbo priporočamo v nabavo m iz-
vananje.	...	.
Pianist Ivan Nof je eden izmed redkiii izredno nadarjenih naših glasbenikov, ki se je v prvi vrsti posvetil koncertnemu poklicu. Po dovršenih študijah na ljubljanskem (Bre-zovšek) odnosno pozneje na dunajskem Konservatoriju (Kessisoglu, RosenUian.sejep'-svetil skoro izkljličuo koncertiranju t; T redil tekom zadnjih treh 'let vec '^edno uspelih koncertov tako v domovini kakoi t£. di v tujini, kjer je bil sprejet z azredniin^Jgin patijami in polnim priznanjem.,^ .prvi bogatem koncertnem progJ^^ke Mamke, vrsti zastopane ■svetovna ^aSiednn Uidi naj-a v s\ioje sporede	predvsem roman-
modernejše k,°2S^ovo podajanje skladb je -kih, n/^et», ki v v^a kem trenutku absolutno g.,10l,0i<c) občuteno dušo, pa tudi j-zredno ktavirakf) tehniko. Občinstvo opozarjamo na Noče v koncert. ki je po triletnem presledku njegov prvi zopetni javni nastop v rodnem mestu. Koncert se vrši v petek, 15. t. m. ob 8, zvečer v Filharmonični dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni po navadnih koncertnih cenah.
Štev. 230.
NARODNI DNEVNIK, 13. oktobra 1926.
Stran 3.
Dnevne vesti.
NUJNA PROŠNJA ZA OPUSTOŠENI KRAJ ŽIRI!
27. 'septembra 1926 je zadela Žiri nesreča, o kakršni najstarejši zapiski in naj-stairejši ljudje ne vedo povedati. Če zasledujemo zgodovino našega kraja za stoletja na-7aJi ne najdemo sledu o taki 'katastrofi. Vode, ki so nastale zaradi utrganega oblaka in ki so deloma privrele iz zemlje, so uničile tretjino rodovitnega sveta, od okroglo 7000 ha sveta je okrog ‘2000 ha opustošenega. Vode 'in plazovi so uničili 37 stavb, izmed teh 19 hiš; ipoleg tega je uničenih še 7 žag in 6 mlinov. Z 'najveojim .trudom in ogromnimi žrtvami zgrajena električna centrala je zopet porušena. Odplavilo je velikaniske množine rezanega in tesanega lesa, več glav živine, uničenih je mnogo gozdov; vsa pota do po-Ua in gozdov so uničena. Cela vrsta družin je trpela strašno škodo na obleki in živilih; beda pri njih je nepopisna, ker je večina od len sredstev ,za preživljanje. Od priza-! v? večinoma mali posestniki in obrtni-u’ 'del jako zadolženi.
izključeno je, da bi se težko prizadeti kraj opomogel v doglednem času s svojimi lastnini. močmi; saj ga skoro ni človeka v Žireh,
ki bi
..ga ne bila zadela nesreča pri tej po-
je t* v na 611 ali na drug načini. Razdejanje niti n s*:ra®110' (*a mnogi v svojem obupu i„cr-i e ®Wijo več na možnost obnove svo-M ir^tva' Veliko jih je, ki mislijo !k0 £ev, iz tega nesrečnega kraja. Toda,
. šil, • 6redstva za to! Mnogi so si re-
V	tei !LSol° življenje, skl Dom v • ni noreči se je sestavil »občin-nabirai nn* “d**01* za paplavljence«, da bi, nesrečence p re in j‘h razdeljeval med po-nikakor n . ?m°žni odbor za poplavlijemce ti toliljo 6 !’a^Una s tein, da bi mogel nabra-kraifkem ? °dai'ov, da bi bilo mogoče v OOTomi ca®U vsem nesrečnikom popraviti o inaio gospodarsko »kodo. Toda obenem računa podpisani odbor z vso gotovostjo, "a dela v zmislu in po želji vsega slovenske-*JJ~r«»-Poda, ako se trudi za gospodarsko ofb-
o	velikega obmejnega kraja Z-irov. Jlojaki! Nikdar ne pozabite, da smo v Žireh
iV^fe(»loy«isko-italijaffl8ki meji in da m tem	za ostale naše brate, ali je na
morda v PP^o.šena zemlja, kjer se bodo nezadovor ■'?*’ in ,Pollaik°vali delomrzni, še nadali 1 111 5.evll‘ P°stopači, ali pa bosta obrtnik le živela krepak poljedelec in tudi za’n i ^ita sv?j° zemljo in ki bosta Prašim najboljša obramba naši meji. ** za 22™’ Prepevajte po svojih mo-leanj tr Petno povzdigo našega kraja 1 ITva-potnr • ® bodo Žirovci, hvaležni Vam bodo žen v** lsedaj živečih porplavtjeiiicev, hvale-I Vam bo lahko ves slovenski narod, da _ e *nu pomagali ubraniti lep del slovenske zemlje preij opustošenjem.
^i riv 1(jUe 7. oktobra 1926.
!* Jj, č inski pomožni odbor v P 7,	Žireh:
Predsednik- i	Pri,,'ožič	župan;	pod-
^San 4P„t«°„S^’ ŽUP“ik; K*v'
Valenti,,' p i’ ‘	\*fftPRž, lesni trgovec;
tič«	Jiu'i 0'b0!usk,i svetovalec; Ma-
ja vankar, občinski odbornik, Franc Peternel, posestnik.
soboto s^11 f'bletnit'e (lobniških bojev. V
obletni'®	vršila v Pragi intimna proslava
udele?;^ dobruških bojev. Proslave so se ške vi nied drugim zastopniki češkoslovaški- a. • male antante, českoslovaško-jugo-enske lige, Udruženja češkoslovaških gionarjev in praške mestne občine. V ne-vex 80 P°l*žUi prst z dobruškega bojišča v steno Staromestnega magistrata. J
s |> 1 oš n eg *^o d d pl fr°'>D.v 08 Kr,“- ^'čelnik
žrtev. ~	'	0	u	Pokopanih	vojnih
Italii„°f generalnega- Konzulata kraljevine finnn °, 'Prejeli:	Italijansko ministrstvo
dne razglasa temeljem kraljevega dekreta loo2e 9- sePiten|bra 192(1, da z 31. decembrom ^»20 ipreneha zakonita veljavnost italijanskih bankovcev po 25 italijanskih lir v splošnem denarnem prometu. Z 30. junijem 1927 preneha njih veljavnost siploh. Navedeni bau-kovci se zanmrejo med tem časom zamenjati 5*1 oddelkih kraljeve blagajne in pri vseh Postnih uradih kraljevine Italije. vviT i^.angres Narodnega, ženskega saveza se t. m j|os, na Bledu, in sicer od 25. do 28. humanea kongresu bodo zastopane vse naše SanizaCi’jg ^P^darske in kulturne ženske or-■ ,
j'!etlnaro(h)p 1 aeroplani postane cenejša. Na bilo skletijpm k°ngresu za zračni promet je ?° zimi. qvT°’ da se vrši promet letal itudi '1;msa, da	je	sklenila	nemška	zračna
odstotkov. a 8 1(i- *• ra- tarife za 35 do 30
imenovan1!”'!1"-'11 v resoru poljoprivrede. — Sivo v	Za	referenta za vinogradni-
ka i)olinn^,°ru, Josip Zabavnik, za oblastne-
•bi.Si‘7''SS&&£SM* ""rlb0,'k'=
n,. . l>r°tcsJ udruženja agronomov. Iz Heo-& P°rpSajo: Ker se je pripetilo v po-^ujem casu nekoliko slučajev, da so bili MV^ijeni veterinarji za direktorje držav-»ii ^”sestev, je vložilo Udruženje agronomov v°, da trsty(> poljoprivrede protest z zahte-—- P,^'a praksa ukine.
na	napad	na železniško aiiibn-
.rajšnjjm*enj»ki progi. Ko je prevozil pred-?,.ai& v r ■ Zvečer dolenjski osebni vlak, ki ■ ‘ijania	ob	20.41), predor med po-
1 iev\iatI*bUl-f,rxe in Škofljica, je začul v pošt-
nJ	et Dns? m vozu se nahajajoči sprem-
: i! Pri v,,;^ ambulance Leopold Cuder-
tn-8,2' okn V0Za «umljlv ropot. Pogledal
i ‘ dva nJ)° ter opazil, da stojita pred vrat-
da	mdividija.	Takoj mu je bilo
°eeta možakarja ambulanco oro-
pati. Zato je skočil v pisarniški oddelek voza, kjer »o se nahajale denarne vreče z gotovino 260.000 Din. Medtem sta odprla roparja okno ter oddala v notranjost voza dva revolverska strela. Cudernam je potegnil zasilno zavoro, nakar je vlak obstal in sta roparja pobegnila. Energično zasledovanje je osialo doslej brez uspeha.
— Velik požar na Bledu. Ob priliki neurja v .noči od sobote na nedeljo je udarila na Rečici v hlev posestnika in žagarja M. Pretnarja strela. Hlev je pogorel. Rešena je .bila samo živina. Vsi poljedelski pridelki in vse poljsko orodje je pogorelo. Škoda se ceni na 200.000 Din. Pretnar je bil zavarovan samo za 30.000 Din.
— Gozdni požar na Lovčeuu. V nedeljo okoli polnoči je jel nenadoma goreti gozd na Lovčenu. Med prebivalstvom je izbruhnila silna parnika. Alarmirana je bila v isvrho pomoči vsa cetinjska garnizija, kateri se je po-siečilo skupno s prebivalstvom okoliških vasi požar po večurnem trudu pogasiti. Na kak način je požar nastal, še ni ugotovljeno. Nekateri domnevajo, da ga je povzročilo vojaštvo, ki je imela tam okrog orožne vaje, drugi pa sumijo, da so - zanetili požar neprevidni pastirji. Preiskava je v teku.
-	Veliko neurje v idrijski dolini. V nedeljo zvečer je v Idriji lilo kot da so se odprle vse nebeške zatvornice. Idrijca in vsi njeni pritoki so prestopili mestoma bregove ter pomočili zopet novo škodo. Na mnogih klejih je porušila voda vse, kar je bilo razdejano ob priliki zadnje poplave in zopet poplavljeno. Tako je postal tudi most med spodnjo in gornjo Idrijo zopet žrtev pobesnelih elementov.
— Silne nevihte v severni Nemčiji. Te dni
so besnele po vsej severni Nemčiji silne nevihte, ki so povzročile zlasti veliko škodo na severnih obalah, kjer je bil vsled razburkanega morja ustavljen ves pomorski promet. Pred Kuxhavenom se je potopil niaazem^kl skuner »Neptunus«. Parnik »Deutschland« je moral pristati, ker se mu je odtrgala veriga s sidrom, mesto v Kuxhavenu v Hamburgu.
— Vesten stražar je bil redov 22. pešpolka Blagoje Nikolič. Te dni je imel fant stati na straži pri nekem železniškem mostu blizu Skoplja. Ker je pihal hladen veter, si je potegnil vojak plašč preko glave ter obrnil vetru hrbet. Tako se je zgodilo, da ni čul piska bližajočega se vlaka, vsled česar ga je podrla lokomotiva pod kolesa* iki so ga strašno razmesarila. Obležal je na mestu mrtev.
— Strašna panika v kinematografu. Iz Berlina poročajo: V neki hiši v bližini kina v Eitenburgu je izbruhnih te dni, med tein, ko se je vršila v kinu otroška predstava, požar. Ker je jel zanašati veter v kino goste oblake dima, je nastala med otroci silna panika. Vseh dvesto otrok je drlo nakrat k izhodu. Pri tem so hodili drug po drugem, padali preko stopnic itd. Nad 30 otrok je bilo težko poškodovanih.
— Letalska nesreča na češkoslovaškem.
V	nedeljo popoldne je padel na pardubiškem aerodromu neki vojaški aeroplaoi iz v Rine 10 metrov na zemljo. Vsled nepazljivosti pilota se je zaletel aeroplan v telefonski drog. se razbil in padel med gledalce. Aeroplan ie nekega vojaka in neko damo ubil, 12 oseb pa ranil, med njimi 6 težko. Pilot si je zlomil oibe nogi ter zadobil težke poškodbe na prsih.
— Zverinski umor inka-anta v Varaždinu. 23-letni trgovca Gsakaturner v Čakovcu je šel za svojega očeta v Varaždin inkasirat denar. Inkasiral je okrog 50.000 Din. Končno je šel iztirjat še trgovca Lihvingerja. Lovvim-ger mu je dejal, naj ostane pri njem, češ, da trenutno nima denarja, pač mu ga pa prinesejo tekom večera njegovi dolžniki. Nič hudega sluteč se je podal Gsakaturner z L6-vvimgerjem v njegovo stanovanje. Komaj pa je prestopil prag, je zaklenil Lo\vinger vrata, pograbil motiko ter jel udrihati Csaka-turnerja po glavi. Ko se je Gsakaturner zgrudil, mu je potisnil, ker še ni biil mrtev, Lo-winger dolg kuhinjski nož v prsi. Naslednji dan je prišel Csakaturnerja k L6winger.ju iskat Csakalurnerjev prijatelj trgovec Rosen-berg, ker je domneval, da je Gsakaturner pri njem prenočil. Ker se je zdelo Rošem,ber-gu Lo\vi:ngerjevo obnašanje sumljivo, je jel
idr ul, r1,,. I... i 	•	.	.	...	"	•'
Hitel je na policijo, kjer je zadevo prijavil. Ko so pr isti v Lovvi-ngerjevo hišo policijski stražniki, so našli Lovvingerja obešenega. Ker govore razne okoliščine zato, da je z zločinom kolikor toliko v zvezi tudi Lthvinger-jeva žena, «o jo aretirali.
— Ljubica ga je izdala. Predvčerajšnjim je bil v Zagrebu aretiran neki Zorko Brankov, ki je izvršil v Lupomerski Salači (okraj Som-bor) dvojni roparski umor, nakar je pobegnil v Zagreb. Od tam je pisal svoji ljubici v Sombor, da jo misli odkuriti v Italijo. To pismo je bilo zanj usodepolno. Ljubica ga je izdala in par ur nato je bil »na varnem«.
— Prijatelji orožja. Iz Varaždina poročajo:
V	grad grofa Beroidingen so vlomili te dni neznani lopovi, ki so odnesli iz zaprtih omar in skrinj večjo množino lovskega orožja in municije, par starinskih s srebrom »kovanih pištol za dvoboj, dva daljnogleda itd., kar reprezentira skupno veliko vrednost.
Miin	kameno sode mu je izlil« v obraz.
Mijo GašiC, krojač v Beogradu ie hud komunist, in sicer one vrste komunist, ki samo politizira, dela se pa ogiblje ko vrag križa Ker mu ta politika ni ničesar nesla, je narav- ' no, da se je njegova žena po kratkem času skupnega življenja naveličala moža, ki je vrhu vsega tudi velik pijanec, rediti ter je šla od njega proč. Dve leti -sta živela zakonca lo- | čeno' Te dni pa se je pojavil Mijo nenadoma j zopet v stanovanju svoje žene ter toliko časa moledoval in obljubljal, da se bo poboljšal, i dokler ni žene pregovoril, da ga je vzela zo- j pet k sebi. Ker pa je zopet samo politiziral, j popival i« lenaril, je našel pred par dnevi, ko
je prikolovratil pozno ponoči pijan domov, vrata zaprta. To ga je tako razjezilo, da je pobil vse šipe ter vlomil končno s silo v stanovanje. Na kuhinjskem pragu ga je sprejela njegova žena Mara, ki mu je zlila, ko je hotel navaliti nanjo, v obraz cel lonec stopljene kamene sode- Na njegove bolestne krike je prihitel orožnik, ki ga je odvedel v bolnico ter zadevo prijavil policijskemu uradu. Mara Gašičeva se zagovarja s silobranom.
— Morilec služkinj iiazant obsojen na smrt.
Kutnchorsko porotno ,-odišče je obsodilo morilca služkinj Bazauta na smrt. Morilec je igral vlogo umobolnega dokonča. Ves čas med obravnavo in celo po sodbi, ki jo je vzel na znanje na videz docela apatično, ni izprego-voril niti besedice.
— Trgovina z dekleti. »Pester Lloyd poroča iz Galca, da je izsledila tam na parniku Tsmail« policija v neki skrivni kaj iti na dnu
parnika 15 zvezanih mladih deklei, ki so se bile od vročine skoraj zadušile. Dekleta so večinoma iz Slovaške in Madžarske ter so nasedle vabljivim ponudbam agentov, ki so jim obetali dobre službe. Kapiteli in vsa posadka so bili aretirani. Kapitan je priznal, da gre za trgovino z belim blagom. Transport je bil namenjen v Malo Azijo.
— Rumunski rekruti nočejo služiti. Ru-munski listi poročajo, da se je pregrešilo v drugi rumunski armadi zoper subordinacije 6000 rekrutov.
— Spopad orožnikov z razbojniki v Bosni. Iz Mostara poročajo: Orožniška patrulja je naletela na planini Plana na ra-abojuiSko tolpo glasovitega roparja Raganovica. Razvilo se je streljanje, ki je trajalo celo uro. Končno -o razbojniki pobegnili.
— Fizikalno zdravilišče je s 1. oktobrom t. 1. otvoril Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani v svoji novi stavbi na Miklošičevi cesti 20. Opozarjamo na današnji tozadevni inserat.
— Veliko delo o našem izseljeništvu. Znani narodnogospodarski pisatelj St. Kosier je spisal veliko delo o gospodarsko-socialnih in kulturnih problemih naše emigracije. Knjiga obsega čez 500 strani ter stane 200 Din. Predgovor je napisal minister n. r. dr. Voja Marinkovič. Knjiga se dobiva v vseh večjih knjigarnah ter pri izdajatelju Bankarstva v Zagrebu, Marovski 30. — Priporočamo!
Ljubicama.
— Oražmov dom v Ljubljani. Za zimski semester 1926-27 je na razpolago 14 prostih mast za ulbožue slušatelje filozofske, juridič-ne in tehniške fakultete ljubljanske univerze (prosto stanovanje, kurjava, razsvetljava). Prosilci za ta mesta naj vlože svoje prošnje do 16. t. in« pri upravnem odboru O. D. 11. na medicinskem dekanatu. ProiSnjam je treba predložiti ubožno i spričevalo, potrjeno o i županstva, davčne oblasti in event. od sodišča. Prosilci vpisani v 1. letnik univ. študij naj pri lože maturitetno spričevalo o učnih starejših letnikov ,pa spričevalo o učnih uspehih na univerzi.
I— Brezplačno pregledovanje jajc na trgu. Občinstvo se opozarja, da bo mastno tržno nadzorstvo odslej dnevno do pol dese-ti.b zjutraj, izvzemši nedelje, brezplačno pregledovalo jajca, ki jih kupijo stranke na trgu. Visakdo, ki se hoče poslužiti pregleda, naj se zglasi v pregledovalniei jajc, ki se nahaja na Vodnikovem trgu med manufaktur-nimi lopami. — Mestno tržno nadzorstvo, dne. 12. oktobra 1926.
I Pevci- trgovski nastavljene! se vabijo na sestanek, ki ga sklicuje Trgovsko društvo j »Merkur« za danes v sredo, dne 13. ok-I l0.1>ra, ob uri zvečer v gostilni pri Mraku,
: Rimska cesta. Tudi novinci prav dobrodo-šili!
— Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek v sredo, 13. t. m. ob pol 19. uri v klavirski tiobi moškega učiteljišča. Dnevni red: Predavanje brata dr. Nikiča o »skr-latnikK in ‘slučajnosti.
I Dve tatvini. Matevž iz Zakla n ca je bil zaposlen pr.i ren oviranju prostorov ho-tela Iratniik na št. Peterski cesti. Te dni je prijavil hotelir Tratnik, da mu je ukradel neznan uzmoviič iz (kleti več steklenic šampanjca in 31 litrov vina. iKer je vzbudil kritičnega dne Matevž, ko je nesel zvečer domov precejšnji tovor, pozornost policijskega stražnika, ki ga je ustavil in legitimiral, so osumili Matevža, da je stvari ukradel on, vsled cesar so ga vtaknili v policijski zapor, da se ®tvar .ugotovi. Hotelir ceni svojo škodo na iU)0 Din. — Neki gospej -v Ključavni-ičavnicarski ulici ,je ukradla iz stanovanja doslej neznana tatica razne dragocenosti v skupni vrednosti 8500 Din.
Maribor.
m— Protestni shod stanovanjskih najemnikov, ki se je vršil v soboto v ljudski univerzi, je bil dobro obiskan. Govorili so: predsednik Društva stanovanjskih najemnikov za Maribor in okolico g. Mohorko, sodni svetnik dr. Kronfogl, ravnatelj kaznilnice Vrabl in drugi.
m— Novi upravnik mariborske carinarnice g- Bruckner iz 'Niša, je došel v Maribor. Takoj ob prihodu je napravil jako dober uhs. tožna naše slovenske prilike, ker je bil že dalj casa uslužben tudi v Ljubljani.
m— Prosta stanovanja:	Studenci Ale-
ksandrova ulica 482 kuhinja, soba in priti-0I’eška cesta 33, soba in kuhinja; Cvetlična ulica 27, soba in kuhinja. Prošnje je vložiti do 14. t. m.
'm"j~ Zažetek mariborske gledališke sezo-ne',. „e,l|i se je morala pravočasna otvoritev .	, ,v°jne godbe odgodiiti, je storilo
\o(,> ' gledališča vse potrebne korake ta-, o, a Se “o lahko začela sezona menda že koncem tega tedna.
v m Policijski nadsvetnik g. Vekoslav Ker-s <tn 'z Maribora se je vrnil iz Berlina, Kjer se je mudil na policijskem mednarodnem kongresu.
gledališke pisarne. Tukajšnje gledališče je angažiralo za drugega dirigenta kapelnika Alojzija Herzoga.
Gospodarstvo,
Temelj gospodarski sanaciji.
V »Novem životu , od 9. oktobra 1926 objavlja Sveta Savkovič članek 'pod naslovom »Bkštenzivan i intenzivan zemljorad\ ki- izzveni v mnenje, da more odpraviti našo sedanjo gospodarsko krizo le intenzivno poljedelstvo ter da je .intenzivno poljedelstvo re-šilec vseh ostalih problemov.
Mi si rešitve gospodarske krize ne predstavljamo tako preprosto kakor g. Savkovič in ker je proces za prehod z ekstenzivnega poljedelskega gospodarstva v velikem delu naše države dolgotrajen — traja lahko več desetletij — bi po receptu Sa vkoviča trajala sanacija gospoda riške krize še več desetletij. Tako dolgo pa čakati ne moremo. In to tudi treba ni, ker sedanjo krizo smatramo za akutno in me za kronično.
Naša gospodarska kriza ima dvojne vzroke. Prvi so prehod iz inflacijskega povojnega v normalno gospodarstvo; na tem bolehajo več ali manj vsa. gospodarstva evropskih držav. Drugi specijalni vzroki, ki so specifično naši, pa tiče v okolnosti neurejenega upravnega mehanizma naše države. Ker ©o ti zadnji .vzroki zavora, ki onemogoča pravilni gospodarski razvitek, zato smatramo sanacijo .upravnega aparata za .predpogoj vsake nadaljnje sanacije vseh gospodarskih prilik.
Začnimo! Občina, svobodna samoupravna o,Mina, je temelj javnega političnega in gospodarskega življenja. Ali nimamo je povso-di. Bosna in Hercegovina je nima. V velikem delu Hrvatske in celi Vojvodini je občinska avtonomija suspendirana in vsa iniciativa Občinarjev je ex offo podvezana in zatrta. .Kje 'in kako naj se udejstvuje prvovrstna narodna volja v gospodarstvu, če ne v samoupravnem gospodarstvu občine. Po osmih letih skupnega življenja nimamo še občinskega zakona za vso državo, kar je znaik, kako nemmi so merodajni činilelji. Tu je prv.i kamen spodtike za ozdravljenje naših prilik.
Ko se je formirala državna ustava, <so se predvidele tudi srezke in oblastne samouprave. Od leta 1922 ,je zakon o samoupravah le ■kos papirja in ničesar več.
Demokratična država je organizirana družba. Glasom 1. člena ustave je naša država ustavna in parlamentarna monarhija. Člen , 96. ustave predvideva samoupravne korporacije, i. j. občinske, okrajne in oblastne samouprave. Skupščina, najvišji forum naše zakonodaje, reprezentant suverenega naroda, pa pušča ustavo, ki si jo je sama dala, neizvi-šeno.
Z ozirom na to trdimo, z vso pravico, da je nepopolni upravni mehanizem prvi vir zla, ki se pojavlja v našem državnem življenju.
Samouprave ni ne v občini, ne v okraju in ne v oblasti. Vsleil tega vlada mrtvilo, ker se narodu ne da priložnost, da bi se udejstvoval s svojo gospodarsko incijativo. Reševanje malih in velikih vprašanj se koncentrira v skupščini, reprezentanci dvanajst milijonske države m zalo ni nikako čudo, tla obleži tam nerešenih nešteto malih in velikih vprašanj, narod pa stoji prekrižanih rok ler v resignaciji čaka, kedaj bo bolje, v. *^ru?° akutno zlo, ki duši naše državno življenje, je formalistična, neokretna državna uprava.
Ni v čast naši državi, ne 1ia znotraj in ne ! na zunaj, da se iznašajo v javnost nesposobnosti m koruptivnosti državnih funkcionar-i jev.
I	, Parlamentarci vseh vrst in vseh strank j pice na ta upravni aparat, da .potolažijo svo-j jo ves in nestrpnost ler nezadovoljnost svo-Jih vol.lcev Kriče na veliki državni aparat,
ho ga plačajo, dobre in slabe uradnike mečejo na cesto in mislijo, da so s tem na-pravili Dogama kako zaslužno delo. Pozabijo pa, da so to zlo sami zakrivili. Vsa oblast jej rokah skupščine odnosno v rokah vladajočih večinskih strank. Večinske stranke v skupščini pa ne skrbe, da bi bil birokralič-ni aparat objektiven izvrševalec zakonov in predpisov, temveč njihova maj večja skrb obstojev tem, da se ustvari aparat, ki naj bo uslužen stranki odnosno posameznim mo^ot-ceni; Ker pa dvema gospodoma ni mogoče služiti, vsled tega se vrbovi v upravi ie ali one stroke orijentirajo po željah in pretenzijah partije v malih in velikih stvareh brez ozira na to, če se pride s tem v navskrižje z občim blagrom ali z objektivnim duhom zakona. V atmosferi profekcijonizm.a in nepotizma ne more uspevati dobra objektivna uprava.
Po našem mnenju tiči giavna krivda vse-ga gospodarskega zla v okolnosti, da ipojmuje skupščina kot najvišji reprezentant naroda 'krivo svojo nalogo.
Skupščina je zakonodajni faktor in na.j-višja kontrola, da se zakoni objektivno izvršujejo. od ministra pa doli do zadnjega d rza v n ega uradni ka.
V	zakonodajnem oziru je ta reprezentanca sterilna, kontrola nad uradnim aparatom pa je žalibog večkrat neobjektivna in stramkar-ftka.
‘Neopravičeno pa je, kričali na birokracijo kot grešnega kozla, ki ga je treba pihnili čez tanpejsko pečino.
Kar je slabega, nesposobnega in koruptne-ga, bi se .pri dobri volji vladajoče skupščine ze zdavnaj zboljšalo, oziroma odpadlo, ker pa te ni, je krivda na vrhovih vlade pa nikjer drugje. '
Optimisti smo, ker.hočemo in ljubimo to našo državo, za to upamo, da ni več daleč čas, ko se bodo našli vsi dobri elementi v državni skupščini od desne in leve ter šli na delo, da se izvrši ono, kar je še n e izvršenega ter popravi, kar je slabega.
Le tako bo ustvarjen temelj h'gospodarski sanaciji.
A.
BORZE.
Ljubljanska borza, 12. oktobra 1920. Zaključki: (V blagovni kupčiji ni bilo zaključkov), Merikantilna banka, Kočevje 94.
Zagreb, 12. oktobra. Devize: Newyork ček 56.45—^36.65, London izpl. 274.4—275.2, Pariz
'izpl. 164—166, Praga iz.pl. 167.4—168.2, Curih , izipl. 1092.75—1095.75, Milan izpl. 227.95— 1 229.95, Dunaj izpl. 797.5—800.5, Berlin izpl. j 1349.5—1352.5.
Curih, 12. oktobra. Beograd 9.1475, Ne\v- j york 517.50, London 25.11%, Pariz 14.90, j Berlin 123.2125, Dunaj 73.0125. Milan 21.075, j Praga 15.325, Bukarešta 2.7375, Budimpešta I
0.00724625, Sofija 3.75.
Sp*rt.
Velik uspeh Dienerja v Ameriki. Nemški eksmojster v boksu težke teže Fran Diener, •ki biva že dalj časa v Ameriki, je nastopil prošli petek v ne\vyorškem Madison Square-Garden iproti Amerikancu Knutu Hanisenu v matchu na 10 rund. Po Dieuerjeveni uspehu proti Tunneyevem trainingspartnerju Budu Gordmamu, ki je Dienerja po točkah prenia-gal, ni bilo verjetno, da se bo Diener obdržal naprav orjaškemu Knutu. Hansena prištevajo k prvim boksarjem amerikamske težke teže, ter ga stavijo na isto stopnjo kakor Šveda Harry Perssona, ki je v zadnjem času že v treh večjih bojih zmagal. Toda Diener je bil boljši kakor kdaj prej. Pol glave manjši ko Knut Hansen in težak samo* 87.75 kg napram 94.25 kg svojega nasprotnika, »e je izkazal vendar kot pravega mojstra, pokazal je trde udarce, dobro delo z nogami in veliko spretnost, ko se je izmikal :iu pre-stregal silne udarce Hansenovih dolgih rok.
V	1. rundi slednjemu ni -mogel do živega, v drugi pa se ni več boril defenzivno, ampak je z vso močjo napadal in zadajal Hansenu udarec za udarcem, dobro vedoč, da more samo na -ta način premagati orjaka. V 4. rundi bi ga bil sicer Hansen, ki se je med tem opomogel, kmalu podrl, toda Diener nt omagal: izšel je iz boja kot neoporečen zmagovalec po točkah in bil od številnega občinstva burno aklamiran.
S to čisto in nedvomljivo zmago je Diener v Ameriki prodrl in različni manažerji so mu že 'stavili krasne ponudbe. Držal se bo svojega manažerja Sabri M a hi rja, ki ga je že tudi angažiral za tri nadaljne boje 'in pri-
čakovati smemo, da bo po dolgem času zopet Evropejec slavil triumpf v amerikanekem boklsspor-tu.
Ponesrečen debut dr. Peltzerja. Tek dr. Peltzerja na Dunaju ni odgovarjal nadam, ki so jih stavili nemški športniki na zmagovalca Niurmija. Bilo je samo ob sebi umevno, da ob hudem nalivu, blatu in vetru ne more noben tekač nakriliti svetovni rekord. Na to se prireditelji niso ozirali in pustili teči dr. Peltzerja v handicapu, v katerem ni imel nobene šanse, da zmaga. Publika gotovo ni zato prišla, da bi videla kakega sredojevrst-nega tekača, kako omaga, ker je dal svojim tekmecem ipreveč »naprej«, ampak tekači naj bi bili samo pasemakerji dr. Peltzerja. Če se angažira svetovnega rekorderja, se mora tudi celo prireditev primerno aranžirati in ga ne brez potrebe blamirati pred publiko.
V	naslednjem uspehi tega handicapteka na 1060 m: 1. Zabal (Viktoraja) 90 m naprej v 2:28.8 — 2. Blody (Hafcoah) 60 m — 3. Bodem (WAC) s 40 m — 4. Heideggei (WAF) s 50 — 5. Dr. Peltzer z 2:32.4.
To Ib ©bo,
SANJE.
C a 1 b u r n i a , žena Julija Cezarja, je videla v sanjah v noči pred njegovo smrtjo svojega moža vsega krvavega in prebodenega, kako je umiral v njenem naročju. Vsa preplašena je možu poročala o tej viziji ter ga kleče prosila, naj tega dne nikamor ne gre. On pa se je norca delal iz njene boječnosti, češ da bi ljudje res mislili, da se ozira na sanje ženine. Šel je v senat in tam našel smrt pod bodali morilcev.
C a r d a n u s u se je nekoč sanjalo, da je bil v jako lepem vrtu. Na vrtu je bila deklica v belem oblačilu, katero je objel in poljubil. Nekaj dni kasneje je na ulici srečal deklico uprav takega obraza in oblačila, kakor jo je videl v snu. Vnel se je zanjo v gorki ljubezni in jo poročil.
Neki deklici se je sanjalo, da je gledala skozi okno in ji je padel prstan na dvorišče. Da
j bi poiskala prstan, je v sanjah šla skozi vrata vodeča na cesto na dvorišče ter tam gledala, j kje bi bil prstan; toda ni ga našla. Nevoljna j se vrne in med vrati zapazi mladega peka s ' hlebi kruha, ki ji v njeno veliko preseneče- j nje izroči izgubljeni prstan. Nekaj mesecev j kasneje opazi v neki družbi mladega moža, J ki ga je videla v sanjah, ter zve, da je po sta- j nu: pek. Po dveh letih sta se poročila.
Nekemu gospodu se je na potu v Ameriko i sanjalo, da k njemu pristopi možiček ter mu j svareč zakliče: »Vstanite, vaše življenje je v j nevarnosti!« Speči popotnik se ni zmenil za j ta -opomin, dasi mu ga je možiček ponovil, j Toda svarilec se mu v tretje bliža ter mu jez- j no zaukaže, naj vstane ter vzame puško in I municijo (strelivo), . ker ni izgubljati časa. | Zdaj je gospod slušal ter toliko da je stopil j na kro-v, je ladja trčila ob skalnati breg. Z j nekaterimi drugimi sopotniki se je rešil na j breg ter se nekaj časa živil ob lovu.
Neka dama se je zanimala za mladostnega i prijatelja. Ta je bil odpotoval. Neko noč se ji j | sanja, da je pri njem in mu gleda preko ra- j
I.	me, kako piše pismo, njej namenjeno. Čitala •; | je pismo in drugi dan v resnici dobi pismo,
: ki ga je videla v sanjah. Ko je dama bila po- j . ročena, je vsled službene premestitve svojega j moža bivala y K., dočim so njeni starši bi- ; vali v H. Neko noč se vsa prestrašena prebudi i in pove svojemu možu, da je videla svojeva i očeta v plamenu. Drugi dan sta zakonca po- i ročala o razburljivem snu v H. V tem sta do- j bila tudi pismo iz H., v katerem je stalo, da/j je hiša v H. zgorela in da se je oče komaj j rešil.	1
kostnega in je šel. Kako so se sanje obistinile, je znano: glediščni igralec J. Booth ga je ustrelil (14. aprila 1865).
Naj sledi nekaj svojevrstnih slučajev!
-	Neki gospod je imel v kleti sklad masla.: Neki dan izgubi tu poročni prstan in ni ga mogel več najti. Nekaj tednov pozneje se je njegovi ženi sanjalo, da pospravlja po kleti in vitli v smeteh nekaj lesketajočega. Poišče m najde izgubljeni poročni prstan, ki pa je bi. zvit in pokvarjen. Drugo jutro je šla v klet čistit in res najde tam prstan, kakor je sanjala.
Mlada dama je imela dva dni pve,| sm rt jo ruskega cara v Petersburgu te znamenite sanje: Videla je v neki ulici velik mrtvaški sprevod. Mrliški voz je vleklo šest konj, ki so bili pokriti z dolgimi, težkimi, pisanimi odejami. Krsta je bila odičena s palmovimi listi. Za krsto so peš stopale plemenite dame in gospodje. Vse je kazalo, da jo pogreb kajj kega kneza. Zdajci se privali razburjena množica ljudi in zaslišijo in ponavljajo se glasi". »Posebni list o zavratnem umoru! < Za to ljudsko gnečo je sledil še en mrliški voz s sedmimi krstami. Iz tarnanja in toževanja ljudstva je bilo spoznati, da so bili mrliči žrtev katastrofe. Vtis tega sna na mlado damo je bil tolik, da se je prebudila in pohitela k materi. Dva dni kasneje se je zgodila katastrofa v Petersburgu.
Končno še dogodek iz življenja dveh slivenskih skladateljev. Kamilo Maše k, učitelj glasbe v Ljubljani, in A. Vavken,
Ameriški predsednik Lincoln je v noči pred svojo strašno smrtjo imel te sanje: Prišel je iz zgornjih sob po stopnicah nizdolu in je opazil, da so bile stene in vhod v belo dvorano črno zagrnjeni. Služabniki v žalni livreji so stali naokoli in on jih je prestrašen vprašal, kaj da je. Odgovorijo mu: »Predsednika so v operi ustrelili!« Vtis teh besed je bil tolik, da se je prebudil iz sna in ni mogel več zaspati. Drugi dan je nameraval iti v opero. Njegova žena ga je prosila, naj nikalne hodi-. Toda on se ni hotel pokazati malen-
učitelj-skladatelj v Cerkljah, sta si bila Iskrena prijatelja. Neko noč se Vavknu sanja, da ga je Mašek obiskal govoreč: »Prišel se'11 01
tebe slovo jemat.- Res je Mašek isti dan umrl.
Iz naše razprave je razvidno, <ta niso vse sanje prazen nič. Vendar so vobče le tiste , pomenljive, ki napravijo na človeka poseben, dolgotrajen, globok vtis. Pesnik (Janko Leban) je zapisal o sanjah te verze:
Besede moje čuj iskrene:
Vselej pač sanje niso pene, temveč duhov svarilni glas v blaginjo našo in naš spas!...
Kudyard Kipling:
Knjiga o džungli.
65
Na ta kraj je vsako noč prihajal Mcvvgli zavoljo hladu in družbe. Shujšal je tako zelo, da bi tudi najbolj gladen njegov sovražnik težko da maral zanj. Njegova gola koža, ga je delala še bolj suhega in bednega kot so bili vsi njegovi tovariši. Sclnce mu je lase obelile, da so bili liki preja, rebra so mu molela iz prsi kot rebra košare in žulji, ki so se mu naredili po kolenih in komolcih, ker je zasledujoč lazil po vseh štirih, so naredili, da so bili njegovi zgubani udi videti liki kolenčaste tvarnate bilke. Toda oči pod kuštravimi sprednjimi kodri so mu bile mirne in hladne; Baheera, njegov svetovalec v tem času sile, mu je namreč nasveto-neben način -a\uzdhs!eniateniatdgoviatmlhwiatxmhl\v val, da naj hodi mirno, lovi počasi in da se naj nikdar na noben način ne ujezi.
»Hudi so časi, je dejal Črni panter neki popoldan, ko je bilo vroče kot v plavžu, a bodo minuli, če bomo živeli, dokler se ne končajo. Ali je tvoj trebuh poln, človeški mladič?«	_v	,
»V želodcu je nekaj snovi, samo ne morem nič i
pravega dobiti iz nje. Mar misliš, Bagheera, da je deževje pozabilo na nas in se nikoli več ne vrne?«
Tega ne. Še bomo videli cveteti rnohvo in mlade srnice, debele cd sveže trave. Pojdi dol k Skali miru, da čuješ, kaj je novega. Sedi mi na hrbet mali biat!
»Sedaj ni čis, da bi nosel breme. Še lahko sam stojim, ampak midva res nisva debeluharja.«
Bagheera je pogledal po razmršenih, prašnih me* čah in šepnil: »Sinoči sem pobil bika v jarmu. Ampak oslabel sem tplikc, da mislim, da bi ne smel skočiti nanj, ako bi bil neoprezen. Wou!«
Movvgli se je nasmejal. »Res, imeniini lovci snm sedaj,« je dejal. »Silno sem drzovit — da jem ogrce.
V tem sta dospela po pokajočem grmovju do rečnega
brega in močvirja plitvin, ki so se razprostirale na
vse strani.
»Ta voda ne more dolgo živeti, je dejal Baloo, ki se jima je pridružil. »Poglejte tja črez! Gazi so tam kot človeške ceste.«
Na ravni planjavi na drugem bregu je trda džungelska trava umrla stoječ in se umirajoč sešušila. Izho-Tene gazi jelenov in marjascev, vse obrnjene proti reki, so posejale tisto brezbarvno ravan s pašnimi žlebovi,
narejenimi po deset čevljev visoki travi, in	bilo
je bila polna živali, ki so hitele proti vodi, daspj6 ^ zgodaj. Lahko si slišal srne in srnce, ki so pokaš jev c e po njuhanu podobnem prahu.
Gori ob reki, ob ovinku, ki ga ie de,ala Ienobna mlaka okoli Skale miru, Cuvarice vodnega premiija, je stal Hatki, divji slon, s svojimi sinovi, mršav in siv v mesečini in se zibal sempatja zibal venomei. Neko-liko nižje od njega je bila sprednja straža jelenov, se nižje od teh mrjasci in divji bivoli. Na nasprotni strani, kjer je visoko drevje segalo do vodnega roba, je bil prostor določen za mesojede — tigra, volkove, panterje, medvede in ostale.
»Res, vsi samo pod eno postavo,« je dejal Baghe-eva, bredel v vodo in se oziral na dlUgO strail reke,
na dolge vrste rogovja in plašnih oči, kjer “e Porivali jeleni in marjasci. Dober lov, vam vsem moje krvi, je pristavil, in se zlekni* v vsej dolžini, tako da je bila ena stran života iz plitvine; nato pa je dejal se sainprisebi:	Da	bi	ne	bilo postave, prav dober lov bi
imel.«
(Dalje, prih.)
V v
FIZIKALNO ZDRAVILIŠČE
V PSLRCi miOtlEGI IIIM
za zavarovanje delavcev MIKLOŠIČEVA CESTA 20.
Podi strokovnjaškim zdravniškimvodstvom
Otvorjeno s 1. oktobrom - splošno dostopno
Use zdravilne kopeli, hidro-, helio-s elektrs- in tneha-nnterapiia za revmatična in živčne bolezni, vnetja pri ?er,£kih boleznih, boleznih srca in ožilja arterioskleroze.
tovarna vinskega kisa, d. z o. z„ Ljubljana,
nudi
naJllnejSl ln nojolnunejsi na> mlini hls vlmkega Ria«.
„ ZAHTBVAJTB PONUDBO, -»
Tehnično In hlgljenlčno naj m o d er-ne|e urejena klsama v Jugoslaviji.
11-,n —UM. t	ti—»■ **- 'B. U- midslropj*.
/
Odnrto izvzemši ponedeljek vsak delavnik od18 do 12. in.od Dol 15 do pol 19.. ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. in sicer ob nedeljah, sredah in petkih za ženske, ob torkih, četrtkih m sobotah za moške.
"SSn5iillW!lll!llIIHIIIIIllB!l!!!ffllllillllllllllilUlllllllilIllinllilIl!illll!MlirJUIIIIIBI!BIiIIBll!-i!!"8IIS!!,,,!,S
rDAimM e““*K°c»s“»"»«“■,N	I
ff\9KUri	LJUBLJANA, Kolodvorsknulic^4^ g
Sprejemanje novih slučajev vsak delavnik od 8. do 9.
H0.lov bnojavkam: .OHOM*.	Telefon	tal.	»t-	45	4
PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vs« v to stroko spadajoče posle najhitreje in pod ku-laninimi pogoji.
(U
Srajce,
promenadne, bele in barvaste,  	ovratnike	vseh	vrst	ln
fason, pentlje, samoveinice, žepne robce, nogavice v rasnih barvah sa gospode In dame, naramnice, toaletne - - potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika Ubira samo pri
Zastopniki družbe spalnih -voz S. O. N. sa g ekspresne pošiljke.	C	g
Mesto gospodinje
išče izobražena gospodična srednjih let pri boljšemu gospodu, lahko je tudi vdovec z otroci. Nastopi lahko takoj. Cen je« e ponudbe na upravo pod »Skrbna gospodinj««.
Stalno vožnjo
za razvoz premoga iz kolodvora na stranke tu oddam solidnemu prevozniku. Natančne ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod »RAZVOZ« najkasneje do 10. t m.
Hali oglasi
Za v »ako be*edo »e plati 50 par, sa debelo tiskane pa Din 1-—.
JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA J „ h«*««
blizu Prelemovega spomenika ob -vodi
je »Ljubljanski Zvon« več letnikov. — Naslov pove uprava lieta.
Javna
knjižnica
v Ljubljani sprejme knjižničarko' za tri popoldneve (po 2—3 ure) v tednu.
lieflektantke (vipok. ljiee itd.) naj blagovoH o poslati svoje	,
Ueve «
s.	■
Stekleno
v Ljubljani
Sprejme se
dva gospoda na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava lista.
drva-Čebin
»olfotra I/«. - Tiltf. 51.
kite Jai. Sni"
Izdajatelj: Aleksander Železnikar. — Urejuje: Vladimir Svetek.
Za ti»knrno »Merkur« odgovarja: Attdrej Sever Vsi v Ljubljani.
Abonenti
dobijo dobro in po cent hrano v restavraciji pod »Skalco«, Meitni trg 1L Gostom se lahko postreže z domačo, srbsko, dunajsko in francosko kuhinjo. - Za jedila in vino preko ulice poseben p pUst. _ Vsaki dan »e vrši od 20. do 24. ure koncert. — Z radostjo pričakujem moje geste. Josip Uran. restavrator.
Akademik
poučuje srednješolca v vseh predmetih. Honorar nizek. Cenjene ponudbe pod: »Uspeh zajamčen.«