Razvijanje interesov in interesna dejavnost nogomet v Domu Antona Skale Matija Pohar, prof. nemščine in mag. prof. inkluzivne pedagogike, Dom Antona Skale V Domu Antona Skale se zaposleni zavedamo, da so otroci in mladostniki s posebnimi potre- bami v obdobju odraščanja prikrajšani za marsikaj. S pestrostjo ponujenih domskih aktivnosti skušamo deloma nadomestiti izgubljeno in razvijati njihov interes. V vzgojnih skupinah tako izvajamo različne aktivnosti, projekte in interesne dejavnosti. Z njihovim udejanjanjem spod- bujamo razvoj otrok in mladostnikov ter zmanjšujemo njihov primanjkljaj in jim pomagamo pri premagovanju ovir. V našem domu lahko otroci in mladostniki zadovoljijo številne last- ne interese ter izbirajo med dejavnostmi na različnih področjih. Med drugim jim ponujamo gibalno interesno dejavnost nogomet in jih tako vključujemo tudi v družbeno okolje. lastne aktivnosti. Vsa področja razvoja, tako spo- znavno kot čustveno, socialno in gibalno, so med seboj tesno povezana in se skozi sam razvoj tesno prepletajo ter dopolnjujejo (Karpljuk in drugi 2013). Otroci in mladostniki našega doma so zaradi pri- manjkljajev na različnih področjih prikrajšani za marsikatero izkušnjo. Mnogi prihajajo iz socialno in ekonomsko precej šibkih družin, zato jim starši ne zmorejo zagotoviti osnovnih življenjskih po- treb. Tako zaposleni otrokom in mladostnikom, ki med tednom domujejo pri nas, poskušamo na- domestiti »izgubljeno« družino in jim nuditi »star- Dom Antona Skale ševsko« ljubezen. Prav zaradi občutka pripadnosti družini za posamezne skupine skrbimo izkušeni vzgojiteljski pari, nadomestna mama in oče. 1 Uvod Poštenost, strpnost, medsebojno spoštovanje, po- Javni vzgojno-izobraževalni zavod Dom Antona moč, odkrita in kulturna komunikacija so vrline, ki Skale Maribor je bil ustanovljen leta 1956 z name- jim v našem domu dajemo težo ter jih vsakodnev- nom domskega varstva ter za opravljanje vzgoj- no razvijamo. Predvsem pa se zavedamo, da so do- no-izobraževalne dejavnosti na področju vzgoje bra in ustvarjalna klima ter prijetno vzdušje osnova in izobraževanja otrok in mladostnikov z motnjo za uspešno delo. v duševnem razvoju in drugimi razvojnimi mo- tnjami, torej oseb s posebnimi potrebami. V sep- Naši otroci in mladostniki znajo in zmorejo marsi- tembru 2021 se je naš dom združil z Osnovno šolo kaj: pečejo, pospravljajo sobe, urejajo dom, se učijo Gustava Šiliha Maribor in tako je sedaj dom enota in delajo domače naloge, s sodelovanjem pri različ- Centra za vzgojo, izobraževanje, usposabljanje in nih projektih in interesnih dejavnostih pa razvijajo svetovanje Gustava Šiliha Maribor. lastne interese in močna področja. Dom je prijazen, sodoben in urejen. Poslanstvo 2 Domske interesne dejavnosti našega doma je nuditi otrokom in mladostnikom Interesne dejavnosti so pomemben del vseži- celodnevno oskrbo, jim omogočiti možnost in ra- vljenjskega učenja. Šole jih organizirajo izven pou- zvoj vseh potencialov, pomagati pri zmanjševanju ka kot razširjeni program z namenom, da bi omo- njihovih primanjkljajev in skrbeti za zdrav razvoj gočile odkrivanje in razvijanje posameznikovih osebnosti. interesov ter njihovo uvajanje v vsakdanje življe- nje, obenem pa jih tako usposabljajo za koristno Vsak otrok se rodi s prirojenimi dispozicijami. in zdravo preživljanje prostega časa. Vključenost Kako se bodo te dispozicije razvile, pa je odvisno v interesne dejavnosti je prostovoljna, hkrati pa se od vplivov okolja, v katerem živi, in od njegove v okviru teh razvija prijetno in sproščeno vzdušje 43 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO (Kolar 2008). Interesne dejavnosti so torej, v na- Kakovostno izvajanje programov interesnih dejav- sprotju s poukom, bolj usmerjene v potrebe otrok nosti omogočajo naslednja načela (Kolar 2008): in mladostnikov ter njihove individualne lastno- sti. Vemo, da je osnovna človekova potreba želja a) načelo posameznikovega interesa po interakciji in komunikaciji z drugimi. Otroci in Posameznik ima možnost predlagati in se vključe- mladostniki s posebnimi potrebami so socialno vati v interesne skupine, ki izhajajo iz njegovega za- različno aktivni. Z njihovim vključevanjem v inte- nimanja. Zadovoljevanje lastnega interesa namreč resne dejavnosti spodbujamo komunikacijo med deluje motivacijsko na razvoj sposobnosti in spre- njimi, saj so pri dejavnostih izpostavljeni večjemu tnosti ter na uporabnost pridobljenih znanj. socialnemu krogu in imajo tako več možnosti za ustvarjanje prijateljstva. b) načelo prostovoljnosti Posameznik se prostovoljno odloči za vključevanje v Predvsem je pomembno, da imajo otroci in mla- interesne skupine. Vsakomur naj bi bilo dano slediti dostniki pozitivno samopodobo, ki jo krepijo tako odprtim učnim potem po lastni izbiri. Mnenje men- prijateljstvo kot tudi občutek osebne vrednosti torjev in staršev naj ima pri tem le svetovalno vlogo, in pripadnost skupini. Brez tega se posamezniki nikakor pa izbor interesnih dejavnosti ne sme biti počutijo osamljene in nepomembne. Zaradi tega odločitev staršev. občutka moramo otrokom kot tudi mladostni- kom v okviru procesa domske vzgoje omogočiti c) načelo soustvarjanja in spodbujanje posamezni- čim boljše pogoje za navezovanje stikov in razvoj kove lastne aktivnosti intelektualnih sposobnosti (Novljan 1997). Prav in- Posameznik skupaj z mentorjem soustvarja oziro- teresne dejavnosti nudijo idealne pogoje ter mo- ma prispeva k programu dela. Omogočena mu je žnosti za uresničevanje teh potreb. aktivna vloga v fazah načrtovanja, izvedbe in eval- vacije interesnih dejavnosti. Interesne dejavnosti omogočajo uresničevanje različnih splošnih vzgojno-izobraževalnih ciljev, d) načelo prehajanja pri čemer posamezniki: Posameznik ima možnost zapustiti interesno sku- - zadovoljujejo lastne potrebe: izbirajo in se od- pino, če ugotovi, da zanj ni ustrezna in da ne izpol- ločajo za aktivnosti po lastnih nagibih in po njuje njegovih pričakovanj. Prav tako ima možnost lastni presoji, razvijajo lastne interese, nagnje- izbrati drugo interesno skupino. Prav je, da posa- nja, sposobnosti in talente; mezniku omogočimo, da navede razloge, zakaj želi - razvijajo miselne procese, ki omogočajo širje- izstopiti iz dejavnosti oziroma jo zamenjati. nje in uporabo znanja in pripomorejo h glo- bljemu razumevanju; e) načelo vseživljenjskosti - pridobljena znanja in sposobnosti usmerjajo Posameznik razvija svoje sposobnosti in spretnosti, v odgovorno ravnanje v naravnem okolju in ki so prvine vseživljenjskega učenja. Pomembno družbenem življenju; je, da se nauči »učiti se« in da ponotranji pozitiven - se moralno, intelektualno in osebnostno razvi- odnos do učenja, hkrati pa ozavesti, da učenje nudi jajo; zadovoljstvo. Pomembna sta uporabnost na novo - spoznavajo in razvijajo spoštovanje do sebe in pridobljenih znanj in zavedanje o vplivu posame- drugih; znika na dogajanja v ožjem in širšem okolju. - medsebojno komunicirajo in razvijajo social- no-komunikacijske spretnosti in veščine: pri- f) načelo povezovanja spevajo k medosebnim odnosom, razvijajo Interesne dejavnosti se lahko povezujejo z dejav- ustvarjalno in kritično mišljenje in presojanje, nostmi razširjenega in obveznega (osnovnošolske- navajajo se na reševanje konfliktov, vplivajo na ga) programa, ki se med seboj prepletajo, dopol- soustvarjanje klime, spoznavajo pomen sode- njujejo in pojasnjujejo. Interesi, ki jih posameznik lovalno naravnanega vzgojno-izobraževalne- razvija, lahko predstavljajo možnosti koristnega ga dela; preživljanja prostega časa ter orientacijo nadaljnje- - presegajo meje med obveznim in razširjenim ga šolanja in poklicnega usmerjanja. (dopolnilnim, dodatnim) programom; - povezujejo teorijo s prakso; g) načelo sodelovanja - spoznavajo poklicne interese; Sodelovanje s starši in drugimi odraslimi prispeva - spoznavajo potrebe po koristni in kulturni izra- k spoznavanju novih načinov komuniciranja, spod- bi prostega časa in posledično možnosti zado- buja odgovornost in spoštljivost do dela in ljudi. Po- voljevanja interesov v poznejših obdobjih zno- samezniku omogoča sodelovanje znotraj šolskega traj in zunaj institucionalnih okvirjev v smislu prostora, med šolami (tudi domovi) v kraju in v šir- vseživljenjskega učenja (Kolar 2008). šem družbenem okolju. 44 Didakta h) načelo (samo)vrednotenja dobre psihomotorične (moč, hitrost, natančnost, Analiziranje in samovrednotenje skupnega in la- koordinacija, gibljivost, ravnotežje) in funkcionalne stnega dela omogoča zavedanje in sprejemanje sposobnosti organizma (Elsner 2004). lastnih močnih in šibkih področij. Nogomet je priljubljena moštvena športna igra Otrok in mladostnik s posebnimi potrebami je tudi med našimi mladostniki. Pri domski interesni sposoben učenja in napredka na vseh razvojnih dejavnosti nogomet pri mladostnikih razvijamo področjih, zato je dobrodošlo, da je dejaven na koordinacijo gibov celega telesa in taktiko napada, vseh področjih. V našem domu otroci in mlado- obenem pa tudi pozitivno samopodobo vsakega stniki lahko izbirajo, saj se prostovoljno vključujejo posameznika v ekipi. Za mladostnike dejavnost v različne dejavnosti. Tako razvijajo svoje interese ne pomeni zgolj gibalne aktivnosti, sprostitve in in krepijo močna področja, hkrati pa z interesnimi razvedrila, ampak zanje predstavlja tudi vzgojni dejavnostmi sledijo viziji in ciljem vzgojnega dela. moment. Z igranjem nogometa mladostnik pri- V domu izvajamo pestro paleto različnih aktivnosti, dobi različne veščine, kot so strpnost, sodelovanje, kot so ustvarjalne interesne dejavnosti (ustvarimo vztrajnost, spoštovanje in povezovanje. zgodbo, pridne note, likovno ustvarjanje, fotograf- ski krožek …), informativne (zgodovinsko-turistični Temeljna cilja gibalne interesne dejavnosti nogo- krožek, domski kino) in športne (gibalne, telesne) met sta skladen biopsihosocialni razvoj odrašča- interesne dejavnosti (kolesarstvo, plavanje, borilne jočega in zorečega mladega človeka ter vzgoja za veščine, nogomet, peš do zdravja …). zdravo in ustvarjalno preživljanje prostega časa. Pri tovrstni dejavnosti je pomemben razvoj ugodnega 2.1 Gibalna interesna dejavnost nogomet počutja pri samem gibanju, prav tako je pomemb- Mladostnikom našega doma med drugim nudi- no spoznavanje lastnih gibalnih sposobnosti ter mo možnost vključitve h gibalni interesni dejavno- njihovo razvijanje, obenem pa tudi pridobivanje sti nogomet, saj je prav gibanje aktivnost, pri ka- zaupanja v svoje telo ter razvijanje medsebojnega teri se med seboj povezujejo tako kognitivne kot sodelovanja in spoštovanja (Karpljuk in drugi 2013). tudi motorične sposobnosti. Šport torej vpliva na razvoj gibalnih, kognitivnih in čustveno-socialnih Igranje nogometa mladostnikom omogoča izraža- sposobnosti ter posledično na lastnosti mladostni- nje lastne iniciative, ustvarjalnosti, razvija kolektiv- kove osebnosti. nost in medsebojno spoštovanje. Razvija pa tudi bor- benost, vztrajnost, mirnost, zbranost, kar pomeni, da Gibalne interesne dejavnosti so dejavnosti, ki za- sooblikuje naš značaj (Elsner 2004). Vse omenjeno dovoljujejo potrebo po gibanju in uveljavljanju lahko preslikavamo v dejanske življenjske situacije in telesnih značilnosti posameznikov. Cilji izvajanja tako mladostnike s posebnimi potrebami skozi igro gibalne aktivnosti z mladostniki s posebnimi po- naučimo delovanja in vključevanja v širše družbeno trebami so razvijati in ohranjati gibalne sposobno- okolje, kar pa je zanje še posebej pomembno. sti ter spodbujati optimalen razvoj njihovih spo- sobnosti in pozitivnih osebnostnih lastnosti kot Delo z mladostniki s posebnimi potrebami pri in- tudi razvijati komunikacijo z okoljem ter sproščati teresnih dejavnostih od vzgojiteljev zahteva spe- čustveno napetost skozi samo aktivnost (Karpljuk cifične pristope, ki izhajajo iz mladostnikovih po- in drugi 2013). treb in sposobnosti. Te moramo strokovni delavci – vzgojitelji prepoznati in upoštevati pri načrtova- Otroci in mladostniki z motnjami v duševnem ra- nju in izvajanju same aktivnosti. Interesno dejav- zvoju se slabše zavedajo lastnega telesa in pogosto nost nogomet izvajamo tedensko v telovadnici dvomijo o svojih gibalnih sposobnostih, kar ima za Osnovne šole Gustava Šiliha Maribor. K dejavnosti posledico težave v socialni integraciji. Zato je otro- je vključenih devet mladostnikov z lažjo motnjo v ke in mladostnike s tovrstnimi motnjami treba duševnem razvoju. Kot vzgojitelj mentor poskrbim spodbujati k raznovrstnim gibalnim dejavnostim, za ekipni duh in medsebojno sodelovanje v duhu s katerimi bodo razvijali gibalne ter druge sposob- športnega »fair playa« oziroma poštene igre, ob nosti in lastnosti (Videmšek in drugi 2012). tem pa pazim na to, da k aktivnosti spodbujam tudi nekoliko manj gibalno spretne mladostnike. Med športnimi igrami ima nogomet pomembno Znotraj naše ekipe razvijamo spoštljiv odnos med vlogo in zanimanje zanj je pogosto brezmejno. soigralci in mano kot mentorjem, obenem pa se Pri igri prihaja do raznolikega gibanja igralcev in navajamo tudi na dostojanstveno prenašanje tako žoge v različnih smereh in z različnimi hitrostmi. poraza kot zmage. Mladostnikom ponudim tudi Za to ekipno igro je značilen tudi boj za žogo dveh možnost sooblikovanja in soustvarjanja aktivnosti ali več igralcev, kar pa ustvarja različne zaplete in za posamezno srečanje, in sicer tako, da sami po- nepredvidljive situacije, katerih reševanje zahteva sredujejo predloge za izvedbo treninga. 45 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Pri izvedbi interesne dejavnosti upoštevamo, da Vemo, da izbor interesnih dejavnosti pogojujejo tako razvijamo (Karpljuk in drugi 2013): notranji (interes, učna uspešnost posameznika) kot - koordinacijo gibanja nog, natančnost in pravo- zunanji (starši, prijatelji, mentor) dejavniki (Rozina časnost; 2013). Kot vzgojitelji mentorji se moramo zavedati, - učinkovitost gibanja v prostoru z ovirami (vode- da smo pomemben dejavnik, ki z lastnim vzorom nje žoge z nogo); lahko močno vpliva na mladostnikov izbor interesne - natančnost podajanja žoge in zadevanja cilja; dejavnosti. Za odraščajočega mladostnika, še bolj pa - uspešen sprejem in ustavljanje žoge; za mladostnika s posebnimi potrebami, so izjemno - uspešno izvajanja kompleksnih gibalnih nalog pomembne mentorjeve osebnostne lastnosti. To z elementi podaje, vodenja in udarca z nogo. pomeni, da je nujno, da imamo mentorji občutek za delo in hkrati izkazujemo pozitiven lasten interes Seveda pa ne zanemarimo izvajanja igre nogometa. za dejavnost, saj bomo le tako lahko razvijali interese Na naših treningih izpeljemo različne dejavnosti: vo- posameznikov. Pomembno je tudi, da mladostni- denje žoge po prostoru brez ovir ali z njimi in z za- kom omogočimo doživljanje uspeha v okviru intere- ključnim strelom v gol, žoganje z nogo, s trupom ali sne dejavnosti in jim kot mentorji dajemo občutek z glavo, podajanje žoge v paru v različnih oblikah (z zaupanja in navezanosti. Vsekakor pa pazimo, da notranjim ali zunanjim delom stopala, s peto, prsti, z znotraj ekipe vzpostavimo pozitivno klimo in krepi- nartom), sprejemanje in ustavljanje žoge na različne mo pozitiven odnos do mladostnikov s posebnimi načine, streljanje na gol brez vratarja in z njim. Izvaja- potrebami. mo tudi različne elementarne igre z elementi nogo- meta kot tudi samo igro nogomet. Na interes posameznika lahko torej vplivata tako osebni kot tudi situacijski moment. Kot mentorji lah- Ker se kot mentor zavedam, da je načelo sodelova- ko pri mladostnikih spodbujamo situacijski interes in nja tisto, ki prispeva k spoznavanju novih načinov ko- s tem prispevamo k izoblikovanju trajnega interesa municiranja in spodbuja odgovornost ter spoštljivost posameznika. do dela in ljudi, našim mladostnikom omogočim tudi sodelovanje in povezovanje z drugimi športnimi 3 Zaključek ekipami v širšem družbenem okolju. Vsak otrok in mladostnik, tudi tisti s posebnimi po- trebami, naj bi imel optimalne razmere za razvoj, iz- Vsako leto na podlagi inovacijskega projekta Nogo- obraževanje, socializacijo in življenje. Čeprav so otroci met kot sredstvo krepitve samopodobe pod okriljem in mladostniki različno posebni, to še ne pomeni, da Zavoda za šolstvo Republike Slovenije v domu orga- se ne želijo ukvarjati s športom. Mladostniki v našem niziramo nogometni turnir »Dobri asi«. Glavno vodilo domu skozi gibalne prostočasne aktivnosti – intere- projekta je inkluzija otrok in mladostnikov s poseb- sne dejavnosti v okviru svojih sposobnosti in spretno- nimi potrebami v okolje. Na celodnevnem nogome- sti poskrbijo za zdrav življenjski slog in lastno zdravje. tnem turnirju se tako zberejo otroci in mladostniki iz Interesna dejavnost nogomet tako vpliva na njihovo različnih mladinskih domov, zavodov in osnovnih šol počutje kot tudi na ohranjanje in krepitev telesnega po Sloveniji. Dejavnost poteka v sodelovanju z No- zdravja. Z omenjeno dejavnostjo na nogometnih gometnim klubom Maribor. Leta 2019 je naš turnir treningih in turnirjih krepimo samopodobo naših prvič segel preko meja Slovenije in tako se nam je na mladostnikov z lažjo motnjo v duševnem razvoju in tekmovanju pridružila tudi ekipa iz Hrvaške. Z nogo- mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. metno ekipo našega doma smo se na omenjenem Z izvedbo tovrstne športne dejavnosti lahko kot vzgo- turnirju večkrat uspešno odrezali in zasedli odlična jitelj mentor našim mladostnikom pomagam prispe- mesta, ki pomenijo še dodatno spodbudo in motiva- vati k družabnejšemu in bolj športnemu življenju. cijo našim mladostnikom. 4 Viri in literatura Elsner, B. (2004): Nogomet – teorija igre. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Karpljuk, D. idr. (2013): Športna dejavnost otrok in mladostnikov s po- sebnimi potrebami. Ljubljana: CUDV Draga. Kolar, M. (2008): Interesne dejavnosti za devetletno osnovno šolo. Lju- bljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Novljan, E. (1997). Uveljavljanje integracije za osnovnošolsko obdobje. V: Uresničevanje integracije v praksi: vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami: zbornik prispevkov s strokov- nega simpozija v Portorožu od 13. do 15. februarja 1997, str. 30–41. Lju- bljana: Center Kontura. Rozina, N. (2013): Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v intere- sne dejavnosti – diplomsko delo, str. 17–23. Ljubljana: Univerza v Lju- bljani, Pedagoška fakulteta – razredni pouk. Dostopno na http://pe- fprints.pef.uni-lj.si/1539/1/Nina_Rozina;_diplomsko_delo.pdf, 25. 11. 2021. Videmšek, M. idr. (2012): Gibalne/ športne dejavnosti predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Revija šport, revija za teoretična in praktična vprašanja športa, let. 60 (št. 1/2): str. 183–191. Dostopno na https://www. sportmladih.net/uploads/cms/file/Mali%20soncek/Revija_Sport_otro- 46 ci_posebnimi_potrebami.pdf, 27. 11. 2021. Razgibalne vaje pred izvedbo aktivnosti Didakta