LetoLXJX. ft. 184a Ljubljana, četrtek U. avguste 1936 Cnm* Dte »> ^^^ ni an\ sasan ^^^ bbbbS bbbbh bbbbbbbbby bbbbb} I ni ^B azV azV Bazan I ni sasaV an šasaV al azaBal sasaV sasan n^aan LznajA trsa* Jan popoldne, ——ii nadalje m pcnanina, — I nazreti do 00 petii *rst & Din 2, do 100 vrst ft Dio 2JS0. od 100 do 800 vtnt e Din 8« veću InaeraO potit «rsta Din 4.-, Popust po dogovora, tnoorotns Umi pnocitioj — >SJovenBin Navod« *«Ma mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za taozeazatvo Dte 35«. rto kopan as no vračajo ORBDNlftTVO IN OVBAVBIMTVO Telefon: to-«. 81-». 81-84. 81-86 te 81-88 Podrnintea? MARIBOR ntniiinijM^ra 8» — J9O90 M—1U Izbijana** c Dodruanftoa uočava: Koeonovn nicm a. asftaeon at. išOl — jnaacKK? i m> kijminmi tan Odločilni boji v Španiji: Bitka za San Sebastian Uporniki imajo namen onemogočiti zveze med Baskiško polura|ino In francosko mejo — Kritičen položaj vladne milice na severnem bojište Pariz, 13. avCo rierre della S>*>ra« iz Peville. se nahajajo čete generala Mole na južnih obronkih Sierre Guadarrame, 25 km od Madrida. Boji na jugu Lizbona, 13. avgusta. A A. Portugalski radijski klub poroča: Včeraj so štiri uporniška letala preletela Badajoz. Letala so močno bombardirala postojanke vladnih prostovoljcev. Vrgla so približno 100 bomb po 30 kg in več manjših bomb. I "porniške sile pritiskajo na mesto Ba-daioz. V mestu samem je izbruhnil upor proti komunistom, ki tvorijo glavni del vladnih pristašev Iza Rubijo, ki spada med glavne komunistične prvake v Bada-jozu, je v bližini Elvasa pobegnil na Portugalsko. Sevilla, 13. avgusta. A A. Uradno poročajo, da je kolona iz Seville, ki so jo poslali proti Malagi. zavzela Anrequero, ki leži 60 km od Malage. Uporniška letala so včeraj preletela Badajoz in pozivala v letakih prebivalstvo, naj se vda. Na proklamaciji je podpisan general Franco. V njej pravi med drugim: Zmaga nacionalne stvari je gotova Vojaške osebe imajo še čas, da se vdajo s častnimi pogoji. Začasna prekinitev operacij pri Granadi vVashington. 13. avgusta. Madridska vlada bo obvestila državno tajništvo za zunanja zadeve, da se bo pričela pogajati z uporniki, naj se rorhe okroa Gr.anade začasno prekinejo, da bodo inozemci lahko zapustili mesrto Obstreljevanje Balearskih otokov Gibraltar. 13. avgusta g. Iz Španije prihajajo poročila, da se vršijo na vseh frontah ogorčene borbe. Pet vodnih letal, kista jih podpinUi dve torpedovki, je obstreljevalo včeraj Bal carske otoke, v kolikor se ■»e niso vdali Kapitan Bajo. poveljnik vladnih Set, je glavnemu stanu upornikov na otoku Mallorci poslal poziv, naj se vda. ven-dardar pa nanj ni prišel odgovor Zaradi tesza eeV je pričelo obstreljevanje obalnih utrdb, ki pa so s svoje strani odgovorile z ognjem ter močno obstreljevale vladna letala. Eno teh letal je moralo pristati na morju, vendar pa se je po popravi defekta v motorju zopet dvignilo Maščevanje za justifikacifo uporniSkih generalov Pariz, 13. avgusta AA. »Matin« objavlja iz Londona naslednjo vest. Ko je štab uporniške junte v Burgosu zvedel, da so izvršili smrtno kazen nad obema generaloma, obsojenima v Barceloni, je sporočil madridski vladi, da bodo uporniki odslej postrelili vse aktivne oficirje vladnega tabora, ki jih bodo ujeli v boju. Razpust verskih kongregacij Madrid, 13. avgusta. AA- Predsednik republike A?ane je podpisal ukaz o raz. pustu verskih kongregacij. Z drugim ukazom so ustavljene funkcije sodišč rva. področju uporniških oblaste v EVo na daljnje odredbe sklepi teh sodišč nimajo z&-konske veljavi Podaljšanje izjemnega stanja Madrid. 13. avgusta. AA Danes se bo sestal glavni odbor parlamenta, ki bo sklepal o preoVogu vlade, naj se podal j ši iz redno stanje, proglašeno v Spa/niji ob izbruhu upora- Kočljiv položaj v Madrida Berlin, 13. avg-usta. AA. DNB poroča s francosko španske meje: Po vesteh iz Ma-d-rida so začeli v španski prestolnici prevladovati temni elementi. Z vsakim dnem postaja očitnejše, da je najvišja oblast v špansV presto'niei sedaj dejanske- v rokah anarhističnih in sindikalističnih elementov. Vlada motri ta razvoj s čimdalje večjo skrbjo in v sedanjih okoliščinah ne vidi možnosti, da bi se mu uprla. Razveljavljena zaplemba nemških letal Berlin, 13. avgusta. A A. Uradno poročilo pravi, da je španska vlada razveljavila svoj nedavni s^lep o zaplembi nemških potniških letal. Argentinskega poslanika pogrešajo Pariz, 13 avgusta. AA. Argentinskega poslanika Garoeo Maneiglio v Madridu pogrešajo. Po nekem poročilu iz Madrida je prispel na francosko obalo v Saint Jean Delu-sre. Argrenrineki konzul ga je pričakoval z nemško toirpedovko »Albatros*. Tor-pedovka je prispela včeraj v Saint Jean De I uge. toda poslanika m bilo na krovu. Tudi danes dopoldne še ni bilo nobenih poročil o njem. Obsodba italijanskih letalcev Rabat, 13. avgusta. AA. Na razpravi proti italijanskim pilotom, katerih letala so pristala v francoskem pasu Maroka, so obtoženi priznali, da je španski finančnik Juan March naročil pet letal pri italijanski tvrdki »Savoia«. Zaradi nujnosti naročila je tvrdka enostavno popravila letala, namenjena italijanski vojski. Nato je najela prostovoljce, ki so izjavili, da so pripravljeni prepeljati letala iz Sicilije v španski Maroko. Letala so bila opremljena s strojnicami, zunanjih, znakov pa niso imela. Sodišče se je nato umaknilo, čez nekaj Časa pa je razglasilo obsodbo. Italijanski letalci so bili obsojeni na mesec drri zapora in na 200 frankov denarne kazni. komunistični denar za maroške domačine Pariz, 13. avgusta. AA. >Intransigeant« piše iz Tangerja. da so tamošnjega pristaniškega policijskega komisarja odstavili. Na njegovo mesto je imenovan italijanski policijski nadzornik. Ozadje te izpremembe je naslednje: Dne 7. avgusta sta prispela iz Moskve z letalom čez Marseille, Barcelono, Alicante in Tanger dva španska komunista iz Moskve. Prinesla sta s seboj 4.800.000 frankov in denar izročila nekemu komunističnemu voditelju v Tangerju, ki ga je razdelil med predstavnike domačih plemen v španskem Maroku, da bi jih nahujskal k uporu. Francija ni poslala letal v Španijo Pariz, 13. avgusta. AA. Vnovič demantirajo uradno vesti, razširjene v tujini, češ, da so zadnje dni poslali iz Francije francoska letala v Španijo. Preprečen prevoz municije v Španijo Anvera, 13. avgusta. AA. Zveza prevoznih delavcev je sklenila priporočiti svojim članom, naj ne natovarjajo municije za Guatemalo. Vse kaže, da ta municija po podatkih te zveze ni namenjena Guatema-li, marveč španskim upornikom. Nizozemska ladja ^Lodevajh-s, ki bi morala municijo prevzeti, je danes odplula iz anverske-ga pristanišča, municija pa je ostala v vagonih. Dobavitelji municije so ponudili jamstvo v znesku pol milijona frankov kakor tudi to, da bo smel zastopnik delavske zveze kontrolirati navedeno ladjo, da bo v resnici odplula z municijo v Guatemalo. Na podlagi te ponudbe kaže. da bodo delavci municijo natovorili. Avstnjsko-nemsko sporazomevaiije Odstranitev omejitev v potniškem prometu in pospešitev medsebojne izmenjave blaga Berlin, 13. avgusta. AA- Pogajanja med nemško in avstrojsko delegacijo, loi so se začela 22. julija v Ber+mu za ureditev raz-nah vprašaruj v zvezi z izvedbo nemško. avsrtTifske pogodbe od It. juHjia t. L, so končana. Vodja avstrijske delegacije drr. Wbi-tev gospoda'Tsk;, Konsolidacija razmer v Grci** Komentarji tiska o pozivu vlade grški mladini — Podpis delovne pogodbe med delavci in podjetniki Atene, 13. avgusta. AA. Listi objavljajo komentarje o grovoru. ki ga je ftnel predsednik ministrskega sveta v ponedeljek zvečer po radiu. »Elefteron Vima« pravi med drugim: Predsednik ministrskega sveta je imel popol-nooi:i prav. ko je pozval grško mladino, naj se vrne k starim nacionalnim idealom. Teorije internaoionalizma vodijo domovino h katastrofi v trenutku, ko potrebuje grako ljudstvo edinstva. da bi moglo srečno jx-polniti svoje zgodovinsko poslanstvo. Borbe so seveda potrebne, zlasti s strani mladine. Plemenitih idealov ni mogoče uredni- ci ti brez žrtev. Naša mladina naj poslu8a nas\ et predsednika ministrskega sveta in naj izvede njegova svarila, tako da se bo mogla vrniti na pot, ki je Grčiji potrebna. Podobne komentarje objavljajo Uati »Ra-tinkerini«. »Etnos«, »Estia«. »Akropoli««. »Proija«. »Eleicon Melon«. »Patris« m dr. Atene, 13. avgusta. AA. V navzočnosti minjietrskega predsednika Met«xasa a° r*>dpT9ali delovno pogodbo med »astopoiki delavcev fn »aatopnrki delodajalcev- ?o-3ođba določa iinromaine mezde in pt*če drugega osebja, uvedeno je tudi razaodiiee države t potreonoi pevnorio. Kralj Edvard v Novem gradu V ustju reke Zrmanje — Kakor povsod drugod, so tudi v Novem gradu sprejeli angleškega kralja s navdušenimi ovacijami 6ibenlk, 13. avguata. d. Včeraj ob «.15 zjutraj je angleški kralj odpotoval z otoka Raba. Jahta »Nahlin«: je krenila proti jugu v sineri proti otoku Pagu. Ob 9.10 so jo opazili v biiž\ni Karh^baga Odplula je v Velebit&ki kanal, nato pa v Novi grajski kanal ter so jo opazili v bližini Vi-njerea. Novi grad, 13. avgusta, d. V6eraj ae je okrog poldneva angleški kralj Edvard nenadoma pojavil pred Novjon gradom. Ob 11. dopoldne Je bila kraljeva jahta že blizu Vin jer ca, nekoliko pred poldne vom pa se je vskirala v zalivu Modricu pri va*i Selini pod Velebitom. Tu je kraJj vstopil v motorni eoln in odp^ul v aprpmstvu trels. dam, ene^fa ofjciria in dveh mornarjev akozi oaki morski preliv, ki deli planinski kanal od Novijrrajikegra morja. Co*n je odplul akosi NovigTajs^o morje proti ustju Zrmanje. Novi grad, ki ieži v dnu z^Jiva, je bil vee v zastavah ter je prebivalstvo priredilo kralju navdušene manifestacije. Ko se je kralj Edvard vozil v smeri proti Obrovcu, so prV:akovali. da se bo pojavil tudi v Obrovcu. Po vožnji med stroivmi obalami ustja Zrmanje pa se je vnovič vrnil v novograjsko morje m plul s svojim čolnom proti Novemu gradu. Malo kasneje je stopil na kopno. Prebivalstvo Vovega grada mu je priredilo spontane in navdušene ovacije. Kralj Edvard se je sprehajal po mestecu in se zanimal za mnoge stvari. NTjegovo posebno pozornost je zbudila gostilna, v kateri so pravkar balinali. Nj Vel. kralju Edvardu je ta igra tako ugajala, da je takoj kupil krogle in odredil, naj mu jib prinesejo na jahto. Po sprehodu po Novem gradu se je kralj Edvard med neprestanimi pozdravi prebivalcev vrnil na jahto. Ob 3. popoldne je hila jahta še vedno vsidrana z enim rušilcem v Dragi Modrica pri Selini. Kralj se je vozil popoldne z mo tornim čolnom okrog Maslinice m ofr> ustju reke Zrmanje. Kraljev čoln je spremljalo letalo rumene barve z znamenjem »Oa-jaj*. Na obali so bile neprestano zbrane velike gTuče ljudi, ki so z zanimanjem opa zovale čoln, čeprav se je nahajal v precejšnji oddaljenosti. Kralj Peter II. / Ljubljani Ljubljana, 13. avgusta, ' Dane* dopoldne je poset.il z avtomobilom v spremetvu svojejra angleškega učntolja, dalje dvornega maršala in gvojega adjutanta Ljubljano Nj. Vel kralj Peter TI. Dvorni avto se je ob 11.15 ustavil tudi pred trgro-vino A. Krisper na Mestnem trjni. kjer je visoki gost izstopil. S spremstvom j* odšel v trgovino, kjer je izbral nekaj lepih tetv ničnih novoeti in pa filmov za svojo kino-kamero. Prebivalstvo je mladega kralja takoj spoznalo in so se zbrale na Mestnem trgu v hipu velike mmožire. Občinstvo je priredilo mlademu kralju prisrčne ovacije in se je kralj Peter II. radostno zahvaljeval. Dvorni avto s kraljem in spremstvom se je okrog poldneva vrnil nazaj na Bled- General Gamelin v Varšavi Varšava, 13. »vgusta. AA. Po oc*skn p«4 generalu Rydx-Smig*yju je načeVntk fnan-oo&kega gene>raimega štaba general Ga*ne-Jjm obiakal man istrskega p^^e^ediiaka Sladkovrakega, vojnoga »niiieera geaveaala Kaspaiw§kei?a, zunanjega mšnis*ra Beoka m načelnika glavnega generainefla 6*«ba «e-nerafa 9tahijewicz>a. Snoči je pniredM aeri^-ral Rybcutrop aadfcaHaaallg y LffltlliriHI London, 13. avgusta. AA. Dana«ji »Dai-lv Mailc komentira imenovanje Ribbentropa za nemškega poslanika v Londonu in pravi, da ga poznajo v Angliji zelo dobro in da ga tudi mnogo cenijo. List pravi, da si je Ribbentrop pridobil lani velike zasluge za sklenitev pomorske pogodbe med Veliko Britanijo in Nemdijo. Malo je diplomatov, ki bi tako dobro razumeli vlogo m cilje Velike Britanije, kakor jih raaume UaHEfiramp voznega reda na progi Morska Sot^ta^-Ormoz ai Ljutomer—Radgona. L proga: Morska Sobot* — Ormo*. Pri-censi a ponedeljkom dne 17. avgusta L L bo odhajal popoldanski potniški vlak št. 8725 iz Murske Sobote ob 13.43 in prihajal v Ljutomer ob 14.21. Iz Ljutomera bo odhajal ob 14.35 in prihajal v Ormož ob 15.32 IX proga: Ljutomer—Gornja Radgona— Radkerabarg. Ono klanski mešanj vlak št. 8831 bo odhajal iz Radkeraburga ob 12j01 in prihajal v Gornjo Radgono ob 12.07. Iz Gornje Radgone bo odhajal ob 12.37 in prihajal v Ljutomer ob 13.50. Popoldanski potniški vlak št. 8814 bo odhajal iz Ljutomera ob 14.30 in prihajal v Gornjo Radgono ob 15.19. Iz Gornje Radgone bo odhajal ob 15.30 In prihajal v Radkersburg ob 15.35. Odhodni podatki za vmesne postaje so razvidni is stenskih nožnih redov na noata. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE Oaria, 13. avgunta Beograd 7. —, Pa raz 20.2005, London 15.4075, New Yorz 306.75, Milan 34 20 , Anzvtegdain 208.90, Varnava 57.00, BtdcardT*. 2.50, Brueelj 51.70. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek 13. avgusta im otev. io*# Naši planinci o veličastvu švicarskih gora in — smrti Izbijana, 18. avfueta. O odpravi na4th piiniauov v švicarsko gore smo i« kratko poroaeJL Zdaj kasnio pri rokah nekaj porodil lil podatkov O opravljenih turah. It poroflU odsev«, da M) jih globoko previd« Številne emrtne nesreče, ki bo s« pripetil« prejšnji teden na Mav terhornu in Dent Blanchu. V onem tednu 6 žrtev... OitaM eno se, da »o n**i fantje tudi polotiti Bopek planina kepa cvetja na krsto poneere£enega vodnika Perrena, ki to ga pokopali v soboto. Tako so stali nafti planinci, preden so se lotih* najtežjih nalog, pred veličastnim Matterhoraom In — ve-ličastvom smrti. Zato so pa s tem večjo zbranostjo nastopili težko, a vendar tako lepo pot. Včeraj »o se vrnili, zdravi, zadovoljni In samozavestni. Naša odprava je prispela v Zermatt v ponedeljek ob 11. te prvi dan se je razdelila v več skupin in razšla. Ing. Sumer in Cernivec sta se napotila proti izhodišču na Monte Roso, Rezek in Modec sta pa odšla »roti Pent Blanchu. Kopinček je sporočil, fpfoal j« 7.) da »o bili Se na Matterhornu, Monte Rosi, Domu. Bujak piše, da je jeseniška skupina, ki se ji je pridružila tudi skupina Hvastija, ing. Avoin in Jakšjo bila 4. avgusta na Zinalrothornu. Vendar samega vrha niso dosegli, ker se je vreme tako poslabšalo, ko so imeli le Se uro hoda do vrha. da so s« morali vrniti. Bali so se snažnega viharja, ki je v tej višini (nad 4000 m) zelo močan. Vrnili so se v Trittbo-tcl. Toda vreme se je popravilo, da je bilo prihodnje dni najlepše. Jeseniška skupina je bila na Domu (4T>64 m) 5. (sreda) zjutraj. Na vrhu je bil tako hud mrai, da »o §e na njem zadrževali le nekaj minut. Ra*gieda ne morejo prehvaliti. Skupina Hvastija, Ing. Avčin In JakšiČ se je napotila 5. proti vrbu Matterhorna, ki pra je dosegla. Ko Bizjak omenja, da se je ponesrečil vodnik Perren, pripominja, da so razmere na gorah, ki jih naskakujejo, zelo neugodne za turiste. Tako je na pr. Matterhorn ve« zasnežen in v zgornjem delu poledenel. Bizjak in Joža Cop sta naskočila Weise-horn. O WeJsdhornu pife Bizjak, da je težko dostopen In da je bilo letos na njem le se nekaj skupin. Njegov vrh sega 4512 m visoko, dočim je Matterhorn nekoliko nižji (4506 m). Bizjak sporoča 7.. da sta se napotila Fre-lih in More isti dan zjutraj proti Matter-hornu. Istega dne je pisal KopmSek. da so vsi >polnoštevilni« ter živi. Nadalje piSe. da zdaj tudi v Švici poznajo Jugoslavijo. Največ skrbi jrm dela draginja v kočah. VČERAJ SO SE VRNILI Le dober trde« so bili naši planino! v sVioarskih gorah, a so vendar uresničili svoj program. Napravili so več elitnih tur brez nezgode in so se včeraj ob 12.55 vrnili z brzoviakom iz Trsta vsi zdravi in niti ne preveč utrujeni. Član odprave, inž. Avčin nam je dal naslednje podatke. Odprava je prispela v Zennatt 3. avgusta. Razdelili so se na skupine tako: Jeseničani so imeli dve skupini, In sicer sta bila v prvi Bizjak m dr. TominSek. v drugi pa Frelih, More in J. Cop: Ljubljančani so bili raadelejni v tri skupine: 1. inž. Černi- in inž. dumer, fi. Hvaetjt, Jikle (Zagreb) Id inž. Avcin, 3. Mode« in lteitk; Mariborčani in Celjani to bili prtotj Horilni ki med njimi to bile tudi tri datne, MUeva Zakrajtek, Anda Bavdek in Erika Jetehou-nig\ Med njimi je bil vodja A. Kopinsek. Id jo Celjan, nadalje dr. Bergon, dr. R, Kac EL Stermeekl bi ini. B. Lavreneič. Nadi turisti so prinesli s seboj lepo vreme in g« tudi odnesli. Čim so v torek odrinili i« Zesmeita je začelo deievtti. I vremenom to imeli pet Izredno srečo. Javnost le ni zavedala dovolj dobro pomena nase odprave v švicarske gore In nekateri so celo govorili, kaj nam je tega treba, da se gredo ubijat v Švico. Naglasiti je treb» da je bila naša odprava skrbno opremljena In dobro pripravljena. Slo Je vendar za ugled na Sega planinstva. In zdaj so naša planinci res lahko ponosni na opravljene naloge. Posebno priznanje zaslužijo ljubljanske tvrdke, ki so dobro podprle na Se planince. Brez njihove podpore bi najbrž ne dosegH tako lepih uspehov. Fantje niso imeli mnogo denarja m nekateri so bili tudi slabo založeni s potrebščinami. Jeseničani so bili skoraj brez vsega. Toda nase tvrdke so tako dobro založile ljubljanske planince, da je tudi na Jeseničane precej odpadlo. Posebej je treba omeniti tvrdko Javornik. kjer so jih tako. založili, da so komaj nesli. Obdarovale to jih se nasled nje tvrdke: Sarabon. Gregorčič. Bizjak. Sla-mič, Jelačin. Koejančič, dr. Kmet, »Malina«, »Ovomaltine«. Ovomaltine jih je že čakal, ko so prispeli v Zermatt . . . Premagali so skoraj vse vrhove, ki so jih vzeli na »piko« na pr. Weisshorn (4512). kjer je bila letos pred njimi le ena skupi na ,Zinalrothom (4223 m). NVellenkuppe. Ober Gabelhorn, Matterhorn. Broithorn. Monte Rosa in Dom. Edino Dent Blaneha niso mogli spraviti podse, kar ni čuda. če pomislimo, da se je letos na njem ubilo te 14 turistov. Baš tiste dni. ko so naši planinci naskakovali najnevarnejše vrhove Švicarskih gora. je Mlo izredno mnogo smrtnih nesreč. Pred očmi rnž. Avčina se je ubila neka Angležinja ... Na vse* turah so jih opominjale smrtne nesreče, ki so s pripetile tik pred njihovim prihodom, odnosno nekaj Časa prej, na velike nevarnosti. Vsi vrhovi 90 izredno zasneženi fn poledeneli Največja nevarnost je na poledenelih strminah. Picer pa skalne strmine niso tako nevarne kakor naše. ker se skale ne krotijo, kakor v naših apneničastih gorah. Naši planinci so naskakovali švicarske vrhove po svojih metodah in so zato ratrli dvakrat več časa, kakor turistU ki so jih vodili Švicarski vodniki, toda njihovo prodiranje je bilo tem zanesljivejše. Švicarski vodniki, ki so sicer izvrstni, včasih gledajo preveč na zaslužek in manj na varnost izročenih jim turistov. Naši planinci so morali zelo varčevati in so bili izredno asrilni. da »o lahko napravili čim več tur v kratkem času. Bili so na nogah tudi po 18 ur na dan. Spali so če je bilo le mogoče, pod šotori ali pa po dva v eni postelji. Kdor vse to upošteva, bo vedel še tem bolj ceniti njihove lepe uspehe. Iskreno čestitamo! Vselej cvete kupčija v mestni zastavljalnici Ljubljana, 13. avgusta. Da se nam povrne vera v zlate čase in razvoj trgovine, je treba obiskati vsako draabo v mestni zastavljalnici. In da so te dražbe v resnici dogodek, ki razgibljejo najširše sloje meščanov, nam vedno dokazuje res lepa udeležba ljudi. Tudi včeraj mnogi niso zamudili lepe prilike. Zunaj je lilo in grmelo, kakor da je imel dražbo Elija, v zastavljalnici smo se pa znojili skoraj dve uri, a smo vendar vztrajali. Najprej je treba reči. da ljudje ne prihajajo na dražbe samo zaradi zabave, temveč, ker bi vsak rad kaj kupil. Kdo ve, kaj ti je namenjeno! Zato ljudje tudi kupujejo srečke, ker pač vedno upajo, da jim bodo prej ali slej začele leteti pečene piske v usta. V zastavljalnici pa pisk ne prodajajo. Lahko bi rekli, da skoraj vse drugo, kar pač lahko v njih ljudje zastavijo. Tn dobro veste, da M dandanes marsikdo zastavil sam sebe. Tako na pr. zastavljajo tudi prax ne denarnice (polne pa res ni treba nikomur zattaviti). Ali ni zadnja modrost, da Človek za«tavi denarnico, ko je praona? £e zaradi tega je treba zastavljalnico biagro-vati. Če vemo, da je bilo naprodaj nad 70 zastavnin in pod marsikatero zattavnino je bilo tudi po več predmetov, si lahko predočimo, da takSne dražbe niso zgolj sala. Ljudi prihaja na dražbe toliko, d* je premalo za vse predmetov. Vsi pričakujejo, da bodo kupila to nI! ono mnogo ceneje kakor bi v trgovini. Zato pa tudi nočejo kratko malo izpustiti srede iz rok. ki jo tako rekoč ie drže za rep. Na Iraftbi sta hOa tudi dva pisalna stroja. Posebno je bil mnogim pri stcsi drogi, znamke Undeneood. Prvi je bil izkfioan za 1000 Din, prodan pa za 1110 Din, dočam so ceno drugega gnali od 960 Dm do 1900. Po pisalnih »trojih in kolesih, če to le količkaj prida, ljudje vedno radi posegajo na dražbah. Precej te tudi ženejo za moderne fotografske aparate. Eden je bil »klican za 150 Din in za 250 prodan, drogi pa izklican za 155 in fzdrazen za 155 Din. Najmanj smisla fcnajo drftlM trn glasbil*. Včeraj je bilo naprodaj toč gosti, in kdor bi jih pokupil, bi laiko sačel trgovino z glasbili. " se eveae, bi na dražbe zahajali tudi trgovci z glasbi li, kakor prihajajo na pr trgovci s pisalnimi stroji. Na dražbi se niti nihče ne zanima, če so naprodaj Stradivarijeve gosli. Po mislite, da ponujajo gosli po 65 Din. a jih vseeno nihče ne kupuje. Pozneje so jih sicer prodali nekaj po izklicni ceni. a za prve se ni nihče zanimal. Značilno je tudi. da prvič ni hotel nihče kupiti denarnice, k! je bila izklicana za 40 Din. Šele čez nekaj čaen se je našel kupec zanjo, ki je dolgo premišljeval, kaj bi z njo počel. Prav tako so s težavo prodali električni likalnik za 50 Din. Da boste vedeli, kaj vse ljudje zastavljajo," ne smemo pozabiti, da je bila prodana tudi avtomobilska ura za 60 Din. Prava bitka se je odigrala za daljnogled, ki je bil izklican za 190 Din in za 400 Din prodan. Mnogo manj zanimanja je bilo za zimeke suknje m površnike. Kili SO od "5 Dm naprej, a nekajkrat je izklicatelj zaman napenjal pljuča. Izkiicatelji na takšni dražbi ne smejo biti nervozni, kajti ljudje p.i?o posebno disciplinirani. V ozadju deba tirajo kakor na sejmu, včasih tudi precenjujejo kopljeno blago in kupčujejo z njim. Marsikomu se šele na draibi zbudi kupčij ska žilica, temu in onemu pa strast ne more zatajiti zavisti, če kdo kaj poceni kupi Zato SO med glavno dražbo tudi zanimive postranske dražbe v ve-ži. Toda kupol na vadno ne dajo blaga iz rok. ker se nekaj časa deluje na nje magičen vpliv kupčij-ske strasti ter se jim zdi, da so kupili nekaj izredno poceni. Malo zanimanja je tudi za oblake. Značilno je, da so na prodaj mnoge moške obleke, dočim zaman čakaš da bi začeti prodajati tudi damske plesne aH večerne obleko, kakršne tmo občudovali na modnih revijah. Ii tega lahko sklepamo. da je t slabih časih vedno prva žrtev mo-Ski ter uživa tudi v tem pogledu privilegij pred ženskami. Najbrž ljudje zdaj ne posegajo posebno po oblekah v zastavljalnici, ker jih lahko kupijo poceni v konfek oijtkih trgovinah. Lepa moška obleka je bila prodana za 180 Din tn po naključju tudi druga skoraj prav tako dobra za teto ceno* Nepopolna obleka je Se mnogo cenejša. Dva kosa obleke sta bila prodana ta 80 Din, t pa m 100 Din. Ko je tlln velika, ljudje pobem vse, kar jim pride pod roke In rdeča hiša na Poljanah je tadajt pHbafattloa. Tnko jo na pr. nekdo satUvn kovotf, iro ta preprogo, a ▼te to bogtttvo je bilo prodano u 1« Din. M očkih hlač v tattavljtlnica nt eenjjo visoko, soj to jih včeraj prodajali po 56 do 75 Din. Po isti eeni ti pa lahko is k»-pil lepo abanko suknjo. Najraje kupujejo ljudje perOo in nimajo an 6ndo nohtnih predsodkov, ne domišljajo ti, kdo ga Jt že uporabljal. Perilo je pa t ratnici tudi poceni. Tako jt bilo prodanih 17 kotov perila za 55 Din. Dobro kupčije je napravil fant. ki jo kupil 8 puloverjev za 860 Din. Ljudem Jt bila zete Heč stenska trn po izklicni eeni 150 Din. Za njo so bttl hode bitko in je bila ura končno prodana za 210 Din. Ure ljudje sploh radi kupujejo, razen srebrnih na dražbi dragocenosti. Tako jt bila lakUcana budilka ta 40 Din, iadralena pa m 80 Din. Trda jt predla Modentotn, ker to rastavili toliko risalnega orodja, ki ga ljudje oteo hoteli dražiti, vendar so ga pokupili, dočim za dvoje goeli ni hotel nihče odpreti osa; naprodaj so bile po 1S0 ta 75 Dto. 0o vtt It itevilke ittltjete, sprevidita, da kupčija r zastavljalnici vteeno ni tnko sijajna, kakor bi človk sodU po prometu in po veliki revščini ljudi. Ke pozabito, da je bilo na prodaj mnogo timskih sukeoj, ki so jih ljudje zastavljali pozimi. Zima je bila sicer izredno topla, toda pri tem nt odloča tarna temperatura. Dvanalst domačij plamenih Zaradi pomanjkanja vode so pogorele do tal — Uničeni so tudi potiski pridelki Metlika. 12. avgusta. Bela Krajina in njena najbližja okolica, ki ju iz leta v leto preganja nezaslužena usoda, je včeraj popoldne do*ive!a kata-strofo, kakršna po obsegu in popolni brez-mooi gasilcev ter reševalcev že dolgo ni bila zabelp-žena. V bližnjih Pila t ovcah, siromašni vabi iurnberaoke občine Rada t ovir i. ki je do združitve metliškega s Črnomelj-skim okrajem pripadala metliškemu, je pogorelo do taJ 12 domačij in ^ gospodarskih poslopij. V prvih popoldanskih urah je včeraj nenadoma zagorelo s tako močjo, da je bil ogenj viden daleč naokoli. Ogenj se je siril s čedalje večjo naglico in v izredno kratkem času objel 19 poslopij, večinoma stanovanjskih lniš in srosporlarskih po*lopij že itak ubo«*rsrA4n. njen komponist na ameriški Ceh Frlm]. Vsi vodilni Češkoslovaški listi so bili polni najlep&n kritik o tej vprjzo-ritvt pa je zmotilo tudi mene. da sem sel in ni mi bilo žal. Pogoj za dobro Opereto ni samo dober libreto in prijetna muzika, temveč tudi razkošna vprizoritev. prepletena z domisleki re-ffserja. inscenatorja in baletnega mojstra. V«e to je imela praska vprizoritev »Rose Marie* — ki je tudi filmana in jo je pela v filmu slavna .Teanet^ Mac Donaldova. pa ni čuda, da je veliko Vinohradsko gledališče celo v »mrtvi« sezoni dan ?n dnem nabito polno. Vsebina operete je detektivsko romantično ljubavna, njena glasba sicer lahkotna a zelo ljubka, zlasti lepi sta romanca o Kose Marte in mdij«n*.k* balada, ki imata tudi prekrasno pesniSko besedilo. Sodeloval je popoln operni orkester, deloma zaaeden v gotovih partijah z džes instru-menti. pomnožen baletni zbor (okrog «Vl — pa to same izbrane plesalke. Vseh slik je bilo 13. pa so v nekatera morali menjati po dvakrat kostume. Slednji so sploh poglavje zase, pa so najboljši praAki saloni dobavili res prekrasne toalete, da je bila operet* tudi modna revija. Posebno sijajne so bile teene v Totem-Pol hotelu, v Veliki modni reviji, v Zrcalni fpa res s pravim steklom m srcolf) dvorani rn v svatbeni sceni. Tudi indijanski in kaubojski kostimi so bili izdelani verno po predlocrah iz etno-jrrsfskees muzeja. V zadnjih dneh je bila angažirana za J glavno vlogo Rose Mario, ki je že itak bne- gledatl. kako jim čedalje bolj uničuje ogenj, dokler pri vseh hišah niso ostale le še tleče razvaline. Nesreča, ki so jo doživeli Pilatovci. je po svojem ohsegu tem hujša, ker so kmetje pravkar pospravili vse svoje poljske pridelke in so jim sedaj vsi tudi uničeni. Obup ubogih pogorelcev ti moremo misli*! le, če upoštevamo vso bedo in pomanjkanje Bele Krajine, ki je * njima priroda te kraje res obilno obdarovala. Kam bodo ubogi pogorelci s svojimi družinami sedaj, ko se bliža jesen in nimajo ne krova nad glavo, ne živela za najbor-nejše življenje, ki mora znova sprožiti rešitev problema prisilnega zavarovanja. Dan prej, preden je ogenj uničil 12 domačij v Pilatovcih, je zagorelo tudi na Brodu pri Metliki. Domači sinček je baje z vžigalicami, ki se j» z njimi igral, zazgal gospodarsko poslopje in se je treba le nagli intervenciji gasilcev zahvaliti, da tudi tu ni priMo do večje nesreče. Bila je velika nevarnost za vso vas. ker nikjer v bližini ni vode za gašenje. Požrtvovalni gasilci so morali cevi napeljati skoraj pol kilometra daleč do Kolpe in s« jim je končno z motorno brizgalno posrečilo ogenj omejiti. Skupna škoda znaša okrog 300.000 Din. la trojno zasedbo, nam vsem znana /jdonka 7/tkova. Prav bi bilo, ko bi si prasko opereto ogledal tudi kak naš gledališki človek in nam prinesel zopet kaj dobrega. Tudi pri nas bi bila možna, seveda v dokaj skromnejši obliki uprizoritev lepe operete, ki je žela doslej sijajne uspehe ne le v Ameriki in Pragi, temveč tudi v Londonu, Bruslju in Parizu. V slednjem je bila v znanem gledališču Mogador vprizorjena že nad 1200krat, kar je brez dvoma najboljši dokaz njene privlačnosti. Pa, Če bi poskusili morda z opereto »Na tej zeleni trati«, bi morda tudi bolje uspela kot z »Anduloc ki je preveč lokalno praska in zahteva tudi vse dru?a; nega šarma, kot smo ji ga zamogli dati pri nat, ali pa morda s »Porodnico« (v originalu »Uličnice«, ki so ga naši po napačnem nemškem prevodu »Das Strassenmadchen« prevedli v »Dekle z ulice«, dočim bi se lahko prevedlo Se t »Navihanko«. Janez Poharc. Iz Ptuja — Na zadnji Živinski sojena v Ptuju je bilo prigrnanih 64 volov. 434 krav, 14 bikov, 58 Juncev, 83 telet in 88 konj. Skupaj je bilo prignanih 741 glav, dočim je bilo prodanih 219 grlav živine. Vole so prodajah po 2.25 do 3.75, Krave po 1.75 do 3.50, bike po 2.75 do 3.25, junce po 2.50 do S.- teleta po 2.25 do 3.75 za kg žive teže, konje pa po 250.- — 3.800.-, žrebeta pa po 900.- do 1.300,- Din. Svinj je bilo pripeljanih 145, prodanih pa je bilo 60 rilcev. Prodajali so stare 6 do 12 tednov po 60.- do 115.-Din komad, mastne svinje po 5.50 do 6.-, plemenske svinje po 5.- do 5.50 Din za kg žive teZe. — Gradba ceste Majšperk—Naraplje— žetale. ki te je »radila sedaj že skoraj dve leti, »e je morala radi pomanjkanja kredita ustaviti. Cesta, ki je napol dovršena, n? sposobna za promet, akoravno se prav po tej cesti vrti vehk promet. Z ukinitvijo gradbe pa je odpadla tudi možnost zaslužka tamkajšnjega prebivalstva, ki je po večini revno In zaslužka res potrebno. Zdaj so ostale skoraj vse Haloze brez zaslužka is sredstev za javna dela. Upamo, da se bo ta krivica popravila in da te bodo te naala sredstva Iz bednostnega fonda, da se bo lahko gradnja dokončala. — Nesrečni alkohol. Veliko zlo je že prizadejal nesrečni alkohol v naših krajih. Skorat ne mine mesec, da bi ne zahteval človeške žrtve. V torek proti večeru sta se vračali z dela na polju posestnica Marija Kukec in njena poročena hči Kokot Juli-jana is Turškega vrha. Na cesti se jima je približala skupina pijanih fantov, ki » ju napadli s samokresi in oddali več strelov. Obe ženski sta bili ranjeni in sicer je strel zadel Kukec Marijo v levo nogo, njeno hčer pa so zadeli kar trije streli in sicer v glavo, v prsa in roko. Ko sta jeli klicati na pomoč, so te divjaki razbetali. ranjeni ženski so pa pustili na cesti. Težko poškodovani ženski so pripeljali v ptujsko bolnico. Se žaloetnejSi primer pa se je zgodil v nedeljo popoldne v vaui Kukava občina Sv. Lovrenc v Slov. gor. Tudi tu je alkohol zahteval svojo žrtev In sicer 6S-letnega posestnika Janžekoviča Jožefa, ki te je spri s svojim 33-letnim sinom Antonom. Oba sta v nedeljo po mati popivala v gostilnah doma pa je nastal med niima prep!r. Sin je ravno brusil koso za prihodnji dan. ko mu jo je oče izbil iz rok. Beteda Je dala besedo in že je sin zamahnil s koso proti očetu In ga zadel od zadal tako. da je kosa Izstopila na prsih. Janfekovič je Wl pri priči mrtev, sta pa aretiran tn oddan v todne zapore. Iugovarla s«, dm J« ravnal v siio-branu ker .1e oče hotel napasti njega in nlegovo ženo. — Nov evob. V So Velovleku 1e umrl tnloi^o znani in prlHubilen! gostilničar tn posestnik ter dolgoletni Župan Kovačlč An- ■ - Pf; ■ ■ I ton. Pokojni jt bil tudi dolga leta otan 1 testnega odboru v Ptuju. Pokopali to ga včeraj na domačem nonopnlisou ob veliki UdeJalbi občinstva. — Pouavijaim izpiti na tukajani realni ginmnalji m vrtijo za I. b. in n. a razred dno IT. t. s*, dne 28. t. m. za IT- a In V. ramred, dno 29. t. m. za XXI. a, m. b, VI. In VII. razred In 31. t. m. na L a razred. Tega dne nt vrtijo tudi ponavijalni izpiti r*~*~ in vsake mature. 8ef«iuttitCtS KOLE2DAR Dumo: Ottrtuk, 13. «vgustA tastnlHSa-ni: HipoL in Km. DANA&NJE PRIREDITVE Kino HsUkm: Zaprto Kh*n IdenJ; Tebi pojem penum avnjo Kron Union: Zaprto Kino Sloga: Poročnik Bobbv Kino dlaka: Ne boj se žena? DE2URNE LEKARNE A/njsta: Mr, Leustek, Resi jeva oeuta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, ki Nada Ko- moitar, Vič — Tržaška cesta. Slovenci v Ameriki V Milwaukee »i je končal življenje Jane7 Ravnikar. *tar b*$ let, doma iz Sutne vasi pri Skofji Loki. Zera ga je nasJa obešenega v klotL Pa je mu ]e Mrrta vročina z-meSala pamet, vsaj tako poročajo ameriški listi. ^voječastvo je imel gostilno. Žrtev vročine je postal na ielermi^ki prosri pri Iron Junu tionu biisu Virginije Jože Delič, star ?0 let. V La Salle sta utonila Oletni Robert Ravni kar m lOletni Aleks Mahnič. Na hlodu sta botela prebroditi reko Illinoifi, pa se je hlod prevrnil in ker ni bilo v bližini odraslih, da bi jima priskočili na pomoč, sta utonila. V Bueno« Aireeu so na**li doma mrtvega Viktorja Jeza. Pokojni je bil star 47 let, doma iz Manče na Vipavskem. Pravijo, da se je zastrupil. V PittBburjru ai je konča.1 življenje Jože Grilc, star 44 let, doma b Podkorena. Zanuetil je ženo m tri nepreskrbljene otroke. V TayLorsviSe je v premogovniku zasulo dva rudarja; eden je Hil Slovenec I^ojm* Pintar star 43 let. V Clevelandu so umrli Jote Taraikovoc,, po domaČe Oerm. star 51 let, doma iz Do-ve gore pri Dobrepoijah. odkodeT je pri sel v Ameriko pred 28 leti, Jožefa. Salakar, rojena Lube, po d orna o e Hočovarjeva, stara B31et, doma iz vasi PiSerco fara SmuSel na Dolenjskem in Antonija Serošn, rojena Tra-tar, stara 61 let, doma v Mokronogu- V Ellv je umrl Jože Pe&el, star 70 let, v Me Kinlevu Milica Soklič stara 48 let, v Car-sonu Lake Marko Gradiaa, star 70 1«C v Petrontu Janez Zadek, star f?7 let, doma H Planine pri Rakeku, v Lake Gonntv Janerr Petkov*ek, star 5R let. doma k Tmca pri Rakeku, v tndianopolisu Marija ZrOUtk, rojena Gazvoda, stara 48 let, doma iz Suha dola pri Brusnicah in Janez Dano, star 51 let. doma iz Brusnic, V Sheboganu je umrla Elizabeta Kržio; stara 50 let, V Franki! nu je umrla Neia Močnik ^tara 6f> let, doma iz Tuhinja pri Kamniku. V Chinagu je pa postala žrtev vročine Ana Rezek. Sla se je kopat pa jo je prijel v vodi krč. Pokojna je bila rojena v .\morSki. £rtev vročine je postal V Chicap-u tudi Franc Pogačnik, star okrog 50 let, doma nekje od Km nia- Xena ga je naala mrtvega v postelji. Iz Trbovelj __ Davek na pokojnine rudniških vpoko- jencev. Nedavno je ministrstvo financ odločilo, da bodo morale bratovske ekiadnioe od 1, septembra dalje odtegovati od pokojnin rudniških vpokojencev uski^benskl davek na pokojnine. Po tej odlofihi ostane neobdavčena osnovna pokojnina Din 400, tako da znaša za vpokojenea z 1 otrokom do 18. leta starosti davka prosta pokojnina 500 Pin, z dvema otrokoma 600 Pin. a tremi otroci 700 Pin. Vi&ina davka se bo gibala od 4 do 9 Pin mesečno. Ta obdavčba že itak skromnih pokojnin je nase vpoko-jence hudo ozlovoljila. Kakor t vemo, se js glavna bratovska F-kladnica v Ljubljani pritožila proti odločba finančnega ministrstva, vendar pritožba nima odložilne moči. — Slabi telefonski vodi. Z ve* strani smo že slišan pritožbo, da je glavni telefonski vod proti Ljubljani tako slab, da se stranke, ki hočejo jrovoriti na tej progi le teAo razumejo, ali pa sploh ne morejo CTWoriti. Pogoato se rlas trga aH pa se sliši tako nerazločno, da se sploh ne da govoriti. Baje je temu vzrok stara, slaba ii<*a. Id bi jr> bflo nujno potrebno izmenjati, kajti stranke, ki naroce telefonske govore, imajo po-poeto važne poslovne govore ali trgovska naročila, pa utrpe taradi tega škodo, če jim je onemogočeno govoriti, na drugi strani pa se govori zaradi motenj, ki jih povzroča slab telefonski vod, zavlečejo, kar povzroča zopet večje st.ro*kf». Zato hi bik> nujno želeti, da poštna uprava telefonski vod proti Ljubljani tako uredi, da bodo medkrajevni telefonski pogovori zopet nemoteni in brezhibni, ker so na£e po*t*> dovolj aktivne, da se lahko izvrše najnujnejše potrebna popravila tHefonskeera omrežja — Kreaovanje. Na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra TI. priredi tnkaj-Inja Narodna Odbrana na lokolakem letnem telovadiScu kres in bengari**o ogenj-NP zbira v ta namen prispevke. ki jih sprejema trpovec g. Ivo Imetnik. — Športni dan- V nedHjo, 1«. avgueta priredi £K Trl*>vlje *voj 14. športni dan z zeio pestrim sporedom. Bo nekakfcna športna revija, ki bo pokazala napredek snorta tekom zadnjih 14 let v nafti dolini. Na dnevnem redu je plavanje, table-tenis, lahkaatletrka in nogomet. Sodelovali bodo I vsi klubi o. o. LNP Trbovlje In druga garnitura SK Ljubljane. Zlasti bo zanimiva j borba za pokal ki ga bo dal SK Trbovlje 'Vn za katereca se bodo borili prvaki Trbovelj. Hrastnika in Zagorja. Lahkoatletake in no2rome*ne tekrof hodo na igrišču SK Trbovlja table-tenis turnir pa v lokalu SK Trbovlja. Štev. 184 »SLOVENSKI NAROD«, MM, H. a*|M* M*- Stran B NE RAZUMET A SE Uradnik sUUstićnoaja urada deklici na pragu: Koliko ljudi živi v tem stanovanju? — Nihče, vai so že odšli. — Nisi me razumela. Koliko ljudi je spalo tu nocoj? — Nihče ni spal. Mojega bratca so boleli zobje in tako vso noč nismo mogli zaspati. SARGOV Rajši takoj KALODONT " P0*«0* ostanejo zobjo zdravi in lopi PROTI ZOBNEMU KAMNU _____ DNEVNE VESTI — S. septembra dobe sodniki stalnost. 3. septembra poteče rok prehodnim naredbam o stalnosti sodnikov. Z merodajnega mesta prihaja vest. da bo stopil s tem dnem v celoti v veljavo člen ustave, ki tovori o Stalnosti sodnikov, tako da dobe 3. septembra sodniki popolno stalnost kakor jo predvideva ustava. — Milijonski dohod'u od nemških leto-visomrje^v. Vest, da so pos-j kreditni b:*ii za potovanje letovsčarjev [z Nemčije v Jugoslavijo- je vzbudiJa po na£ih letovi-&ćjh razaioTaljjvo zanimanje, pa tudi raz bu.rj°rnje Odscik za turizem v trgovinskem ministra vu je pr.iko Narodne banke takoj posredoval da bi dovolila N©ničija v Ju-gos'avl jo namenjen jn letovišč arjem vsaj s*» en milijon mark Nemški i*tovišcarji so porabah dos.ej 2,000 000 takcz,vajr*i tu-Ejet č.nih mark, ki Sc računajo po tečaju 14 Din. to pomeni, da so prinesli v našo driavo samo Nemci letos okrog 28.000.000 — r*ovišanje zavarovalnih prispe« kov. MinLs'er socialne politik* In narodnega zdravja je odredil, da se prispevna tarifa, ki služi v smislu § 29 zagona o zavare vanju d laverv kot podlaga za odmero zavarovanega • prispevka za primer nesreće, določena z naredbo minL-trstva za &ccal-no politiko in narodno zdravje z dne 24. novembra 1932. poviša s 1. septembrom od 7 naS Din za vsatkih 100 Din za varova-' n^ mezde in za odstotek nevarnosti 100. Pr^apevek za primer nesreč se določa s J. sptambrom za vsa'-t-ih 100 Din zavarovan.0 mezd,.% tolikokrat po osem par kolikor znaša odstotek nevarnosti. s katerim je deJo uvtrsoemo. — Vozne olajšave za Ženi tova njska po. tM\anja. Komercialni oddelek generalne direkcije državnih že'eznic je izdal glede vozne olajšave za ženi tov anjska potovanja po § 11 potniške tarife naslednje p°~ iasnpo: 50ro popust za žanitovanjska potovanja daje pravico do enega potovanja pri odhodu in enega na povratku, Ce je potnik izrabil dve po tovarn j i pri odhodu izgubi pravico do polovične voznin« na povratku. — Angleški učenjak Berenson na Bledu, V Zagrebu se je mudil včeraj znani angleški učenjak arheolog Bernnhardt Bernson, ki je priepel iz Dalmacije. Ogledal si je arheološki muzej .danes je pa odpotoval na Bled. — Kongres dijaške Mate antante- V soboto m v nedeljo bo v Zagrebu kongres dijaške Male antante. Včeraj je bila v Zagrebu predkonferenca delegatov, davi so pa odpotovati delegati na Bled, kjer bodo sprejeti pri Nj. Vel. kraljici Mariji in knezu namestniku Pavlu. Na kongresu se bo razpravljalo o izmenjavi Studentov Male antante v strokovnem in turističnem pogledu ,o izmenjavi štipendij ter o športnih stikih med šudenti Češkoslovaške, Rumunije in Jugoslavije. Podpisan bo tudi akt o vzajemnosti in medsebojni pomoči. KINO IDEAL Herbert E. Groh, Karin Hardt, v filmski opereti TESI POJEM PESEM SVOJO Danes ob 16., 19. in 21.15 uri. lsslsVs^s*Bs*sVsVs^BBsVsWHHsls«sVsaWl — Počastitev spomina legionarja Kmose- ka. Poročali smo že o 20 letnici tragične smrti češkoslovaškega legionarja Avgusta Kmošeka, ki so ga avstro-ogreki rablji v Zagrebu ustrelili. Včeraj dopoldne je bila na zagrebškem pokopališču lepa počastitev njegovega spomina. Prisostvovali so ji predstavniki oblasti in češkoslovaške kolonije. Nesrečnega legionarja je spremil pred 20 leti na zadnji poti tudi njegov zagovornik v procesu zagrebški odvetnik in občinski svetnik dr. Hugo Kohn. — Hrvatski planinci v naših planinah. V soboto in v nedelje priredi Hrvatsko planinsko društvo za svoje člane skupen izlet v Kamniške in Julijske Alpe. Ena skupina je namenjena na Grintavec, druga pa na Begunjščico. — Razpisane službe banovinskih cestar, jev. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje v obmodjai sreskega cfinega odbora v Radovljici 3 službena mesta hsmovinskih cestarjev in sicer za sledeče proge: 1) banovinska čest* T. reda št. 2: Bohinjsko jezero- Bohinska Bistri ca-B itn je - Za goni ca - Lesce . R«x£ov:l}!ca do zveze z državno cesto Št. II* 2) Banovinska cesta IT. reda št. 103: Bitnje-Srednja vas. Bohhrisko jezero; 3) banovinska cesta II. reda št. 105 (Javorolk) zveza z državno cesto št. II. Reoica-Bled-Z*<20Tica. 4) Banovinska cesta II- reda št 107; Bted-Zasip-Te proge se bodo dodeKe v u-pravljamje trem cestarjem. Prosilci za ta mesta morajo izpolrrfevaiji pogoje iz 61. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in nrih preiemkih in ne smejo bri-ti mJe^ od 23 in ne starejši od 30 let. Prošnje je treba vložili najkasneje do 15. septembra pri sresk^m cestnem odboru v Radovljici. _ Francoski planinci ▼ Bosni. V torek popoldne je prispela z avtobusom iz Zagreba v Banialuko večja skupina francoskih planincev iz Pariza. Med njimi ie tudi ve? zdravnikov, profesorjev odvetnikov, tirgov-cev itd. Tr Ban!aluke so odpotovali v Sarajevo — Radio oddajna postaja popravljena. škoda na radio-oddajni postaji v Domžalah, ki jo je povzročil včerajšnji vihar je bila danes in deloma ie včeraj popravljena. Anteno so danes zopet spravili popolnoma v red. vendar bo potrebno obnoviti nekaj žic. Opoldne se je vrtila že normalna oddaja. — Hotelirji in gestilniearji pripravljani prepustiti lokale uslužbencem. Uslužbenci gosfimskih podjetij v Zagrebu so zahtevali kolektivno pogodbo, ki so jo p« lastnika odbila. V svojem odgovoru pnsvijo, da SO j pripravljeni takoj prepustiti svoje Mezde tistim, ka bi izpolnili pogoje uslužbencev v kolektivni pogodba. O tem za*umm»n predlogu bodo uslužbenci govorili na se-stankih- — 460 Poljakov v Dslmsciji. Včeraj popoldne se je prijate s posebnim vlakcm skozi Zaoreb v Dalmacijo 450 Poljakov, med njimi več snamh novinarjev in pisateljev. V Zagrebu so jim priredili prisrčen sprejem. Poljski ostanejo nekaj drri na Jadranu. — Francoski psrnik v Dubrovniku. ■** Dubrovnikom je zasidran francoski prekooceanski paznik Campani, t katerim je prispelo .^3 francoskih turistov. V torek j<* povabil poveljnik pairnika M. Goueete na parmk predstavnike j ugnalo veneko-fnancoske Hge in novinarje- Razkazal jim je parnik m jih pogostili. — Angleški novinarji v letala nad jahto »Nahlln«. Uredništvo velikega Ion, domskega bsta »DaJly Sketch« je poslalo v Dalmacijo posebno letalo iz katerega so hoteli novinarji včeraj zjutraj fotografirati kraljevsko jahto »Nahlm«. kar sc jim je tudi posrečijo in sicer v bližini Obrovca-Zvečer so bne slike že objavljene, ker so jrih poslaii z Dunaja v London potom beli nograf a. — Udeležba na *ooialnent in pedago. tkem tečaju za srednj šolske učitelje. Na konkretno vprašanje, kdo se lahko ude. teža tečaja (od 17. do 20. avruata t. 1.). sporoča kralj, banaka uprava, da je te-taj namenjen vav sta naj bi bila namenjam* le z« patee m kvečjemu ta z* ko>e*rja. Preboja po Celovtki cesti je cesto vprav amrtaao nevarna, saj drva po njsj neprestano avto bu*i' avtomobili, motocikLiatl, vnse« pa vpretni vozovi, ki nepre-itano dvigajo prah. v dežju pa afcrope z blatom tirom oaatSiea to so tak* pljunkov sproti deležni zeve tudi ljud> na cesti. —y Elektrika t Metlah je bila predmet ključrtvi k mestu "taisti zopet vedre na oa. gistratu. Po nekako pol 9. zvečer gori in sveti tako, kakor treba, dobro in enakomerno. Iznenada pa se utrne, zasveti slsbse in poigrava nadalje v vseh mogočih znanih variacijah s jakoatjo med kakimi 10n in 5 svečami, skratka tako, kakor električna luč svetiti ne sme. Kor pristojni Činitelji po vsej priliki ne vidijo tega velikega nedostatka, ali kaj, se moramo Moččanj hoče« nočeš obrniti za pomoč v javnost in nastopiti to toli >priljublieno<. a nepotrebno pot, nepotrebno zato, ker bi morali pristojni činitelji po svoji dolžnosti sami skrbeti, da se nedostatki takoj odpravijo, čim se poja* vijo. — Tudi na pouUčno razsvetljavo obračamo pozornost istih, ker ne kale, da vlada v tem pogledu preveč neke posebne nemarnosti — drugega skoraj ni mogoče reči. Včasih se luči razevetijo, ko je tako rekoč še eolnee na nebu. včasih zopet, ko je že tema in luči po sosednjih delih periferije že davno gore. In zjutraj se zopet zgodi, po drugi etra ni ne moremo reči, da jih prezgodaj ugašajo. Ljudje ne morejo razumeti, kako ;e to mogoče: po eni strani se oznanja na magistratu največja štednja, po drugi etrani pa se z elektriko tako nera-racionalno gospodari. Saj vendar tudi javna razsvetljava velja pare! _Jj Nova tarifa električnega toka za gospodinjstvo. Ljubljanska mestna elektrarna je meseca avgusta t. L uvedla novo tarifo za svoj električni tok: da bi se ga vse gospodinje mogle posluževati v gospodin jat vu. predvsem pri kuhi, likanju, ogrevanju, itd. Pri zajamčenem odjemu 20 kilovatnih ur na mesec ali 240 kilov. ur na leto, se tok zaračunava po ceni Din 1450 za kv. uro. Elektroštevnina pa se zaračunava pri doseženem obvez- odjemu po 4 Din na mesec sicer pa po 8 Din. Preurejanje napeljave ni potrebno, ker mestna elektrarna dovoljuje v ta namen odMevaJne števce. Državna trošarina za električni tok v toplotne namene znaša le 10 p za kilovatno uro. Vg# podrobnejše informacije dobe interesenti v pisarni ravnateljstva mestne elektrarne, Krekov trg 10. —lj Dei je ustavil delo v Ljabljaniei. Včeraj je slabo vreme zelo oviralo regulacijska dela v Ljubljanici in končno so morali kapitulirati pred dežjem. V Ljubljanico se je nateklo mnogo vode in bi ne mogli delatj že zaradi tega, čeprav bi popoldne ne deževalo. V zaprti dol struge se je nateklo Se tem več vode, ker le niso končana kanalizacijska dela na Trnovskem pristanu ter še niso priključene hišne in cestna kanalizacija k zbiralnemu kanalu in se voda iztoka naravnost v strugo. Delo ie zadnje čase precej dobro napredovalo. Boje se deževne jeseni, ker ae delo lahko zopet zavleče več mesecev zaradi dežja. —lj Rezervne oficirje opozarjamo, da imajo odslej šestkrat ns leto pravico do po lovičhe vožnje (enosmerne) v vseh razredih in vrstah vlakov. Letos so se v veljavi stare Legitimacije, ki si jih lahko ie vsak nabavi pri pododboru. Prihodnje leto pa pridejo v rabo nove železniške legitimacije, ki se lodo pričele izdajati koncem decembra za dobo 5 let. Podrobna pojasnila se dobe v pisarni pododbora med poslovnimi urami. Pododbor Ljubljana. —U Mestna ionska realna gimnazija. Po. rivni ispiti bodo 20. t. m., vpisovanje pa . in 4. septembra- Enoletni trgovski tečaj. Vpisovanje 15. septembra, sprejemni izpit 14. aept. Sprejemni pogoji: meščanska šola s za v rini m izpitom ali nižja gimnazija z n. t. i. Najstarejši trgovski učni zavod, ustanovljen 1800. I Pravica javaeeti. Prvovrei ni strokovni pouk. kvalificirane učne moči. krasni učni uspehi Enoletna gaspsdisjtk* Šola Mladike. Vpisovanje 20. in 30. sep>emira. Pričetek pouka 1. oktobra. I —lj Nate vonrajtnjf poročilo glede pre-izkuftaje sirene popravljamo v toliko, da v komisiji ni bil g. insp. VVeeter, ki tudi ni predsednik odbora za obrambo mesta, ~lj Trgovine bede na praiaik v soboto 15. t m. in v nedeljo 16. t. m. v Ljubljani ves dan zaprte, Združenje trgovcev v Ljubljani- —lj Strela Jm Je esnamim. Med bliska njem m grmenjem je včeraj taikoj po 11.. nenadoma treščilo v ae ne dokončano stavbo na Trati 12, pri tt. vidu. Mod nevihto je tam vedra Tletni Viktor Pantič, ki ga je strela a*je oplazila, kar je imelo za posledice, da je na mestu omedlel. Puh strate js omamil tudi dva na stavbi zaposlena delavca. Fantiča ao kasneje prepeljali v bolnico, dočira sta druga dva poškodovance, ki Je enega oplazila strela po desni raki, drugega po po nogi, ostala v domači oskrbi. —tj Nevarna obiskovale«. V niso it. 10. v Fiignerjevi ulici sta stopila včeraj dopoldne dva neznaca, ki sta se ustavila pred vrati stanovanja železniške uradnice Roži M. Pozvonila sta in se prepričala, da ni nikogar doma, kar sta bat hotela imeti. Takoj sta privlekla iz žepov vitrihe in pričela odpirati vrata. K sreči je pa njuno početje opazovala skozi odprtino sosedna stranka, ki je brž skočila k oknu in poklicala ljudi s ceste. Klicanje sta pa neznanca ie pravočasno čula in zbežala. Policiji sta ptička znana in jima je tesno za petami. —lj Tatvine. Viktorju Sedeju Iz Ljubljano jo neznan tat odnesel z brega Save v TOmaČevem hlače, jopico, nogavice in čevlje. Tatvino je zakrivil, kakor se je moglo kasneje ugotoviti, neki okrog 20-letni postopač. Iz stanovanja Neže Veber na Mestnem trgu je včeraj nekdo ukradel 270 Din gotovine, par dni popreje pa je iz istega stanovanja odnesel nekdo zlato damsko uro. Zlata damska ura in nekaj malega gotovine je bila včeraj ukradena rudi iz kletnega stanovanja v Beethovnovi ulici 6. Iz Celja —c Okrog 600 delavcev stavka. Včeraj in danes so stopite v Celju ter v celjskem, laskom, konjiškem in slovenjgraskem sre-zu atavbmsrki delavci, v Tremerju prt Celju pa tudi vsi pri regulaciji Savinje zaposlena delavci v stavko, kor so se po-gajnrojn stsvbinskegs delavstva s podjetniki zaradi podpisa takozvanega ljubljanskega sporazuma v torek razbila. Sedaj stavka okrog 600 delavcev. Pričakujemo, da se bodo v najkrajšem času pričela no. va pogajanja, ki bodo privedla do uspeha in obnovitve dela- —c Frizerski in brivski saloni v CeUu bodo v soboto 15. t. m. odprti od pol 8. do 12., v nedeljo 16. t. m. pa bodo ves dan zaprta. —c Žrtev napadalca. V nedeljo popo! dne je posestnik Štefan PUvčak iz Tlak pni Rogatcu udjaril 51.letno posestnikovo ženo Ano GarrneHevo iz Gaberja piti Rogatcu blizu Donačke gore s tako silo levem namenu, da ji je ziomoi ključnico. Gartnerjevo ao oddali v celjsko bolnico. —c Nesreča ne počiva. V Prožinski vasi pni Teharju j e 13_lerna posestnikov« hčerka Ivana SAorova pri ml*čvj pšenice vtaknila desno roko v mlatirnico, pri čemer ji js fnistiknuca zmeokaia tri prste V torek je padla 9.1etu* delavčeva hčerka Hermana Prsrnikova iz Col j« prti igranju a tako sito, da si je zlomita desno roko. Istega dne je 57<4atnege Jožeta Gorju pa z Lave. nočnega čuvaja v teksitiftni tovarni »Metka« v Ce4ju ugriznil rovnrnriski pes v obe roki in ga hudo poskodovaJ. Ponesrečenci ao zdravijo v celjska bokned. —c Razmere na delovnem trgu. Pri borzi dela v Celhi se je od 1. do 10- t m. na novo prijavilo M brezposelnih. de*o je bi*o ponujeno za 27 oseb. posredovanj je bite izvršenih 25, odpotovalo je 34. odpadlo je 26 oseb. Dne 10 t. m. jo ostak> v evidenci 1°4 brezposelnih (172 moških in 22 žensk) nasprnori 217 (198 moSkam m 1° ženskam) dne 31. nihja. Delo dobijo: po 2 slikarja. sodarja in hlapca, po 1 mizar in čevljar, po 2 kuharici in dekli ter 1 natakarica. —c V celjski belsici je umri v ponedeljek lS-letnri posestnikov srn Aiojz Trupoj is Všrstanjs. —c Za pametno akcija za podpiranje brezposelnih z javnimi deli je darova U Cinkarna d. d. v Celju 10.000 Din. Za U velikodušni dar ji izreka mestna občina najlepšo atthvalo z željo, da bi to darilo našlo posnemelce. Iz Maribora __ Nočni streli. Na Ttaekam vrhu je v torek tvsčor priako do nUsancg« dog»dkA. Ko«Un 3o4otna poasamioa ♦nanje Kuk-čevs in njena omozena hči J um jena Kokotova vračali » polja proti d>tmi, ju j* i« saaede napadlo 10 pujamh moški n. lu so brez besede pričeli streljati is pušk m samokresov nt ionski. Oba sta obležali zadeti od krogel in se bojuts v holmci t totrtjo. Nepadsici so brez s**1" pobcgcisi in jih »sce žandarmerija. Dogodek je u zval mnogo strahu in razburjanj.* med pre. bivaeetvotn. — Smrten padec a drevesa. V £sornji Roftioi v Slov. goricah je 78-letna pre-vtt tkani ca Ivana Rokav če va obirala hruška. Nenadoma jo atsrki padla z visokega drevesa in si zJomiU hrbtenico. NesrcAni-ca «js kmalu unsrta in je blo vsaka zdravniške pcinoč brezuspešna. — Pri kopanju utonil* Tragična smrt js doletela včeraj Ivana Kozjana iz Spkta, ki je prišel domov na dopust. Pni kopanju v Muri ga je prijel krč in Koajan je iagsnil v valovih ter utondi. — Obesil se js včeraj dopoldne 45-letni gostilniier Josip MsHe s Suhega doia pni Sioven j gradcu. Žena je pri samomorilcu našla pilsmo, v katerem se poatavife od nje in treh nedoraslih obrok ter pesm da gre v prostovoljno smrt zaradi beda« ki jjrozi njegovi družini. — Ponesrečen vlom v občinsko blagajne. Preteklo noč ao neznani storilci tzkopssi zki na občinski nisi v Zg. Sv. Kungoti, da bi vdrli v obomsko pisarno in navrtasi blagajno. Pun delu pa so vlomilce nsoajui in jih prepoditi. Upajo, da bodo roicomarrhi kmalu za zapahi. — Karambol. Na križišču Smetanove in Vrtne ufcice je noloi motocikliet trčil v kolesarko Frenoi&ko Fric. frizersko va Jenko iz Krčevine. Frioova je pri pedbu zs-dobi'la hude notranje poškodbe m so je | reševalci propetjsJii v bolnico. — Potovalna pisarna Putnik ponovno opozarja vse potnike, da biletaroa in menjal, niea ob nedeljah in praznikih ne poslujeta. Zato bo potovalna pisarna v soboto 15. in nedeljo 16. t. m. zaprta. Vozne karte za inozemstvo so, kakor znano, veljavne 2 meseca in se radi tega lahko naročijo te več dni pred potovanjem Razen tega je priporočljivo, preskrbeti »i jotret-ne valute — ki so po najkulantnej&ih cenah vedno na razpolago — v naprej. Tudi vozne karte za tuzemstvo se lahko nabavijo 1 do 2 dni pred potovanjem, • čimer odpade mučno nastavljanje pri kolodvorskih blagajnah pred odhodi vlakov. Propagandna pisarna s priključeno menjaJmco na glavnom kolodvoru (novo carinsko pcs'opje) pa posluje nespremenjeno dopoldne od 9 do 12 ter ob pri- in odhodu vseh dnevnih in nočnih vlaJcov. Iatotaico poshijs obmejne, postojanka v 61. Uju dan in noč. — te tretjega so aretirali v zvezi z umorom Strsjniks. Včeraj je policaja prejela iz Gradca obvestilo o zasVsan-ju morile ev Sferna in Kolar ja, ki dejanje priznavala in pravita, da je sodelovai tudi kovaški pomočnik Franc Beiak iz Preeer nove ulice na Pobrežju. Ta je napravil načrt in določal Sferne sa morilca. Poiioije je Betake ie aretirala k) deloma pršanava dejanje. Štern je napovedal, da je vzel Strajnsku le 4-800 cSnarjev in zist prstan' S tem denarjem sns s Kolar jem odsta v Zagreb, kjer $ta 5 dnri bne v nekem te«n-kajsnjem hotelu. Iz Zagreba sta odela e Avotrirjo, kjer sta v Leobnu bik aretirana, — Policijski razglas. PredstojniPvo mestne poisedje v Mariboru nosiva vse lastnike bicdkiov, kateri ie ne posedujejo evidenčnih tablic, da se takoj zgiasijo % prometno knjšsioo odn. potrdilom ns tem preds^ojrrisrvu, sobe lOttl. — Med procesijo so se s tepli. IVi Sv. Ani pri Masooieh je bila v nedeijo cerkve na procesija. BMru cerkve je prodajal 1°* letni pekovslai nomočsrik Franc Aneonoič kruh- Nenadoma sta skočila iz procesije dvn mladeniča m napadta Aeeončače tiar ga nevarno noesx>dovala. Do prstene fe prisTo iz konkurenčne asiristi, ker sOj padeJca tudn prodajala kruh. MALI OGLASI eaeoa OJ&o para, davek Din a.- isssaa i Utn, davek s um, pfsstttet '.a ptsjmsjM odgovoze glede malta osjlazoi |a trans pffttottti t R.^?n^ KLIŠEJE I PRODAM PRODAM SPALNICO, jedilnico in salon, preobleke zs radiatorje, pregrinjala za oio-mano, prte in prtice orig. oljnate slike, vaze in avto »Ad-lerc osedežna limuzina. Tržaška cesta, vi Is Ušeta, Golob. Vsaki dan od 10 do pol 1«. H od 4. do 7. im Narodna š tiskarna / LJUBLJANA ^^azW <•■ M ^ ^^^^ "*trX)as0ta» M Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, oatrtek, 13. avgust* 1986. Štev. t©4 Vali Smerkoljeva se je vrnila z Dunaja ** *eboi je prinesla nova izkustva ter znanje v plesu te petju Ljubljana, 13. avgusta. Priljubljena operetna plesalka Vali ismer-koljeva se je te dni vrnila z Dunaja, kjer je dobre štiri meseca živela v velemestnem umetniškem ozračju. Vrnila se je \>,i prerojena, v. novimi izkustvi In znanjem v plesu in petju. Rado Danielli je Kil njen učitelj za petje. \Villv Frftnzl. koreojrr.nf in prvi solople&alec dunajske operete, pa njen učitelj a ples. Pri prvem se je izpoj>olnila v operetnem petju, pri drugem v karakter-nem, klasičnem in moderneu plesu. — Porodili moram, nnm je pripovedovala jrdena Vali. da imamo sami zelo dobre pedagoge m umetniški nara.n-aj. Samo glada lin uja km ni treba, da bi na? človek šel v tujino, toda velemesto, kakršno je Dunaj. je i isto dru^rače prepojeno z umetniškim ozrarjiin. kakor Ljubljana. Novinee ali umetnik, ki se hoeo izpopolniti v tej aH oni panogi največ pridobi bas v takem umetniškem okolju, ki ga staino obdaja. Vidjelu s°m mn pbsaleev, okoli 100 članov zbora in okoli 100 statistov. Glede operete Dunajčani ne ljubijo preveč novosti. Največji uspeh imajo še "vedno Str 111000ve in Leharjeve operete. Dunaj se mi je zdel zaradi teTo_sc.i«. preprosili. da jim je zapel šla-jrer »Da ni j mi sree nocoj«, pred opero na avtomobilu jim je moral zoj»et zapeti šlager, nakar so ga šele pustili, da se je z ženo odpeljal domov. Da pa ni kraja v Evropi, kjer bi ne bilo Slovenca, sem spoznala tudi na Dunaju. Nekoč me je neki moški v lokalu presunljivo gledal in sem prijateljici rekla: »Ulej ta bo pa oči izgubil! Go-spod naju je prijazno pozdravil in odšel s slovenskim masvidenje v Ljubljani!« Gdčna Vali je šla zdaj še na Gorenjsko na dobri zrak. do 17. avgusta se pa mora že v m i ti, ker začno tedaj sku^je v operu Prepričani smo. da nas bo prihodnjo sezono Še ■nogo bolj prijetno presen etila s svojo umetnostjo kakor v dosedanjih sezonah- Hudi nalivi s točo Toča je napravila včeraj precej škode po polju in vrtovih Ljubljana, 13. avgusta. Slabo vreme se je včeraj v opoldanskih urah za nekaj časa unosio, kmalu po 13.45 pa so spet jele padati redke, a debele deževne kaplje. Po 14. se je nebo spet pooblačilo povsod, razen na vzhodu. Oblaki so se vlačili počasi in se strnili končno v vodeno streho, iz katere se je vlila ploha. Zelo je deževalo že tedaj na Barju in v vaseh zapadno od Krima. Večkrat zaporedoma je nastala ploha tudi na Vrhniki in okolici, zlasti hudo pa je že tedaj deževalo v Horjulu, Zaklancu, Podolnici in v hribih nad Koreno. Po 17. so spet prevladali črni deževni oblaki tudi nad Ljubljano. Spo- četka se je vsul gost dež, kmalu pa je jela padati precej debela toča. Precej škode je napravila toča zlasti na vrtovih v Trnovem in okolici, kjer je razcefrala zelenjavo in močno udarila tudi po drevju, še več škode je napravila na Posavju. kjer je oklestila mlado ajdo in zelenjad. V Polhovem gradca je bil že dopoldne pravi orkan in je zlasti v skalovje Grmade treskalo kar zaporedoma. Obrnjene kace se opazovali prav lepo prebivalci nasproti Gr mada čepeče vasice Babne gore. Poiho\ gradeč z gorjanskinu vasmi za hrbtom y sicer vajen nalivov, vendar je bil včerajš nji izredno hud, ker je preje divjal vihar ki je napravil veliko škode na sadnem drevju in pa v gozdu. Gradaščica z Božno je bi la v trenutku, vsa kalna in je tudi močne narasla. Hudourniki so posebno veliko vo de valili v dolino popoldne, ko se je znova I razbesnel vihar in je slediia ploha za ploho. Na Gorenjskem je pričelo hujše deževati šele popoldne, dočim dopoldne, ko smo imeli v Ljubljani pred nevihto in po nji hudo temo, gori ni bilo kaj prida dežja in je bilo deloma jasno. Pred 16. je padala toča v vaseh pod Storžičem, hud vihar pa je bil tudi okrog Kamnika. Na Dolenjsko je prihrumela nevihta od zapada že dopoldne in so se vrstili močni nalivi zlasti pri Stični in proti Žužemberku. Dopoldne je bilo najstrašnejše v Mi renski dolini, kjer je gospodarila strela. V bližini Mirne je treščilo kmalu po 11. v skedenj posestnika Franca Jermana. Skedenj je bil mahoma v plamenih in je ogenj zajel tudi hlev. Ogenj je skedenj in hlev popolnoma uničil, kozolec pa se je posrečilo gasilcem iz Mirne rešiti. Pomagat so prišli tudi gasilci iz št. Ru-perta in Trebnjega. Na večer so se oblaki razpršili in je bilo nebo nad Ljubljano nekaj časa jasno. Kasneje po 22. je pa naenkrat nastopila gosta megla, ki je kazala, da bo jutri lepo. V tem smo se pa prevarali. Megla se je ponoči dvignila in je proti jutru pričelo zopet deževati. Barometer pa se je danes vendarle precei dvignil in vse kaže, da nomo imeli pred slabim vremenom spet nekaj časa mir. Temperatura pač je po dežju občutno padla in se ie ozračje vobče zelo ohladilo. Kopalna sezona je za letos najbrže zaključena in so se ieii z Gorenjskega vračati že mnogi letoviščarji. Grožnja Tur itd na postaji ^rojevodji brzovlaka: __ Glejte, da boste vozili počasi in dajali na vsakem ovinku znamenje, sicer se ne bom nikoli več peljal z vami. Koliko listov izhaja na svetu Stataotiki so izračunali, da izhaja na vgem svotu okrog 12.860 dnevnikov. Največ dnevnikov ima Evropa in fcirer 8650. Na Evropo odpadeta torej dve tretjini vseh dnevnikov. V AroeTiki f?haja 21GO dnevnikov, v Aziji 1640, v Avstraliji 200. v Afriki 210, od toga v Egiptu 73. V srednji in vzhodni Afriki živeči narodi večinoma sploh nimajo novin in ne vedo, kaj se prodi po svetu. Zibelka novinarstva je Kitajska in tam je tudi z.tčel izhajati prvi dnevnik. Nazival se je »Peipin^r Blao« in tiskali so sra najprej na žolti svili. Ta list izhaja še zdaj, torej že nad li?00 let Čeprav se je novinarstvo začelo na Kitajskemn. ne zavzema ta drŽava zdaj niti v Aziji prvega mesta glede 6tev11a listov, dočim jih ima vsa Azija lf>10. Država / najmlajšim novinarstvom je Albanija, kjer izhajata samo dva dnevnika jn sieer šele od leta lte?9. Zr.ni«r-i\o je, koliko prebivalcev pridi v poodin h državah na eJi dnevnik. V tem pogiedu zavzema prvo me &to Švica, kjer odpade en dnevnik na 8.nno prebivalcev. Sledi Neeno.ij.1. kjer izhaja 40 odstotkov vseh lisfcnv v Evropi in kjor od pade en dnevnik na 30.000 prebivalcev. V Angliji odpade en dnevnik na 10".OV.000 prebivalcev, v Zedinje nih državah pa na 61.000. V Bupti^« Aireoa i"/.haja 3?* dnevnikov skoraj v vseh svetovnih jezikih. Angleški list »Dailv MaiK ima največ čita tel jev. saj izhaja v ogromni nakladi 2,000.000 izvodov. Živi vlaki in živi vodovodi Kitajski kuliji so karakterističen pojav južnoazijskih mest. Iz potopisov vemo, kako mornjo ti trpini nositi težke tovore ali voziti gospodo v lnhkih orientalskih voz.ič-kih. To oo ljudje, ki primejo za vsako delo. snmo da so morejo preživljati. Na Kitaj skem je kulijev nnjveč. Kriva bo pač pre-obljodcpoot Kitajske, pa tudi pogoste epidemije, poplave in državljanske vojne, ki preganjajo ljudi iz njihovih domov. V veli kih kitajskih mestih ji na deset tisoče kuli jev. V provinci KJnnsu jih je 1.500.000 v llankovu 17.000. v Tieniainu pa le malo manj. To so nosaoi. po^treščki. vozniki. skratka ljtidjc, ki opravljajo najtežja drla. Prevažajo moko. bombaž in premog v tovarne in na ladje. Vsak dan vidiš cele procesije kuli jev. knko vozijo v mesta tovore lanu in bomlxiža. rPevažajo premnog v to- varno in železno rudo u, rudnikov v livarne V Pekimru je 50.0* H) kuli je v, ki nosijo vodo in opravljajo vsa dela pogrotoGT« V Kantonu jih je fri.OOO. v fiansi nad 70.000 šanjrhaj. najmodernejše kitajsko mesto, je v svojih vsakdanjih potrebah v OOOOftl od vis-no od k u! i jev. Celo v inozemskih koncesijah je 50.000 javnih kulijev. noleff tegu pa ±2.000 tako zvanih zasebnih kulijev. Koliko jih je v vsem mostu si ne mm»fl>n niti misliti. Kn!i dobiva skromno plačilo za svoje delo bodisi na uro, na teden, za dolove no število dni. za pot. od komada itd. Kuli je samo s» frtavni del velike celote, sam ne pomeni nič. Z r.jrroTrmo množico svojih to*-varišov pa tvori žive vlake, žive vodovode, živ mehanizem pri delu v velikih e3o-veskih mravljiščih, kakršna so kita jska mesta. Kraljičina vnukinja med potujočimi igralci čudna usoda hčerke zadnje kraljice otoka Madagaskar Fatalist bi dejal, da je usoda sama določila prestolOTtftMedr.ie.i drugačno življenjsko pot. sentimentalen človek bi pripisal to lju-Ite-zni. pustolovec bi videl v tem nepremagljivo hrepenenje po pustolovščinah, k.i je prevzelo hčerko zadnje kraljice Madagaskarja. V Avstriji imajo te dni novo senzacijo, o kateri pišejo na doljro in široko avstrijski lifcti. Po avstrijskih letoviščih potuje isTalska druržba pod vodstvom ravnatelja .Taniseha. priletnega moža, ki rad pripoveduje o nekdanji svoji slavi, ko je bil >e član dvomeira gledališča v Prendemu Zvezda te potujoče jrleda.liške družbe je pa ravnateljeva hčerka in njena usoda je nedvomno zanimivejša od nel-dmje ravnateljeve slave. Njena preteklost je ostala doljro tajna, končno je pa priMo na dan. da lepa iirralka ni tako nizkega rodu. kakor so ljudje- mislili. Gre namreč tak vnukinjo zadnje vladarice otoka MofpofcM. So njena polt jo izdaja, da bi vladala zdaj državi, po obeejru večji od Nemčije, če bi hotela tako Franeija in usoda. Ker so pa Francozi leta 1^W zasedli Madagaskar, ne kraljuje zdaj Janischeva v prestolnici svoje države Tananarivo. temveč potuje z igralsko skupino po svetu in si služi vsakdanji kruh. Pravijo, da je zelo temperamentna Lrralka in izooma plesa I ka-Trehlvalci alpskih vasi, kjer nastopa zdaj ta potujoča ipraJiska družina, niti ne slutijo, da pjo-f-kajo dan za dnem ijrralki kra^-ljevs-ke krvi. Ko so Francozi zasedli Madagaskar, j© vladala na tem otoku v Indijskem, oc.eajrn kraljica Ranavalona ITI. I/^nibila je prestol in po l^letnem vladanju se je preselila v Evropo. S svojima dvema hčerkama se jo naselila v Presdenu in ker je bila vzela s seboj kraljevski zaklad, bi bila lahko vztrajala mladi princesi tako. kakor j" zahteval njun rod. To pa ni bilo po volji starejM hčerki, ki se je zaljubila v d res* lonske-jra igralca Jaaiactu in se navzlic odločnemu protestu svoje matere poročila z njim. Ko je kraljica Ranavalona Marjnka leta, 19:?:? umrla, se je izkazalo, da ni ostalo od kraljevskega zaAlada nič več. G^»spa Janischeva pa ni doljro pomišljala. Postala je ijrralka in ustanovila s svojim možem potujočo jrbvlališko d nižino. Njena hči je bili rojena že v Nemoiji in ni nfkoJi videla otoka, kjer so njeni predniki vladali. Po /irledu svojih staršev je postala tudi ona izralka. Mati ji je že umrla. Vnukinja za*1- nje kraljice Madagaskarja je g gvojo uoodo zadovoljna in nikoli ne pnvori o »vo^ia prednikih, niu o njihuvi Airni državi Mord* je prišla ta tajna na dan a&mo aJucajno. Kačji otoki In-»CLm f^riue na l^tb>ainLih otokih topoli in ftokajo ihhiiU'. dočim so p>r^bivairi Pityu>ov vsi razburjen:, čeprav jih revoiu-r.iouurna vihra r»e ni dase^La, ne lx> na trenji skupini ipaitetke<»a oiočja Colunihrtfton iulu-e motil sveto tUine in miru. tolumbr*--tes ali Kačji otoki, te puate, divje skale, mole iz Sredozemskega morja na poti i lialearov v španski t^ir.t»*| iorio ob konru preteklega si - etja ok-ežno in »r črpnn delo v 1'r^gi. Izdano je bilo za av-ptrii^ke^a nadvojvoiio, ki je zt ral na svoji jahti znapj-tvenj materiil zlasti o otokih in otočkih Sredozemskega morja. Cela divizija $000 m visoko Letos so imeli deli rdeče armade manev re visoko v planinah. Tudi t»d/;.ska d vi zija je oVvbBa nalo^; nap»4.iti se na vi*u^k«> Oisarsko pop-orje. 7.e pred # to OOMOtao aotjo se je diviz-ija teoretično in praktično vežha-la v ple«a!ni tehaiki. dobila je p< *phno p\\ ninsko opremo in dobro organizirano gani tetno službo. Vi je skrbela tudi zi pravilno prehrano voza kov na pohodu. Ponsklh stozieah. NTajt-ežja je pa bila pot za m *• lje^ke čete m tele^rn4fi*.te. ki so nosili t«? ke tovore. Z divizijo je sđa pn»st-ovoljno tu di goilba. I>o vrha je pa prispel** samo pot p^dbeni kov in ti ao v vi.->iini nOrm m svečano »a icrali drža.vno himno. Hrug-nče pa »o vojaki dobro prestah* tudi gorsko h-v!eze»i m pri speli na vrh v najftejv&em redu. Na vrhu w> z a vihrale zastave in zado-neje salve iz pu-ik in strojffMc. Tadžiška, divizija je naprosila sotvjet^ko viado. na,j b«i de-onlo pet preJnMiov Giafeaj-akepa poporja invema po pef.ih 50V-j*-4>kih maHbJah. — Kaj vam ;e rekla? — Prav nič! Menda se ji je zdelo na -pametneje vpričo tašče in Kristine vse zamolčali. Vso pot ie bla na videz mirna in čudil sem se temu, ker io dobro poznam in vem, da je prenašala strašne muke... Ah, to je junakina in nobena izmed lepotic, kar iih poznaš, se ne more primerjati z njo. Jakob je nestrpno zamahnil z roko. — Jezi se, kolikor hočeš, prepovedati mi pa le ne moreš govoriti resnico, pa nai ti bo še tako neprijetna. Razumem vse tvose težave, dragi fant, i« sicer tem boli. ker sem se še v svoiih letih do ušes zal.ubil v kokoto Pepprino. ki me vodi za nos. Toda iaz sem svoboden, dočim si se tri oženili s pošteno in ljubezni vredno ženo. — Bogme, čas ie že, da nehaš raplja-ti. Ce ti ie tvoja lepotica zmešala glavo, hi va^u bil moral med zadnjo pustolovščino nekdo pošteno ohladiti z vedrom mrzle vode. Kako se pa mi-sliš izmotati iz te zagate? Ali si orišel k meni. da bi ti pomagal z dobrim nasvetom? Cui torej. Samo en nasvet imam zate. Poidi k Terezij, nokrekni pred njo in prosi jo odpuščanja. Potem se pa takoi vrni z vtso rodfrno v Pariz. V začetku te bo držala ženica na kratko in do vsem tem. kar se ie zgodilo, ima tndi pravico biti s teboj stroga. Toda ona te ti ubi iz dna duše in ko bosta daleč od tod. ko bo preprčana. da obžalu es svoj t:reh in da si trdno sklerr'1 poboljšati se. hi gotovo še našla v svojem srcu Mik o iskrene ljubezni, da ti odpusti... To sem ti hotel povedati. Ali nai grem k n.: itn ;o pripravim na tvoj prihod? — Ne, — ie odgovoril Jakob odločno. — to je izključeno. Poznam Terezijo, obsodila me -e v duhu in ne odpustila b mi. Sicer Da tudi. če bi se da1 a omeh-ča«ti. bd bflo že prepozno. Zal^ubltcn sem v Manio :n svoje žnvl:en.e sem zvezal z njenim. — Ti. — je kriknil Lechairtre in sko-mijTral z ramern. — Ti. Jakoh More*, siti kmeta iz Rocbetaillee. po poklicu sfikar, nada francoske šole. ti trd:š. dn si zvezal svoie življenic z irvljeapem potujn-če odtične dame. ki ie bila včemi na Dunaui. Tutri bo pa v Florenci. Ah. nna >e predobra ... Nedolžna!... To io isto, kakor če b' hotel živeiti v intimnem razmerju s tokom vode ali vetrom Ker se tj je zahotelo osrečitsi te s svorV> nakln-nvenostio rmsKš takoj, da se bo navezala n^*e z nerazdružT,'iv«mi vezmi — O. ne ubogi dečko med vami n: mč sknon^ea. Vso vatu lofii: rod. vzgo-ia m dni?abni položai Zda i s*1 zanima zate, ker hoče nasitite svojo radoved- Andre Theuriet; 62 In lentin Roman Od kolodvora si je vzel vodnika do pristanišča Lympia. Koma i je stop"! na mostiček parnika »Hebe«. je opazil Le-chautra, kako se zamišljeno izprehaa po krovu. 5tari slikar je razprostrl roke in mu pritrtel naproti. — Težko sem te pričakoval. — ie dejal lakoničnoL Odvedel ie Jakoba z jahte v najod-daljenejši kotiček na obali. — Priiatclj, to, kar se je zgodilo, mi ie zelo neprijetno. Brez slabega namena sem pripeljal dame v Saint-Jean... Toda zakaj me nisi opozoril, gromska strela? Kaj sem mogel vedeti, da si boš izbral za sestanek to nesrečno krčmo? __ Saj tudi sam msem vedel, kie se se stane va ... Sicer pa, to se je že zgodilo in zdaj se ie treba pač odločata. Kie ie Terezija? — Spremil sem jo domov s tvojo materjo in sestro. nost in vrtoglavost. La-ska ji, da ima za lubčka slavnega slikara in prepričati se hoče, da-Ii Lubiio umntniki drugače, nego vedri gospodje. Ko bo pa nicni vihravost nasičena, te prepusti usodi kot igračko, ki se ie ie naveličala. Poten si pnišče drugega in nekega lepega dne odpotuie po svetu. Ah, nesrečnež, fre vzvišene kokorte so najslabše ženske. kar ih more nx>ski na^ti v živ jen^u. Ce mislš s to baronico resno, no bo nikolr konec tvo.ih muk, vse življenie bnš trocl. — Morda imaš prav. Trpel sem zaradi nje že mnogo in zdi se mi. da bom trnel še več. ker ie tako ogn;evilfen>dl» Hakarao« Ftma Jeseraelc — 2a up«wo in lnaeratm del Usta OUm cairiatof. — Val v Ljubljani. Neznano pleme odkrito Ijondonski ^Time^ i<* r>hr>l>čil t«» dru z*-ni mi v člam^k ^voj*>ga dopisni Wa 7, Novo <"ruinA|«» d** Hitrhd^i o nif^av^m potovanju po n^ra^.iftkanih krajih t#» d^ž**!**. O^Pm m»*-<5p^ov jp potoval in slpdniii )p OAo m vitkih skalnatih « široko reko. Še ko ■■ je spik:iČal z greh^no^ i;o-.t. to nj**^ovi notsafti opar-ili. da j^ dolina pr*»-pTPŽena z nj.ivami in kanaLi. \j«no prpbi-vaW*tvo je arejelo Highd^a in njegovo spremij^valop <*ovražno. To so ljiidje ni^ih postav m za^oroLih ohrazov Pt^lavar, krepak mož, \o zamahnil s roko v znaJc, da jp to violina i70bilja Toda isti poglavar je tikoj dnigi dan napadel pkspedicijo. V ^ilobrann «*o ca Ajiglpai lahko ranMi in tr» je 7.ado*»tovailo, da e** napad.i ni**o ponovili. VrpIi prphivalrpv tp dosioi sp neznane doline jp okro^ 100 ono, ZpipIjo obdelujejo z lesonimi lopatami in ko «*o jini Angleži ponudili železne lojja'le. m> uh odklonili. Pleme se imAniiie Tari Furora in je na vkoki kulturni stopnji. Vwi hodala dofcina je skrbno obdelana. por.orw gora so umetno pogordena- Drevje podiralo ■ le-rienimj *ietkirami in raržagajo * krščenimi žabami. Vsaka hi^a stopi na samem, ^a orodje služijo tem ljurlem loki in kosovne sulice iz koš»H Moveslch stegen. Pleme Ta. ri Furora je arijske^a poreikla in ima zMo fftaro, mongolski sorodno kuHuro.